Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 4. marca 2010.

V Zakonu o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07) se v drugem odstavku 1. člena črta besedilo »za konvencionalne in visoke hitrosti«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv:
– Direktive 2004/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44), zadnjič spremenjene z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2008/110/ES z dne 16. decembra 2008 o spremembah Direktive 2004/49/ES o varnosti na železnicah Skupnosti (UL L št. 345 z dne 23. 12. 2008, str. 62) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/49/ES);
– Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (prenovitev) (UL L št. 191 z dne 18. 7. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo Komisije 2009/131/ES z dne 16. oktobra 2009 o spremembi Priloge VII k Direktivi 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (UL L št. 273 z dne 17. 10. 2009, str. 12) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/57/ES);
– Direktive 2007/59/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 51; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/59/ES).«.

Tretji in četrti odstavek 2. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(3) Strukturni podsistemi so:
a) Infrastruktura
Podsistem vsebuje železniške tire, kretnice, gradbene objekte (mostovi, predori itd.) in pripadajočo infrastrukturo na postajah (peroni, območja dostopa, vključno z upoštevanjem potreb oseb z omejeno mobilnostjo itd.).
b) Energija
Podsistem vsebuje naprave, namenjene elektrifikaciji, vključno z vozno mrežo in vlakovno opremo za merjenje porabe električne energije.
c) Vodenje-upravljanje in signalizacija
Podsistem vsebuje opremo, potrebno za zagotavljanje varnosti, vodenja in nadzora voženj vlakov.
d) Tirna vozila
Podsistem vsebuje strukturo, vodenje in nadzorne sisteme vlakovne opreme, tokovne odjemnike, vlečna vozila in vozila za pretvarjanje energije, zavorne naprave, naprave za spenjanje vagonov, tekalne mehanizme (vozni podstavek, osi itd.) in vzmetenje, vrata, vmesnike človek/stroj (voznik, vlakovno osebje in potniki, vključno z upoštevanjem potreb oseb z omejeno mobilnostjo), pasivne in aktivne varnostne naprave in pripomočke, ki so potrebni za zdravje potnikov in vlakovnega osebja.
(4) Operativni podsistemi so:
a) Vodenje in upravljanje prometa
V podsistem spadajo postopki in dodatna oprema, ki omogoča usklajeno obratovanje raznih strukturnih podsistemov med normalnim ali zmanjšanim obratovanjem, vključno s sestavo vlaka, vožnjami vlakov ter načrtovanjem in upravljanjem prometa. V ta podsistem spada tudi strokovna usposobljenost, ki se lahko zahteva za opravljanje čezmejnih storitev v železniškem prometu.
b) Vzdrževanje
V podsistem spadajo postopki, dodatna oprema in logistični centri za vzdrževanje in rezerve, ki omogočajo obvezna popravila in preventivno vzdrževanje za zagotavljanje interoperabilnosti železniškega sistema in njegove učinkovitosti.
c) Telematske aplikacije za potniški in tovorni promet
Ta podsistem zajema:
– aplikacije za potniški promet, vključno s sistemi, ki potnikom dajejo informacije pred in med vožnjo, sisteme za rezervacije in plačila, za upravljanje prtljage in upravljanje povezav med železnico in drugimi načini prevoza;
– aplikacije za tovorni promet, vključno z informacijskimi sistemi (spremljanje tovora in vlakov v realnem času), ranžirni sistemi in sistemi usmerjanja vlakov, sistemi rezervacij, plačil in fakturiranja, upravljanje povezav z drugimi načini prevoza in izdelava elektronskih spremnih dokumentov.«.

Besedilo 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Vseevropski železniški sistem obsega vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti in vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti, kot sta določena v Prilogi I Direktive 2008/57/ES.
(2) Na območju Republike Slovenije del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti obsega železniške podsisteme na omrežju glavnih prog in tirna vozila, predvidena za vožnjo na celotnem vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti ali njegovem delu.
(3) Za projektiranje, gradnjo, vzdrževanje in obratovanje vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in neposredno določila prilog Direktive 2008/57/ES ter izdane tehnične specifikacije interoperabilnosti za visoke hitrosti.«.

