Na podlagi 2. in 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo in 109/08) je Vlada Republike Slovenije sprejela

1. Strategija sodelovanja Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) v mednarodnih operacijah in misijah je odgovor na dejstvo, da so zaradi sprememb v varnostnem okolju mednarodne operacije in misije vedno bolj kompleksne, v njih pa sodelujejo vojaške in civilne strukture. Za doseganje postavljenih ciljev sta nujna celovit pristop in usklajenost delovanja vseh sodelujočih. Uspešnost sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah temelji na jasnih političnih odločitvah ter zavezanosti in podpori pri njihovem uresničevanju. Sodelovanje mora biti premišljeno, zaradi velikega števila različnih udeležencev in omejenih virov pa je potrebno zagotoviti integriran pristop. Pri tem je treba upoštevati, da RS svoje nacionalne interese uresničuje tudi z aktivnim delovanjem v mednarodnih povezavah, katerih članica je, svojo kredibilnost pa izkazuje z uresničevanjem skupno sprejetih zavez.
2. RS s strategijo sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah določa okvire za odločanje o sodelovanju ter opredeljuje splošen nabor zmogljivosti za njeno izvajanje. Strategija je usklajena z ostalimi ključnimi dokumenti, ki urejajo področje nacionalne varnosti, zunanje politike, vključno z razvojnim sodelovanjem, drugimi strateškimi dokumenti in relevantnimi zakonodajnimi akti. Strategija vzpostavlja pogoje za ustrezno definiranje strateških in izvedbenih ciljev, krepitev analitične podpore pri odločanju, povečanje prožnosti, krepitve koordinacije za doseganje celovitega pristopa in sinergij, doseganje multiplikativnih učinkov in za skrajšanje odzivnega časa.
3. RS zagotavlja ustrezne finančne, kadrovske in materialne vire za sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah. Strategija tudi opredeljuje vključevanje nevladnih organizacij, gospodarskih subjektov in ostalih nevladnih akterjev v izvajanje mednarodnih operacij in misij ter posebej poudarja zagotavljanje enakih možnosti glede vključenosti v mednarodne operacije in misije na vseh ravneh ne glede na spol. Strategija poudarja primerno usposabljanje osebja in izmenjavo izkušenj. Vlada RS z aktivno politiko spodbuja sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah. Ob tem upošteva ustrezne pravne podlage, ki natančneje opredeljujejo sistemske, materialne, finančne, kadrovske in druge pogoje za sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah.

4. RS se zaveda pomena sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah s ciljem zagotavljanja mednarodnega miru in varnosti, stabilnosti, demokracije, razvoja, krepitve vladavine prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter nudenja pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. Kot aktivna in odgovorna članica mednarodne skupnosti s sodelovanjem prispeva k solidarnosti in humanosti do prizadetega prebivalstva ter k stabilizaciji kriznih žarišč, od koder bi se lahko grožnje miru razširile tudi na druge države in regije, s tem pa zagotavlja tudi lastno varnost.
5. Aktivna udeležba RS v mednarodnih operacijah in misijah je sestavni del celovitega pristopa k zagotavljanju nacionalne varnosti in blaginje, uresničevanju zunanjepolitičnih, varnostnih, gospodarskih, razvojnih in drugih interesov in ciljev ter k izpolnjevanju obveznosti in izkazovanju solidarnosti v multilateralnem in bilateralnem okvirju. Jasna strategija sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah, strokovnost, usposobljenost in celovitost pristopa bo pripomogla k boljši mednarodni podobi in položaju ter krepitvi ugleda in verodostojnosti RS. Poleg tega je sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah izrednega pomena za RS tudi zaradi pridobivanja pomembnih izkušenj. RS tako na učinkovit način zagotavlja uveljavljanje strateških interesov države.
6. S sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah RS sledi svojim nacionalnim interesom ter hkrati izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz članstva v Organizaciji združenih narodov, Evropski uniji, Natu, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in Svetu Evrope. RS sodeluje v mednarodnih reševalnih operacijah na podlagi bilateralnih dogovorov oziroma v okviru mednarodnih mehanizmov za usklajevanje nudenja pomoči ob nesrečah, predvsem v okviru mehanizma civilne zaščite EU, in sicer na podlagi zaprosila prizadete države in v skladu s smernicami OZN.
7. Sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah je pomembno transformacijsko orodje. Tako pridobljeno in preizkušeno znanje in usposobljenost imajo pozitivne učinke na razvoj nacionalnih zmogljivosti.

