Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 3. marca 2010.

V Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 60/07) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:

(1) Ta zakon določa ukrepe, pristojne organe in postopke za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L št. 309 z dne 25. 11. 2005, str. 15; v nadaljnjem besedilu: direktiva 2005/60/ES), Direktivo Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično izpostavljene osebe in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu (UL L št. 214 z dne 4. 8. 2006, str. 29), ter Direktivo 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L št. 319, z dne 5. 12. 2007, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/64/ES).«.

V 3. členu se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. premoženje so katera koli sredstva, materialna ali nematerialna, opredmetena ali neopredmetena, premičnine ali nepremičnine in pravne listine ali instrumenti v kateri koli obliki, tudi elektronski, ki dokazujejo lastništvo ali delež na teh sredstvih;«.
5. točka spremeni tako, da se glasi:
»5. tretja država je država, ki ni članica Evropske unije ali podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora ali enakovredna tretja država iz petega odstavka 25. člena tega zakona;«.
7. točka se spremeni tako, da se glasi:
»7. izraz plačilna institucija ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;«.
10. točka se spremeni tako, da se glasi:
»10. izraz elektronski denar ima enak pomen kakor v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;«.
18. točka se spremeni tako, da se glasi:
»18. plačilni račun ima enak pomen kakor v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;«.
20. točka se spremeni tako, da se glasi:
»20. gotovinska transakcija je vsak sprejem, izročitev ali zamenjava gotovine iz 16. točke tega člena, pri čemer zavezanec od stranke fizično sprejme gotovino oziroma stranki fizično izroči gotovino v posest in razpolaganje;«.
23. točka se spremeni tako, da se glasi:
»23. uraden osebni dokument je vsaka s fotografijo opremljena veljavna listina, ki jo izda pristojni državni organ Republike Slovenije ali druge države in, ki se po pravu države izdajateljice šteje za javno listino;«.
Za 28. točko se pika nadomesti s podpičjem in dodata novi 29. in 30. točka, ki se glasita:
»29. pojem dolgoročno se nanaša na obdobje daljše od treh let;
30. podoben pravni subjekt tujega prava po tem zakonu je subjekt s pravnoorganizacijsko obliko, ki je slovenski pravni red ne pozna, vendar pa lahko ta subjekt v skladu s svojo nacionalno zakonodajo sprejema, upravlja ali razdeljuje sredstva za določen namen (na primer Stiftung ali Trust).«.

V prvem odstavku 4. člena se 3. in 4. točka spremenita tako, da se glasita:
»3. plačilnih institucijah in plačilnih institucijah držav članic, ki v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme, ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji ali opravljajo plačilne storitve v Republiki Sloveniji preko zastopnika oziroma neposredno;
4. pošti, če opravlja storitve prenosa denarja (vplačila in izplačila) preko poštne nakaznice;«.
V 16. točki se:
– podtočka c) spremeni tako, da se glasi:
»c) izdajanja in upravljanja drugih plačilnih sredstev (na primer menic in potovalnih čekov), pri čemer ne gre za plačilno storitev v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme,«;
– podtočka o) spremeni tako, da se glasi:
»o) organiziranja ali izvajanja dražb ali«.

Drugi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če organizacija s stranko sklepa dodatno poslovno razmerje ali na podlagi obstoječega poslovnega razmerja izvaja transakcije iz 2. točke prejšnjega odstavka, organizacija pridobi le manjkajoče podatke iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona, ob pogoju, da je organizacija predhodno opravila pregled stranke na način, kot to določa 7. člen tega zakona in da je v okviru rednega spremljanja poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri organizaciji, zagotovila ustrezno preverjanje in posodabljanje predhodno pridobljenih listin in podatkov o stranki.«.