Besedilo 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. »avtostop naprave« so naprave, ki samodejno nadzorujejo in uravnavajo varno vožnjo vlaka v skladu s predpisi;
2. »del podsistema« je skupina komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v podsistem, in zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kot je na primer programska oprema;
3. »evropska specifikacija« pomeni skupno tehnično specifikacijo, evropsko tehnično soglasje ali nacionalni standard, ki uvaja evropski standard, kot je določeno v Prilogi XXI k Direktivi 2004/17/ES;
4. »gradnja« je izvedba del, s katerimi se zgradi nov podsistem ali del podsistema;
5. »imetnik tirnega vozila« je oseba, ki je lastnik tirnega vozila ali ima pravico tirno vozilo uporabljati v železniškem prometu na podlagi najemne ali druge pogodbe in je kot tak vpisan v nacionalnem registru tirnih vozil;
6. »incident« pomeni katerikoli dogodek, razen resne nesreče in nesreče, ki je povezan z železniškim prometom in ki bi lahko vplival na njegovo varnost;
7. »industrijski tir« je tir, ki se uporablja za prevoz blaga in oseb ali druge potrebe lastnika tega tira in ni sestavni del javne železniške infrastrukture;
8. »izvršilni železniški delavci« so osebe, ki neposredno sodelujejo v železniškem prometu in izpolnjujejo pogoje, določene v tem zakonu;
9. »lokomotive« so vlečna vozila, namenjena za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo;
10. »mejna nakladalna masa« je masa, do katere se glede na deklaracijo proizvajalca lahko obremeni posamezno železniško tirno vozilo;
11. »motorniki in motorne garniture« so vlečna vozila, namenjena za prevoz potnikov in njihove prtljage ter majhnih pošiljk ali samostojno vožnjo;
12. »motorna vozila za posebne namene« so tirna vozila in stroji vseh vrst z lastnim pogonom (vključno s priključenimi vozili), namenjena za posebne namene (npr. za gradnjo in vzdrževanje železniških podsistemov ter odpravljanje posledic nesreč);
13. »nacionalni predpisi« so predpisi, izdani v Republiki Sloveniji, ki se uporabljajo za izpolnjevanje bistvenih zahtev podsistemov in so priglašeni Evropski komisiji v skladu s tretjim odstavkom 14. člena tega zakona;
14. »nacionalni varnostni predpisi« so predpisi, izdani v Republiki Sloveniji, ki urejajo varnost železniškega prometa in se uporabljajo za več kakor enega prevoznika;
15. »nadgradnja« je večja sprememba podsistema ali dela podsistema, ki izboljša celotno delovanje podsistema«;
16. »največja dovoljena progovna hitrost« je tista predpisana največja hitrost na progi ali odsekih proge, ki se določi glede na geometrijske elemente proge, tehnično stanje proge, njeno opremljenost in tehnične značilnosti vlaka;
17. »največja hitrost vlaka« je hitrost, predpisana z voznim redom za posamezni vlak;
18. »naročnik« je oseba, ki naroči projektiranje ali gradnjo, obnovo ali nadgradnjo podsistema. Ta oseba je lahko prevoznik, upravljavec, imetnik ali koncesionar, ki je odgovoren za izvedbo projekta, ter organ za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, določen v zakonu, ki ureja železniški promet;
19. »nesreča« pomeni nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih, nesreče, ki jih povzročijo vozna sredstva med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari in drugi podobni dogodki;
20. »obratovalno dovoljenje« je odločba, s katero varnostni organ dovoli vključitev podsistema ali dela podsistema v obratovanje;
21. »obnova« je večje obnovitveno delo na podsistemu ali delu podsistema, s katerim se ne spreminja celotno delovanje podsistema;
22. »obstoječi železniški sistem« sestavljajo obstoječe omrežje ter vozila vseh kategorij in izvorov za vožnjo po tej infrastrukturi;
23. »omrežje« so proge, postaje, terminali in vse vrste fiksne opreme, potrebne za zagotovitev varnega in neprekinjenega delovanja železniškega sistema;
24. »osnovni parameter« je vsak pravni, tehnični ali operativni pogoj, ki je bistvenega pomena za interoperabilnost in je določen v ustreznih TSI;
25. »preiskovalni organ« je stalni organ za preiskavo nesreč in incidentov z vsaj enim preiskovalcem, ki je ob nesreči ali incidentu usposobljen in pristojen opravljati funkcijo glavnega preiskovalca skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja železniški promet;
26. »posebni primer« pomeni katerikoli del vseevropskega železniškega sistema, za katerega so v TSI potrebni začasni ali trajni ukrepi zaradi geografskih, topografskih ali urbanističnih omejitev ali takih, ki vplivajo na združljivost z obstoječim sistemom. Vključuje lahko zlasti železniške proge in omrežja, ki so ločena od omrežja Skupnosti, nakladalni profil, tirno širino ali razdaljo med tiri in tirna vozila, namenjena izključno lokalni, regionalni ali muzejski uporabi, ter tirna vozila, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjena v tretje države;