8. Mir, varnost, razvoj in človekove pravice so medsebojno tesno povezani. V takšnih okoliščinah so nujno potrebni sodelovanje in usklajeno delovanje za učinkovitost in komplementarnost med mednarodnimi in drugimi organizacijami ter subjekti nacionalne varnosti in drugimi relevantnimi nacionalnimi subjekti. Potrebna je celovita in povezana uporaba celotnega spektra političnih, vojaških in civilnih mehanizmov v ta namen. Pri njihovem načrtovanju in usklajenem delovanju je pomembna jasna izhodna strategija ter povezava z nadaljnjim procesom izgradnje miru in razvojnega sodelovanja.
9. Značilnost mednarodnih operacij in misij so njihova kompleksnost v smislu sodelovanja velikega števila različnih akterjev in različnosti interesov ter njihova večnamenskost in medijska izpostavljenost. Veliko število vpletenih izkazuje potrebo po sodelovanju, komplementarnosti, koherentnosti in interoperatibilnosti. Usklajenost različnih interesov za dosego sorodnih ciljev krepi učinkovitost delovanja v mednarodnih operacijah in misijah. Večnamenskost se kaže v raznolikosti ciljev, nalog in načina njihovega delovanja. Medijska izpostavljenost pomeni neprekinjeno spremljanje dogodkov s strani medijev na kraju samem in v realnem času in možnost strateškega vpliva s poročanjem o posameznih dogodkih.

10. Sodobne grožnje varnosti so vse bolj asimetrične. Zaradi globalizacijskih vplivov imajo grožnje varnosti vse bolj večplasten, multiplikativen in mednaroden značaj ter učinke. Globalno varnost ogrožajo mednarodni terorizem, nenadzorovano širjenje orožij za množično uničevanje, mednarodni organizirani kriminal, ilegalne migracije, grožnje kritični infrastrukturi, krizna žarišča, nestabilne države ter grobe kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, finančno-gospodarske, okoljske in ekološke, socialne in vojaške grožnje ter zdravstveno-epidemiološka ogrožanja. Stalen vir ogrožanja so tudi nevarnosti naravnih in drugih nesreč, katerih intenzivnost in pogostost se zaradi podnebnih sprememb in prekomernega obremenjevanja okolja še povečujeta.

11. Izraz mednarodne operacije in misije obsega vse oblike delovanja vojaških, civilnih, reševalnih in drugih zmogljivosti v mednarodnem okolju pod ustreznim mandatom ali v skladu z dvostranskimi dogovori oziroma na podlagi prošnje tretje države. Gre za mirovne operacije vseh vrst, operacije kriznega odzivanja, mednarodne civilne misije in mednarodne reševalne operacije. Mednarodne operacije in misije zajemajo različne oblike delovanja od vojaških, reševalnih, civilnih, humanitarnih, razvojnih in ostalih, vključno z materialno, finančno in drugo vrsto pomoči, z namenom doseganja sinergičnih učinkov.

12. RS se za sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah odloča ter v njih sodeluje v skladu z veljavnim pravnim okvirjem, Ustavo, Zakonom o Vladi, Zakonom o zunanjih zadevah, Zakonom o obrambi, Zakonom o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, Zakonom o policiji, Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in drugimi relevantnimi zakonskimi in podzakonskimi akti.
13. Strategija sodelovanja RS v mednarodnih operacijah in misijah predstavlja odziv na spremembe varnostnega okolja in novih globalnih izzivov, ki jih podrobneje opredeljujejo Resolucija o strategiji nacionalne varnosti RS, Strategija slovenske zunanje politike, Strategije javne varnosti, Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju RS za obdobje do leta 2015 ter Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009–2015. Nastale spremembe zahtevajo razvoj celovitega nabora mehanizmov in aktivno sodelovanje v skupnih prizadevanjih mednarodne skupnosti za preprečevanje, obvladovanje in reševanje konfliktov, pokonfliktno obnovo na globalnem nivoju in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.