V drugem odstavku 12. člena se v 1. točki besedi »nosilcu podatkov« nadomestita z besedo »mediju«, številka »150« pa se nadomesti s številko »250«.
V 2. točki se besedi »nosilcu podatkov« nadomestita z besedo »mediju«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Organizacije iz prvega odstavka 4. člena tega zakona lahko opustijo pregled stranke tudi v zvezi z naslednjimi produkti ali z njimi povezami transakcijami, če le-ti v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena predstavljajo neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma:
a) produkti, ki se nanašajo na financiranje stvarnega premoženja in pri katerih lastninska pravica in pravica do razpolaganja s premoženjem nista prenesena na stranko do prenehanja pogodbenega razmerja (npr. lizing stvarnega premoženja, najem z opcijo odkupa, prodaja s pridržkom lastninske pravice), če vrednost pologa, povezanega s takšnim produktom, ali vsota obrokov, odplačanih v obdobju enega leta, ne presega 15000 eurov;
b) varčevalni produkti, ki imajo podobne lastnosti kot zavarovalne police (npr. postopno varčevanje), in sicer če:
– posamezen polog ali več pologov skupaj, ki jih je treba plačati v enem letu, ne presega vrednosti 1000 eurov, ali
– v primeru varčevanja z enkratnim pologom vrednost takega pologa ne presega 2500 eurov;
c) drugi produkti (npr. potrošniška posojila male vrednosti), če najvišji možni znesek produkta in z njim povezanih transakcij ne presega 15000 eurov.«.
Za tretjim odstavkom se dodajo nov četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»(4) Produkt in z njim povezane transakcije predstavljajo neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:
a) produkt ima pisno pogodbeno podlago;
b) transakcije, povezane s produktom, se izvršijo preko računa, ki ga ima stranka odprtega pri kreditni instituciji v Republiki Sloveniji ali pri kreditni instituciji s sedežem v državi članici ali enakovredni tretji državi iz petega odstavka 25. člena tega zakona;
c) produkt ali transakcije, povezane s produktom, niso anonimne in omogočajo pravočasno izvedbo pregleda stranke, kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije;
d) za produkt je vnaprej določen najvišji možni znesek;
e) tretji ne smejo imeti koristi od produkta ali z njim povezane transakcije, razen v primeru smrti, invalidnosti, preživnine do vnaprej določene starosti in podobnih dogodkih.
(5) V primeru produktov in z njimi povezanih transakcij, ki omogočajo naložbe v finančno premoženje ali terjatve, vključno z zavarovalnimi zahtevki ali drugimi vrstami pogojnih terjatev, morajo biti poleg pogojev, navedenih v prejšnjem odstavku, izpolnjeni še naslednji pogoji:
a) koristi od produkta in z njim povezanih transakcij so unovčljive šele dolgoročno;
b) produkt ali z njim povezane transakcije se ne morejo uporabiti kot zavarovanje terjatev;
c) v času trajanja pogodbenega razmerja:
– se ne izvršujejo pospešena plačila,
– se ne uporablja klavzula o vračilu,
– ni možno predčasno prenehanje pogodbenega razmerja.
(6) Organizacija mora o produktu, za katerega namerava na podlagi tega člena opustiti pregled stranke, obvestiti urad, in sicer še pred trženjem oziroma prodajo produkta brez pregleda stranke.«.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Ne glede na prvi do peti odstavek tega člena opustitev pregleda stranke ni dovoljena, kadar v zvezi s stranko, produktom ali transakcijo obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.«.

V petem odstavku 13. člena se na začetku 1. točke za besedo »odpiranju« doda beseda »plačilnega«, za besedilom »organizacijah iz 1.« se veznik »in« nadomesti z vejico, za številko »2.« pa se doda besedilo »in 3.«.

V četrtem odstavku 14. člena se v drugem stavku za besedo »lastniku,« doda besedilo »ki se pridobivajo v skladu z 20. členom tega zakona,«.

Drugi odstavek 15. člena se črta.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

Za prvim odstavkom 16. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če stranka izvaja transakcijo iz 2. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, organizacija od stranke pridobi izjavo, ali posluje v svojem imenu ali v imenu nekoga tretjega. Če navedena transakcija poteka na podlagi predhodno sklenjenega poslovnega razmerja, se kot zadosten šteje tudi podatek o tem, ali je transakcijo opravila stranka ali njen pooblaščenec.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

Za tretjim odstavkom 17. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na 2. točko prvega odstavka in tretji odstavek tega člena lahko organizacija v primeru, da je njena stranka skupnost dijakov, učencev ali otrok v vrtcu, ki je del vzgojno-izobraževalnega sistema v Republiki Sloveniji ali prostovoljna skupnost zaposlenih, ki kot blagajna vzajemne pomoči deluje v okviru sindikata posameznega delodajalca, pridobi zgolj pisno pooblastilo za zastopanje.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

22. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Organizacija mora skrbno spremljati poslovne aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri njej, s čimer se zagotovi poznavanje stranke, vključno z izvorom sredstev, s katerimi ta posluje. Spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri organizaciji, vključuje:
– preverjanje skladnosti strankinega poslovanja s predvideno naravo in namenom poslovnega razmerja, ki ga je stranka sklenila pri organizaciji;
– spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja z njenim običajnim obsegom poslovanja;
– preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki.
(2) Za stranko, ki je pravna oseba, preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov iz prejšnjega odstavka obsega vsaj:
1. preverjanje podatkov o firmi, naslovu in sedežu pravne osebe;
2. preverjanje podatkov o osebnem imenu in stalnem ali začasnem prebivališču zakonitega zastopnika pravne osebe;
3. preverjanje podatkov o dejanskem lastniku pravne osebe;
4. preverjanje veljavnosti pooblastila iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona;
5. ugotavljanje, ali je stranka postala tuja politično izpostavljena oseba v času trajanja poslovnega razmerja.
(3) Če opravlja transakcije iz prvega odstavka 8. člena tega zakona v imenu in za račun tuje pravne osebe njena podružnica, organizacija v okviru preverjanja in posodabljanja pridobljenih listin o stranki poleg podatkov iz prejšnjega odstavka pridobi tudi:
1. podatke o naslovu in sedežu podružnice tuje pravne osebe;
2. podatke o osebnem imenu in stalnem prebivališču zakonitega zastopnika podružnice tuje pravne osebe.
(4) Organizacija mora zagotoviti, da sta obseg oziroma pogostost izvajanja ukrepov iz prvega odstavka tega člena prilagojena tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je organizacija izpostavljena pri opravljanju posameznega posla oziroma pri poslovanju s posamezno stranko. To tveganje organizacija določi na podlagi 6. člena tega zakona. Ne glede na navedeno mora organizacija zagotoviti, da se pridobljene listine in podatki o stranki posodobijo najmanj po preteku petih let od zadnjega pregleda stranke, če stranka pri organizaciji izvaja transakcije.«.

Za 22. členom se doda nov 22.a člen, ki se glasi:

(1) V zvezi z zapletenimi in neobičajno visokimi transakcijami ali transakcijami, ki imajo neobičajno sestavo ali nimajo jasno razvidnega ekonomskega ali pravno utemeljenega namena ali niso v skladu ali so v nesorazmerju z običajnim oziroma pričakovanim poslovanjem stranke, mora organizacija:
– preučiti ozadje in namen teh transakcij v takšni meri, kot je glede na okoliščine to mogoče, in
– zabeležiti in hraniti svoje ugotovitve.
(2) Pri obravnavanju neobičajnih transakcij mora organizacija posebno skrbnost nameniti strankam, poslovnim razmerjem ali transakcijam, ki so povezane z državami, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ter financiranja terorizma ali se le-ti ne izvajajo v zadostni meri. Organizacija v teh primerih ravna skladno s prejšnjim odstavkom. Informacijo o teh državah objavi urad na svojih spletnih straneh.«.

23. člen se črta.

V prvem odstavku 25. člena se v 1. točki pred številko »7.« črta vejica in doda beseda »in«, za številko »7.« pa se črta besedilo »ali 8.«.
V 6. točki se pred besedo »zavarovalnica« dodata besedi »zavarovalnica ali«.
V drugem odstavku se za črko »v« doda besedilo »Republiki Sloveniji ali drugi«.

Šesti odstavek 27. člena se črta.

V prvem odstavku 30. člena se v 1. točki črta besedilo »in čas veljavnosti«.