27. »prevoznik« je gospodarska družba, katere glavna dejavnost je opravljanje oziroma zagotavljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ima za zagotavljanje omenjenih storitev licenco ter zagotavlja vleko vlakov, ali gospodarska družba, ki opravlja vleko vlakov in ima za zagotavljanje te storitve licenco;
28. »proga druge železnice« je proga, na kateri se opravlja prevoz samo za potrebe posamezne gospodarske družbe, ki v zvezi s svojo dejavnostjo prevaža osebe ali blago;
29. »projekt v poznejši fazi razvoja« je vsak projekt, katerega načrtovanje oziroma izgradnja je v fazi, v kateri je sprememba tehnične specifikacije nesprejemljiva za Republiko Slovenijo. Ta zadržek je lahko pravnega, pogodbenega, ekonomskega, finančnega, socialnega ali okoljskega značaja in ga je treba ustrezno utemeljiti;
30. »resna nesreča« pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice so smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča, ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti; »velika škoda« pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni organ oceni takoj in ki znaša vsaj dva milijona eurov;
31. »serija« je število identičnih tirnih vozil enega tipa zasnove;
32. »sistem varnega upravljanja« pomeni organizacijo in ureditev, ki ju je vzpostavil upravljavec železniške infrastrukture ali prevoznik v železniškem prometu, da bi zagotovil varno upravljanje svojih dejavnosti;
33. »skupne varnostne metode (SVM)« so metode, ki jih je treba uporabiti za opis ocene o stopnji varnosti in doseganja varnostnih ciljev ter skladnosti z drugimi varnostnimi zahtevami;
34. »subjekt zadolžen za vzdrževanje« je subjekt, ki je zadolžen za vzdrževanje tirnega vozila in je kot tak registriran v nacionalnem registru tirnih vozil;
35. »tehnični predpisi« so predpisi, izdani v Republiki Sloveniji, ki določajo zahtevane lastnosti podsistemov, delov podsistemov ali proizvodov ter postopek ugotavljanja in potrjevanja skladnosti s predpisanimi zahtevami;
36. »tip« je tip tirnega vozila, ki opredeljuje osnovne značilnosti zasnove tirnega vozila, ki jih vsebuje enotno spričevalo o pregledu tipa, določeno v modulu B Sklepa 93/465/EGS;
37. »tirno vozilo« je vsako vozilo, ki se na lastnih kolesih z lastnim pogonom ali brez njega premika po železniških tirih (vlečna in vlečena vozila ter motorna vozila za posebne namene). Sestavljeno je iz enega ali več podsistemov ali delov podsistemov;
38. »upravljavec« javne železniške infrastrukture je pravna oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;
39. »usklajeni standard« je standard, ki sam ali skupaj z ostalimi standardi tvori rešitev za skladnost s pravnimi določbami in ga je sprejel eden od evropskih organov za standardizacijo;
40. »varnostni organ« je organ, pristojen za naloge v zvezi z varnostjo in interoperabilnostjo v železniškem prometu v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet, in v skladu s tem zakonom, ali katerikoli skupni organ, ki sta mu Republika Slovenija in druga država članica Evropske unije zaupali te naloge, da bi zagotovil enotni varnostni režim za specializirano obmejno infrastrukturo;
41. »vključitev v obratovanje« pomeni izvedbo vseh aktivnosti, s katerimi se podsistem ali del podsistema postavi v stanje načrtovanega delovanja;
42. »vzdrževalna dela v javno korist na železniškem sistemu« (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalna dela v javno korist) so postopki, po katerih se izvedejo obnove in nadgradnje strukturnih podsistemov, s katerimi se lahko izboljšajo lastnosti teh podsistemov, ter so namenjeni zagotavljanju obveznih gospodarskih javnih služb in se z njimi ne posega zunaj območja progovnega pasu, ter postopki, po katerih se izvedejo obnove in nadgradnje objektov in naprav izven progovnega pasu, ki so sestavni del strukturnih podsistemov in ne posegajo izven železniškega območja;
43. »zamenjava v okviru vzdrževanja« je vsaka zamenjava komponent pri preventivnem ali korektivnem vzdrževanju s komponentami ali deli, ki imajo enako funkcijo in enako delujejo;
44. »železniško območje« je zemljišče, na katerem je proga, ki obsega tudi progovni pas in postajna območja ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga, in dejavnost, povezana z nalogami upravljavca.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi s področja železniškega prometa, urejanja prostora in tehnični predpisi.«.