14. Temeljna načela in vrednote, iz katerih izhaja interes za sodelovanje RS v mednarodnih operacijah in misijah, so krepitev mednarodne varnosti, demokracije, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zaščita posebej ranljivih skupin, kot so otroci in ženske, vladavina prava, učinkoviti multilateralizem, odgovornost in solidarnost, spoštovanje mednarodnega prava, sodelovanje na osnovi enakopravnosti ter zagotavljanje enakih možnosti. Pri načrtovanju sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah se upošteva smiselnost povezovanja varnostnih s humanitarnimi in razvojnimi aktivnosti ter z aktivnostmi v podporo človekovih pravic in svoboščin.
15. Sodelovanje RS v mednarodnih operacijah in misijah temelji na transparentnosti, razpoložljivih zmogljivostih, visokih profesionalnih standardih in vrednotah ter usposobljenosti osebja, celovitem pristopu, doseganju sinergij, civilno-vojaškem sodelovanju, krepitvi lokalnega lastništva, odprtosti za sodelovanje, vključno z nevladnimi akterji, zmanjševanju tveganja in zagotavljanju varnosti sodelujočemu osebju ter prožnosti odločanja in delovanja. V zvezi z morebitnimi izrednimi dogodki se predhodno pravočasno načrtujejo ukrepi in zmogljivosti za zmanjšanje njihovih negativnih posledic. V primeru takšnih dogodkov Vlada RS z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagotovi ustrezen in usklajen odziv na državni ravni.
16. Sodelovanje RS v mednarodnih operacijah in misijah je skladno z Ustanovno listino OZN, skupno zunanjo in varnostno politiko EU, strateškim konceptom Nata ter cilji OVSE in Sveta Evrope.
17. Sodelovanje vojaških zmogljivosti RS v mednarodnih operacijah in misijah sledi načelom enovitega nabora sil, kot tudi usmerjenega in koncentriranega vključevanja na krizna območja ob upoštevanju celovitega nacionalnega pristopa in izrabe nacionalnih prednosti. Sodelovanje se načrtuje v smislu zmerne geografske razpršenosti in večje specializacije pri zagotavljanju določenih nišnih zmogljivosti.
18. Sodelovanje v mednarodnih civilnih misijah sledi načelu delovanja v različnih mednarodnih organizacijah, ob upoštevanju ocen ogroženosti in tveganja.
19. Raven zahtevnosti sodelovanja RS v mednarodnih operacijah in misijah ter s tem povezane morebitne nacionalne omejitve bodo predvsem prilagojene političnim odločitvam, razpoložljivim zmogljivostim ter stopnji usposobljenosti vojaških in civilnih prispevkov, ob upoštevanju zagotavljanja čimbolj učinkovitega delovanja v skladu z mandatom mednarodnih operacij in misij.
20. Sodelovanje RS v mednarodnih reševalnih operacijah ob naravnih ali drugih nesrečah poteka v skladu z načeloma solidarnosti in prostovoljnega dajanja pomoči, upoštevaje svoje zmogljivosti in značilnosti nesreče. Pri izvajanju reševalnih operacij se upoštevajo potrebe prizadetega prebivalstva in posebnosti prizadete države, spoštujejo se humanitarna načela, ključna pa sta takojšnje ukrepanje in učinkovitost pomoči. V posebnih okoliščinah se lahko v podporo mednarodnim reševalnim operacijam kot zadnje sredstvo uporabijo tudi vojaška sredstva in zmogljivosti, če ni na voljo primerljive izbire na civilnem področju. Pri tem je treba spoštovati primarno pristojnost prizadete države in splošno vlogo OZN pri usklajevanju mednarodne pomoči ob nesrečah, reševalne operacije pa ohranijo svojo civilno naravo in značaj.
21. RS v mednarodnih operacijah in misijah aktivno sodeluje s partnerskimi državami v skladu z izraženimi interesi in potrebami.