Prvi in drugi odstavek 31. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Organizacija mora vzpostaviti ustrezen postopek, s katerim ugotavlja, ali je stranka oziroma njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec tuja politično izpostavljena oseba. Ta postopek, ki temelji na analizi tveganja, določi v svojem notranjem aktu ob upoštevanju smernic pristojnega nadzornega organa iz 85. člena tega zakona. Politična izpostavljenost se ugotavlja tudi za dejanske lastnike stranke.
(2) Tuja politično izpostavljena oseba iz prejšnjega odstavka je vsaka fizična oseba, ki deluje ali je v zadnjem letu delovala na vidnem javnem položaju ter ima stalno prebivališče v kateri koli drugi državi, vključno z njenimi ožjimi družinskimi člani in ožjimi sodelavci.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Ožji družinski člani osebe iz drugega odstavka tega člena so: zakonec ali zunajzakonski partner, starši ter otroci in njihovi zakonci ali zunajzakonski partnerji.«.

V prvem odstavku 32. člena se za besedo »organizaciji« doda besedilo »ali pri tretji osebi iz 25. člena tega zakona«.

V prvem odstavku 33. člena se v 1. točki pred številko »7.« črta vejica in doda beseda »in«, za številko »7.« se črta besedilo: »in 8.«, za besedilom: »4. člena tega zakona« pa se dodata besedi »ali zavarovalnica«.
Na koncu 2. točke se podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo »ki ima sedež v Republiki Sloveniji;«.
V 4. točki se pred besedo »oseba« doda beseda »druga«.

V 34. členu se naslov člena »(pridobivanje in preverjanje podatkov o stranki)« spremeni tako, da se glasi: »(izvajanje poenostavljenega pregleda stranke)«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ne glede na prvi odstavek 7. člena tega zakona poenostavljen pregled stranke iz prvega odstavka prejšnjega člena obsega zgolj pridobitev nekaterih podatkov o stranki, poslovnem razmerju ali transakciji in redno skrbno spremljanje aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri organizaciji, v skladu z 22. členom tega zakona. Ne glede na drugi odstavek 22. člena tega zakona, se za stranko, za katero je dopuščen poenostavljen pregled, preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki izvaja zgolj v obsegu in na način kot je predpisan v tem členu.«.

V prvem odstavku 37. člena se besedi »tretje osebe« nadomestita z besedama »nekoga tretjega«.
V tretjem odstavku se besedi »tretje osebe« nadomestita z besedama »nekoga tretjega«, beseda »transakcijski« pa se nadomesti z besedo »plačilni«.

V prvem odstavku 38. člena se za besedo »vsaki« doda beseda »gotovinski« in črta besedilo »se izvaja v gotovini in«.

Naslov pododdelka »2.5.3 Notranja kontrola« se spremeni tako, da se glasi: »2.5.3 Notranja kontrola in upravljanje s tveganji«.

Za 45. členom se doda nov 45.a člen, ki se glasi:

Organizacija mora ob vseh pomembnih spremembah svojih poslovnih procesov, kot so na primer uvedba novega produkta, uvedba nove tehnologije ali organizacijske spremembe, opraviti ustrezno analizo, kako ti dejavniki vplivajo na izpostavljenost organizacije tveganju pranju denarja ali financiranja terorizma. V skladu z ugotovitvami organizacija sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma.«.

52. člen se spremeni tako, da se glasi:

Pri sestavi seznama indikatorjev iz prvega odstavka prejšnjega člena sodelujejo tudi urad, Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, Slovenski inštitut za revizijo, Notarska zbornica Slovenije, Odvetniška zbornica Slovenije ter združenja in društva, katerih člani so zavezanci po tem zakonu.«.

V 62. členu se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. kršitev proste odločitve volivcev po 151. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr. in 39/09; v nadaljnjem besedilu: KZ-1), sprejemanje podkupnine pri volitvah po 157. členu KZ-1, goljufije po 211. členu KZ-1, organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo po 212. členu KZ-1, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po 230. členu KZ-1, preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji po 231. členu KZ-1, ponareditev ali uničenje poslovnih listin po 235. členu KZ-1, zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1, nedovoljeno sprejemanje daril po 241. členu KZ-1, nedovoljeno dajanje daril po 242.a členu KZ-1 davčna zatajitev po 249. členu KZ-1 in hudodelsko združevanje po 294. členu KZ-1;«.