V drugem odstavku 6. člena se črta besedilo »vzdrževalna dela v javno korist,«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti ne veljajo za proge, ki so funkcionalno ločene od ostalega železniškega omrežja in so predvidene izključno za lokalni, mestni in primestni potniški promet, in za tirna vozila, predvidena izključno za lokalni, muzejski ali turistični namen, ki vozijo pod posebnimi pogoji.«.

V prvem odstavku 7. člena se črtajo besede »za konvencionalne hitrosti«.
V peti alineji drugega odstavka se beseda »overovitev« nadomesti z besedo »verifikacija«.
Za drugim odstavkom se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če se ugotovi, da TSI ne ustreza v celoti bistvenim zahtevam in bi bila lahko zaradi tega ogrožena varnost železniškega prometa, ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na predlog varnostnega organa od Evropske komisije zahteva, da se izvedejo posvetovanja z odborom iz 29. člena Direktive 2008/57/ES.«.

Besedilo 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Sestavine TSI na primeren način zagotavljajo združljivost z obstoječim železniškim sistemom. S tem namenom se lahko za vsak sklop TSI predvidijo posebni primeri, če pa nekaterih tehničnih vidikov, ki ustrezajo bistvenim zahtevam, ni mogoče izrecno zajeti s TSI, se navedejo v prilogi k TSI kot odprta vprašanja.
(2) TSI se lahko sklicujejo na evropske standarde ali specifikacije ali tehnične dokumente, ki jih objavi Evropska železniška agencija, če je to potrebno za doseganje ciljev interoperabilnosti. V teh primerih se evropski standardi, specifikacije ali tehnični dokumenti ali njihovi deli obravnavajo kot priloge k TSI in postanejo obvezni z začetkom veljavnosti TSI. Če evropskih standardov, specifikacij ali tehničnih dokumentov ni, se je do njihove izdelave možno sklicevati na jasno prepoznavne normativne dokumente, ki so dostopni in v javni uporabi.«.