22. Strateške interese RS za sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah določajo njen geostrateški položaj, politični, varnostni, gospodarski, razvojni, humanitarni in drugi interesi in načela ter njene obveznosti v okviru mednarodnih organizacij na globalni in regionalni ravni, katerih članica je. Za vse vrste mednarodnih operacij in misij, razen za reševalne operacije, so strateški interesi prednostno opredeljeni v Jugovzhodni Evropi, kot tudi v Vzhodni Evropi in na Kavkazu, Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu, v Aziji, Afriki in drugih območjih po svetu:
Varnost in stabilnost, delujoča pravna država in gospodarski razvoj Jugovzhodne Evrope je zaradi neposredne soseščine, političnih, gospodarskih, varnostnih in drugih razlogov primarnega pomena tudi z vidika sodelovanja RS v mednarodnih operacijah in misijah. Slednje zajema tako neposredne kot posredne učinke na različnih področjih. Važen vidik pri tem je tudi poznavanje razmer, jezika in kulture.
Območje Vzhodne Evrope in Kavkaza je še posebej pomembno zaradi zagotavljanja energetske varnosti, dobave drugih strateških surovin ter preprečevanja različnih oblik ilegalne trgovine.
Sredozemlje je za RS kot pomorsko državo važno tako zaradi političnih kot tudi gospodarskih razlogov. Njegova geopolitična lega je pomembna tudi v smislu varnosti in migracij.
Bližnji vzhod, Azija in Afrika so poleg širšega vidika mednarodne varnosti in stabilnosti pomembne za varnost in blagostanje RS tudi zaradi preprečevanja mednarodnega organiziranega kriminala, mednarodnega terorizma in ilegalnih migracij.
Na drugih območjih je sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah potrebno zaradi posrednih interesov in izkazovanja pripravljenosti RS za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti.

23. S strategijo RS opredeljuje odziv na spremembe v globalnem okolju, ki zahtevajo nov pristop, razvoj in uporabo celovitega nabora instrumentov in aktivnosti, vključujoč politične, diplomatske, civilne, vojaške, razvojne, diplomatske ter druge oblike. Pri tem je še posebej pomembno usklajeno izvajanje aktivnosti, učinkovita koordinacija, konsistentnost izvajanja politike sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah, kot tudi sodelovanje vseh akterjev na nacionalni ravni v vseh fazah sodelovanja, od načrtovanja do izvedbe. RS s tem prispeva k vzpostavljanju in ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, stabilnosti, demokracije, zagotavljanju humanitarne pomoči, vzpostavljanju vladavine prava, krepitvi človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvoju civilne družbe, krepitvi trajnostnega razvoja v mednarodni skupnosti ter pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, s čimer krepi tudi lastno varnost.

24. Za doseganja opredeljenih ciljev in uveljavljanje sprejetih vrednot je cilj RS vzpostavitev celovitega nabora mehanizmov ter aktivnosti, ki bodo omogočili delovanje na naslednjih področjih:
mirovne operacije,
operacije kriznega odzivanja, ki vključujejo operacije v podporo miru in druge dejavnosti,
mednarodne reševalne operacije ob naravnih in drugih nesrečah,
razvojno sodelovanje,
humanitarna pomoč,
mednarodne civilne misije,
druge oblike podpore, pomoči in sodelovanja.