V prvem odstavku 79. člena se za številko »22.,« doda besedilo »22.a,«, številka »23.,« se črta in za številko »27.,« se doda številka »29.,«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Organizacija mora hraniti podatke in pripadajočo dokumentacijo o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca, strokovnem usposabljanju delavcev, izvajanju notranje kontrole in upravljanju s tveganji iz 40., 44., 45. in 45.a člena tega zakona štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca, opravljenem strokovnem usposabljanju ter izvedenih notranji kontroli in analizi vplivov, ki jih v zvezi s tveganjem pranja denarja ali financiranja terorizma predstavljajo spremembe poslovnih procesov organizacije.«.

V prvem odstavku 83. člena se v 15. točki za besedama »osebno ime« črta vejica in doda beseda »ter«, za besedama »začasnega prebivališča« pa se črta besedilo »ter datum in kraj rojstva«.

V prvem odstavku 85. člena se v c) točki za besedo »Agencija« črtata besedi »Republike Slovenije«.
V h) točki se pred besedilom »Slovenski inštitut za revizijo« doda besedilo »Agencija za javni nadzor nad revidiranjem in«.

V drugem odstavku 87. člena se za besedo »Agencija« črtata besedi »Republike Slovenije«.
V sedmem odstavku se pred besedilom »Slovenski inštitut za revizijo« doda besedilo »Agencija za javni nadzor nad revidiranjem in«, beseda »opravlja« pa se nadomesti z besedo »opravljata«.

Naslov poglavja »IX. DOLOČBE O PREKRŠKIH« se spremeni tako, da se glasi: »IX. KAZENSKE DOLOČBE«.

V prvem odstavku 91. člena se v 2. točki beseda »četrti« nadomesti z besedo »sedmi«.
V 5. točki se za besedilom »pisnega pooblastila« doda besedilo »ali pisnega pooblastila«.
V 24. točki se na koncu besedila pika nadomesti s podpičjem in dodajo nove 25., 26. in 27. točka, ki se glasijo:
»25. če stranki ali tretji osebi razkrije dejstva iz prvega odstavka 76. člena tega zakona;
26. če urada ne obvesti o produktu, za katerega namerava opustiti pregled stranke, še pred njegovim trženjem oziroma prodajo (šesti odstavek 12. člena tega zakona);
27. če ne opravi analize vpliva sprememb poslovnih procesov na njeno izpostavljenost tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma (45a. člen tega zakona).«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Z globo od 800 do 4000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.

V prvem odstavku 92. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. če od stranke, zakonitega zastopnika, pooblaščenca ali zastopnika drugih oseb civilnega prava ne zahteva pisne izjave (sedmi odstavek 13. člena, peti odstavek 14. člena, drugi odstavek 15. člena, četrti odstavek 16. člena in peti odstavek 17. člena tega zakona);«.
6. točka se spremeni tako, da se glasi:
»6. če pri preverjanju in posodabljanju podatkov ne pridobi predpisanih podatkov (drugi in tretji odstavek 22. člena tega zakona);«.
7. točka se črta.
Dosedanje 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23. in 24. točka postanejo 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21., 22. in 23. točka.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Z globo od 400 do 2000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.

V prvem odstavku 93. člena se v 2. točki beseda »drugi« nadomesti z besedo »četrti«.
11. točka se spremeni tako, da se glasi:
»11. če ne hrani podatkov in pripadajoče dokumentacije o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca, strokovnem usposabljanju delavcev in izvajanju notranje kontrole iz 40., 44., 45. in 45a. člena tega zakona štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca, opravljenem strokovnem usposabljanju, notranji kontroli in analizi vplivov, ki jih v zvezi s tveganjem pranja denarja ali financiranja terorizma predstavljajo spremembe poslovnih procesov organizacije (drugi odstavek 79. člena tega zakona);«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Z globo od 200 do 1000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.

95. člen se črta.

Četrti odstavek 98. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Z globo od 800 do 4000 eurov se kaznuje odgovorno osebo odvetniške družbe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.

Prvi in drugi odstavek 99. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Z globo od 6000 do 60 000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnost prodaje blaga, če ne uskladi svojega poslovanja z določbo 37. člena tega zakona v predpisanem roku (104. člen tega zakona).
(2) Z globo od 400 do 2000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.