Besedilo 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Uporaba TSI je obvezna. Odstopanja od uporabe TSI so dovoljena v naslednjih primerih in okoliščinah:
– ob gradnji novega podsistema, nadgradnji ali obnovi obstoječega podsistema ali v drugih primerih iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, ki so v času objave TSI v poznejši fazi razvoja, kar pomeni, da je že v teku umeščanje podsistema v prostor ali je v izdelavi projektna dokumentacija oziroma so zanje že sklenjene izvajalske pogodbe;
– ob nadgradnji ali obnovi obstoječega podsistema, kadar je nakladalni profil, tirna širina, medtirna razdalja ali sistem električnega napajanja v teh TSI nezdružljiv s specifikacijami obstoječega podsistema;
– v primeru gradnje, nadgradnje oziroma obnove obstoječega podsistema, če bi bila uporaba TSI v škodo ekonomski upravičenosti projekta ali združljivosti z obstoječim železniškim sistemom v Republiki Sloveniji;
– če po nesreči ali naravni nesreči pogoji za hitro obnovo omrežja ekonomsko ali tehnično ne dopuščajo delne ali popolne uporabe ustreznih TSI;
– za tirna vozila, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjena v tretje države, v katerih se tirna širina razlikuje od tiste v glavnem železniškem omrežju znotraj Evropske unije.
(2) Naročnik del ali njegov pooblaščeni zastopnik mora o nameravanem odstopanju od TSI pisno obvestiti varnostni organ in mu dostaviti dokumentacijo z navedbo TSI ali delov TSI, ki jih ne namerava uporabiti, obenem pa navesti ustrezne specifikacije, ki naj bi jih namesto tega uporabil.
(3) V vseh primerih iz prvega odstavka tega člena mora ministrstvo na predlog varnostnega organa predhodno obvestiti Evropsko komisijo o nameravanem odstopanju in ji poslati dokumentacijo z informacijami, določenimi v Prilogi IX Direktive 2008/57/ES. Če Evropska komisija odločitve v primeru iz druge, tretje in pete alineje prvega odstavka tega člena ne sprejme v šestih mesecih po vložitvi popolnega zahtevka, se šteje, da je zahtevi ugodeno. V času od vložitve zahteve do dokončne odločitve Evropske komisije se lahko uporabijo alternativni predpisi, ki jih ministrstvo navede v dokumentaciji za vložitev zahtevka za odstopanje od TSI v skladu s Prilogo IX Direktive 2008/57/ES.
(4) Ministrstvo Evropski komisiji v enem letu od začetka veljavnosti vsake posamezne TSI pošlje seznam projektov v poznejši fazi razvoja, ki potekajo na ozemlju Republike Slovenije.«.

V prvem odstavku 11. člena se besedilo »v Prilogi IV Direktive 2001/16/ES in Prilogi IV Direktive 96/48/ES« nadomesti z besedilom »v Prilogi IV Direktive 2008/57/ES«.
Peti in šesti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(5) Splošni gradbeni proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti in se vgrajujejo v železniško omrežje glavnih in regionalnih prog, so proizvodi, katerih lastnosti ustrezajo zahtevam za vgradnjo in imajo ustrezna dokazila o skladnosti v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode. Proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti ali niso splošni gradbeni proizvodi oziroma komponente interoperabilnosti iz prve alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno, se lahko vgrajujejo v železniško omrežje glavnih in regionalnih prog na podlagi dokazil o skladnosti, pridobljenih v skladu s predpisi. Za zagotovitev varnega delovanja železniškega omrežja mora biti za proizvode izveden postopek preverjanja združljivosti, ki ga izvede upravljavec na stroške lastnika.
(6) Minister natančneje predpiše postopek ugotavljanja skladnosti proizvodov, ki niso komponente interoperabilnosti ali niso splošni gradbeni proizvodi oziroma komponente interoperabilnosti iz prve alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno, s predpisanimi zahtevami in postopek preverjanja združljivosti iz prejšnjega odstavka.«.
Sedmi odstavek se črta.