25. RS v skladu s to strategijo zagotovi ustrezne zmogljivosti, vključno z osebjem, potrebnimi finančnimi sredstvi, načini zagotovitve in ostale potrebne dejavnike. Pri tem se predvidijo ustrezne rezerve in določena fleksibilnost za nepredvidljive dogodke, vključno z naravnimi in drugimi nesrečami.
26. RS sredstva za sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah zagotavlja praviloma na pristojnih resornih ministrstvih, v primerih, ki jih ni mogoče načrtovati vnaprej, pa iz proračunske rezerve. Tako opredeljeni proračunski izdatki upoštevajo predviden obseg in naloge in zajemajo stroške napotitev vojaškega, policijskega, reševalnega in civilnega osebja, njihovega usposabljanja ter neposrednih priprav in druge povezane stroške, kot jih opredeljujejo ustrezne pravne podlage.
27. Potrebne zmogljivosti se zagotavljajo tudi v okviru večnacionalnih projektov. Razvoj zmogljivosti prav tako podpirajo usmerjene razvojno-raziskovalne aktivnosti na nacionalni in mednarodni ravni ter sistem uporabe pridobljenih izkušenj iz preteklih mednarodnih operacij in misij, ki se integrirajo v procese odločanja, organiziranja, izobraževanja, usposabljanja in načrtovanja.
28. Civilni strokovnjaki in zmogljivosti na obrambnem področju omogočajo predvideno civilno podporo mednarodnim operacijam. To sodelovanje v vojaških in civilnih strukturah poteka usklajeno v fazah načrtovanja, priprav in izvajanja, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju kontinuitete pri realizaciji dolgoročnih projektov.
29. RS sodeluje tudi v mednarodnih operacijah in misijah, ki potekajo v zahtevnih geografskih in podnebnih pogojih, drugih kulturnih okoljih, v oddaljenih območjih delovanja ter tudi v operacijah višje intenzivnosti. To zagotovi z zmogljivostmi, ki omogočajo vedno bolj samostojno delovanje, s sposobnostjo sodelovanja v večnacionalnih silah, z zanesljivim strateškim transportom, z učinkovito bojno podporo ter z zaščito sil.
30. RS daje pomoč drugim državam ob naravnih in drugih nesrečah v obliki enot za zaščito, reševanje in pomoč, strokovnjakov za posamezna področja ter materialnih ali finančnih sredstev. Zagotovi se nadaljnji razvoj zmogljivosti za povečevanje dosega in učinkovitosti reševalne pomoči, ki se v reševalnih operacijah v tretjih državah in na zaprosilo držav članic EU zagotavlja tudi državljanom držav članic EU v podporo izvajanju konzularne pomoči in zaščite ob nesrečah.
31. Vlada RS zagotovi zmogljivosti z ustreznim načrtovanjem, ki vključuje koordinacijo med vladnimi in nevladnimi akterji, vključno z nevladnimi oziroma civilno družbenimi organizacijami, strokovnimi združenji, vsemi razpoložljivimi, vključno z upokojenimi strokovnjaki, gospodarstvom in javnimi mediji. Pri tem poskrbi tudi za razvoj pozitivnih vzpodbud in osveščanja in, po potrebi, z ustrezno prilagoditvijo pravnega okvirja, vključno s pripravo nacionalnega načrta za povečanje vloge žensk pri zagotavljanju miru in varnosti, skladno z resolucijama VS OZN 1325 in 1820. Sodelujočim v mednarodnih operacijah in misijah se zagotovi ustrezne motivacijske dejavnike. Prav tako se poenoti pristop glede rizikov in zavarovanj za sodelujoče osebje v mednarodnih operacijah in misijah in glede materialno-tehničnih sredstev.
32. Pristojna resorna ministrstva načrtujejo ustrezno letno kvoto civilnih izvedencev iz različnih strokovnih področij. Ministrstva zagotovijo ustrezna delovna mesta, vključno s potrebnimi finančnimi sredstvi. Kvota vključuje tudi izvedence izven javnega sektorja.
33. Posebno obliko sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah predstavlja vojaško in policijsko sodelovanje v okviru sil za hitro odzivanje EU ali Nata. RS v ta namen razvija ustrezne zmogljivosti.

34. Ključni dejavniki pri zagotovitvi legitimnosti, učinkovitosti in pravočasnosti sodelovanja RS v mednarodnih operacijah in misijah so sposobnost učinkovitega političnega odločanja, oblikovanja politik ter političnega in javnega dialoga na nacionalni ravni glede sodelovanja RS v mednarodnih operacijah in misijah.
35. V okviru načrtovanja, priprav in izvajanja sodelovanja RS v mednarodnih operacijah in misijah se v skladu z načeli te strategije zagotavlja bolj integrirano, pragmatično, učinkovito in ciljno naravnano sodelovanje in odločanje ter pretok informacij med pristojnimi resorji, službami in drugimi organizacijami na strokovni ravni.
36. V okviru načrtovanja, priprav in izvajanja sodelovanja RS v mednarodnih operacijah in misijah se ustrezno ovrednotijo tudi možnosti za sodelovanje slovenskega gospodarstva pri logistični oskrbi posamezne operacije oziroma misije in za pridobitev poslov, vezanih na pokonfliktno obnovo prizadetega območja. O potencialnih poslovnih možnostih se skozi vse obdobje načrtovanja, priprav in izvajanja sodelovanja RS v mednarodnih operacijah in misijah ažurno in na primeren način obvešča slovensko gospodarstvo.

37. Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za notranje zadeve ter druga ministrstva ali organi vlade določeni z zakoni so pobudniki sodelovanja oziroma sprememb sodelovanja RS v mednarodnih operacijah in misijah.
38. Ministrstvo za zunanje zadeve vodi postopek usklajevanja in preuči podano pobudo sodelovanja RS v mednarodnih operacijah in misijah. Sekretariat Sveta za nacionalno varnost pobudo dopolni z oceno tveganja in poda mnenje. Usklajen in dopolnjen predlog, ki vsebuje obrazložitev, vključno z jasnim ciljem prispevka in legitimnim mednarodnim mandatom, oceno najprimernejšega nabora mehanizmov, aktivnosti in potrebnih virov, opredelitev pričakovanih učinkov, obveščevalno-informativno in obveščevalno-varnostno podporo, vključno z oceno varnostnega tveganja, obravnavajo Ministrstvo za zunanje zadeve z Ministrstvom za obrambo in Ministrstvom za notranje zadeve na ministrski ravni oziroma ravni državnih sekretarjev. Ministrstvo za zunanje zadeve in pristojno ministrstvo usklajen in dopolnjen predlog posredujeta v odločitev Vladi RS.
39. V primeru vojaških operacij oziroma civilnih misij z izvršilnimi pooblastili ali v primeru izrednih mednarodnih dogodkov Vlada RS z namero o sodelovanju seznani Državni zbor RS.
40. Vlada RS dokončno odločitev sprejme ob upoštevanju nacionalnih interesov, temeljnih načel te strategije, mednarodnih obveznosti, strokovnih priporočil in nasvetov, ki bodo temeljili na številu in vrsti razpoložljivih sil in osebja ter stopnji njihove obremenjenosti, kot tudi usklajenih stališč pristojnih resorjev. Pri tem se upošteva možnost in smotrnost nadaljnjih aktivnosti, kot je dejavnost mednarodnega razvojnega sodelovanja.
41. Navedeni postopek velja v primerih sodelovanja v novih mednarodnih operacijah in misijah, predčasnega prenehanja sodelovanja, ali ob bistvenih spremembah namena ali obsega določenih mednarodnih operacij in misij, oziroma v kolikor vodenje mednarodne operacije in misije prevzame druga mednarodna organizacija. Zaradi potrebe po takojšnjem sprejemu odločitve za nudenje pomoči postopek ne velja v primeru reševalnih operacij, ki se izvajajo v skladu s področnim zakonom, ter v primeru napotitve sil za hitro odzivanje v okviru EU ali Nata.

42. Za zagotavljanje učinkovitega sodelovanja RS v mednarodnih operacijah in misijah je pomembno tudi aktivno delovanje RS prek svoje diplomatsko-konzularne mreže ter v strukturah mednarodne skupnosti. To vključuje tudi načrtno politiko napotitev v mednarodne organe in institucije ter financiranje teh aktivnosti. Ob napotitvah vojaških in civilnih zmogljivosti se zagotovi tudi ustrezno in kakovostno popolnjevanje poveljniških in vodstvenih struktur posameznih mednarodnih operacij in misij. RS skozi te zmogljivosti proaktivno vpliva na sodelovanje in odločanje pri oblikovanju politik v pripravljalnih in načrtovalnih fazah posameznih mednarodnih operacij in misij, kot tudi pri oblikovanju njihovih ciljev in poslanstva.

43. Postopke za sodelovanje se izvaja na način, da so v čim krajšem času na voljo podlage za odločanje in aktivno sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah. Za doseganje zastavljenih ciljev je potrebno stalno in sistematično vzdrževanje ustreznega nivoja pripravljenosti in razpoložljivosti enot in pripadnikov Slovenske vojske ter Policije, civilnih strokovnjakov in zmogljivosti na obrambnem področju, zmogljivosti za zaščito, reševanje in pomoč ter vzdrževanje seznama pripravljenih in razpoložljivih civilnih izvedencev na način, da so lahko v čim krajšem času napoteni v mednarodne operacije in misije. Slednje mora vključevati tudi zagotovitev ustreznih finančnih in materialnih pogojev oziroma zmogljivosti.
44. Pristojna ministrstva in vladne službe redno in kontinuirano spremljajo dogajanja na geostrateških območjih, ki so v interesu RS, oziroma kjer so prisotne mednarodne organizacije, katerih članica je RS. Medresorsko posvetovanje poteka tudi v sklopu priprav odločitev mednarodnih organizacij o novih oziroma bistvenih spremembah mednarodnih operacij in misij. S tem se omogoči hitro pripravo potrebnih analiz in ocen tveganja ter pravočasno oblikovanje nacionalnih stališč.
45. Napotitve v mednarodne civilne misije in organizacije se izvaja na podlagi Zakona o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije ter poslovnika Medresorske komisije Vlade RS za napotitev oseb v misije in mednarodne organizacije, kar zagotavlja medresorsko koordinacijo in usklajevanje, oblikovanje in izvajanje politike, načrtovanje napotitev, poročanje vladi, transparentnost in objektivnost postopkov. Državni ali drug organ zagotavlja ustrezne pogoje za napotitve v skladu z letnimi kadrovskimi načrti, ki se vodijo ločeno od kadrovskega načrta teh organov ter v skladu z načrtovanimi proračunskimi sredstvi za izplačilo plač in drugih prejemkov zaposlenih.
46. RS lahko v okviru sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah zagotavlja tudi drugačne oblike podpore, pomoči in sodelovanja za države ciljnih območij, med drugim tudi finančno in materialno pomoč ter podporo na področju usposabljanja in izobraževanja.
47. Potrebni izvedbeni akti za uresničevanje te strategije se sprejmejo najkasneje v 6 mesecih od njene uveljavitve.

48. Načelo transparentnosti sodelovanja RS v mednarodnih operacijah in misijah zahteva redne aktivnosti na področju javne diplomacije in obveščanja s ciljem seznanjanja in pridobivanja javne podpore, vključno s predstavitvijo ciljev in razlogov za sodelovanje v vseh vrstah mednarodnih operacij in misij, ki so povezane tudi z varnostjo državljanov RS. Vlada RS bo gradila celostno podobo sodelovanja RS v mednarodnih operacijah in misijah ter na primerne načine v razpravo o sodelovanju RS vključila tudi predstavnike medijev, strokovne javnosti, nevladne organizacije in civilno družbo. S tem namenom na vladni ravni poteka stalna medresorska koordinacija.
49. V luči njegove razpravljalne vloge, Vlada RS najmanj enkrat letno seznani Državni zbor RS o sodelovanju v potekajočih mednarodnih operacijah in misijah, kot tudi o uresničevanju te strategije ter s tem povezanimi načrti.

50. Strategija sodelovanja RS v mednarodnih operacijah in misijah je razvojni in usmerjevalni dokument za načrtovanje in izvajanje sodelovanja vseh zmogljivosti RS v mednarodnih operacijah in misijah in se bo dopolnjevala in spreminjala v skladu s spremembami v varnostnem okolju, še posebej na mednarodnem področju ter spremembami na področju nacionalne varnosti, ob upoštevanju pridobljenih izkušenj.
51. Uresničevanje te strategije bo na podlagi pristojnosti, ki jih določajo ustava in zakoni, spremljala Vlada RS in pristojna resorna ministrstva.

52. Ta strategija začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.