Besedilo 12. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Vseevropski železniški sistem, njegovi podsistemi, komponente interoperabilnosti in vmesniki morajo izpolnjevati bistvene zahteve, navedene v Prilogi III Direktive 2008/57/ES.
(2) Za komponente interoperabilnosti, ki imajo ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, se šteje, da izpolnjujejo bistvene zahteve in se za njih ne smejo zahtevati ponovni pregledi, ki so že bili opravljeni v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo. Prav tako se šteje, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo bistvene zahteve, če so v skladu s pogoji iz ustrezne TSI ali evropskih specifikacij, izdelanih zaradi uskladitve s temi pogoji. Enako velja v obdobju, ki ga določi posamezna TSI, za železniške proizvode, opredeljene v TSI kot komponente interoperabilnosti, ki so že bili dani na trg do začetka veljavnosti TSI. Rezervni deli za podsisteme, ki že obratujejo, ko začne veljati ustrezna TSI, se lahko vgrajujejo v te podsisteme, ne da bi bilo treba zanje opraviti postopek za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo.
(3) Če evropska specifikacija ob sprejetju TSI še ni na voljo, skladnost s to specifikacijo pa je bistveni pogoj za zagotovitev interoperabilnosti, se lahko TSI sklicuje na zadnjo razpoložljivo različico osnutka evropske specifikacije ali različico, ki vključuje cel osnutek ali del tega osnutka.
(4) Če evropske specifikacije, ki se neposredno ali posredno uporabljajo za doseganje ciljev interoperabilnosti, ne izpolnjujejo bistvenih zahtev, se lahko v skladu s postopkom, določenim v Direktivi 2008/57/ES, odloči o delnem ali popolnem umiku teh specifikacij iz publikacij, v katerih so objavljene.
(5) Če se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo in je uporabljena z namenom, za katerega je izdelana, verjetno ne bo izpolnjevala bistvenih zahtev, je treba ukreniti vse potrebno za omejitev ali prepoved njene uporabe ali umik s trga. O tem in o sprejetih ukrepih ministrstvo na predlog varnostnega organa obvesti Evropsko komisijo ter navede razloge za tako odločitev. Pri tem posebej navede, ali je razlog za neskladnost neizpolnjevanje bistvenih zahtev, nepravilna uporaba ali neustreznost evropskih specifikacij.
(6) Če se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, ni skladna z bistvenimi zahtevami, se proti tistemu, ki je izjavo izdal, sprožijo ustrezni postopki ter o tem obvesti Evropska komisija in druge države članice Evropske unije, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji pa mora storiti vse, kar je potrebno, za vzpostavitev skladnosti komponente interoperabilnosti in odpravo kršitve pod pogoji, ki jih določi ministrstvo. Če proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik neskladnosti ne odpravi, mora ministrstvo sprejeti vse potrebne ukrepe v skladu s prejšnjim odstavkom.«.

14. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Podsistemi vseevropskega železniškega sistema iz drugega odstavka 4. člena tega zakona morajo biti skladni s TSI in ustrezati bistvenim zahtevam. Zlasti je treba preveriti združljivost podsistema s sistemom, v katerega se vključuje, varnost vključitve teh podsistemov v skladu z drugim odstavkom 23. člena in prvim odstavkom 25. člena tega zakona in njihovo skladnost z določbami TSI o delovanju in vzdrževanju posameznih podsistemov. Skladnost z bistvenimi zahtevami je treba preverjati tudi med obratovanjem, in sicer za infrastrukturo v okviru podeljevanja in preverjanja varnostnega pooblastila, za tirna vozila pa v okviru podeljevanja in preverjanja varnostnih spričeval v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet. V ta namen se uporabljajo postopki za ocenjevanje in verifikacijo podsistemov v skladu z določili posamezne TSI.
(2) ES-verifikacija je postopek, s katerim priglašeni organ na zahtevo naročnika ali proizvajalca ali njunega zastopnika s sedežem v Evropski uniji preveri in z izdajo potrdila o verifikaciji potrdi, da je podsistem interoperabilen v skladu z določili tega zakona in predpisi Evropske unije ter da se lahko vključi v obratovanje. Postopek verifikacije podsistemov mora potekati v skladu s postopkom, določenim v Prilogi VI Direktive 2008/57/ES. Priglašeni organ lahko po postopku iz Priloge VI Direktive 2008/57/ES izda tudi vmesno ES-izjavo o verifikaciji, da pokrije določene faze verifikacijskega postopka ali določene dele podsistema, če ustrezne TSI to omogočajo, pa lahko izda potrdilo o skladnosti za serijo podsistemov ali določenih delov teh podsistemov.
(3) ES-verifikacija interoperabilnosti strukturnih podsistemov, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem, se glede izpolnjevanja bistvenih zahtev lahko sklicuje na TSI, kjer te obstajajo. Če teh ni, kot tudi v primerih odstopanja iz 9. člena tega zakona in ko gre za poseben primer, ki zahteva uporabo tehničnih predpisov, ki niso vključeni v ustrezne TSI, se postopek izvede na podlagi nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju bistvenih zahtev in so bili priglašeni Evropski komisiji. Seznam je treba ažurirati ob njegovi vsakokratni spremembi, po priglasitvi odstopanja v skladu z 9. členom tega zakona in po objavi posamezne TSI, istočasno pa se imenujejo tudi pristojni subjekti za izvedbo postopka ES-verifikacije podsistema v skladu s temi tehničnimi predpisi. Tehničnih predpisov, ki so izključno lokalne narave, ni potrebno uvrstiti na seznam nacionalnih predpisov, ki se priglasi Evropski komisiji, morajo pa se v tem primeru objaviti v registru infrastrukture.
(4) Gradnja, vključevanje v obratovanje in obratovanje strukturnih podsistemov, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem in izpolnjujejo bistvene zahteve, se ne sme v nobenem primeru prepovedati, omejiti ali ovirati, zlasti pa se ne smejo zahtevati pregledi, ki so bili že opravljeni v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o verifikaciji ali drugih enakovrednih postopkov, izvedenih v drugih državah članicah Evropske unije za preveritev skladnosti podsistemov z enakimi zahtevami v enakih delovnih pogojih. Dodatni pregledi se lahko zahtevajo samo takrat, ko se ugotovi, da strukturni podsistem ni v celoti skladen z Direktivo 2008/57/ES in ne izpolnjuje bistvenih zahtev. O nameravanih dodatnih pregledih mora ministrstvo na predlog varnostnega organa obvestiti Evropsko komisijo. V obvestilu mora navesti, ali je zahteva za nameravane dodatne preglede posledica neupoštevanja bistvenih zahtev, neustreznosti TSI ali njihove nepravilne uporabe.«.

15. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) ES-izjava o verifikaciji je dokument, ki ga na podlagi potrdila o verifikaciji pripravi naročnik in je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja, če gre za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, oziroma pogoj za izdajo obratovalnega dovoljenja, če gre za gradnjo ali dela, za katera gradbeno dovoljenje ni potrebno. Za podsisteme, ki imajo ES-izjavo o verifikaciji, se šteje, da so interoperabilni in da izpolnjujejo bistvene zahteve, ki veljajo zanje.
(2) Vsebina ES-izjave o verifikaciji podsistema je določena v Prilogi V Direktive 2008/57/ES.«.

16. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Da se strukturni podsistem ali del podsistema vključi v obratovanje, mora biti zanj izdano obratovalno dovoljenje, ki ga izda varnostni organ.
(2) Obratovalno dovoljenje se izda za podsisteme ali dele podsistemov, ki so načrtovani, projektirani, zgrajeni in vgrajeni tako, da ob vključitvi v železniški sistem izpolnjujejo predpisane bistvene zahteve.
(3) Če je potrebno obratovalno dovoljenje in se TSI ne uporablja v celoti, ministrstvo na predlog varnostnega organa posreduje Evropski komisiji naslednje podatke:
– razlog, zakaj se TSI ne uporablja v celoti,
– tehnične značilnosti, ki se uporabljajo namesto TSI,
– organi, ki so v primeru teh značilnosti pristojni za izvedbo postopka verifikacije v skladu z določbami 14. člena tega zakona.«.

Za 16. členom se dodata nova 16.a in 16.b člen, ki se glasita:

(1) Pri obnovah, nadgradnjah in gradnjah, pri katerih ne gre za vzdrževalna dela v javno korist, je treba k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti tudi soglasje varnostnega organa, zaradi zagotavljanja interoperabilnosti in varnosti železniškega prometa. Varnostni organ sodeluje tudi pri tehničnem pregledu podsistema ali dela podsistema, ki ga vodi organ pristojen za izdajo uporabnega dovoljenja. V tem primeru za izdajo obratovalnega dovoljenja naročnik varnostnemu organu poleg vloge posreduje izdano uporabno dovoljenje in dokumente iz pete in šeste alineje devetega odstavka 16.b člena tega zakona.
(2) Varnostni organ mora najkasneje na tehničnem pregledu preveriti:
– tehnično združljivost podsistemov ali delov podsistemov s sistemom, v katerega se vključujejo, in
– varno vključitev podsistemov ali delov podsistemov v skladu s sistemi varnega upravljanja, opredeljenimi in odobrenimi v varnostnem spričevalu ali varnostnem pooblastilu.
(3) Obratovalno dovoljenje se izda na podlagi opravljenega tehničnega pregleda in odprave vseh ugotovljenih pomanjkljivosti. Če so bile v podsistem ali v del podsistema vgrajene komponente interoperabilnosti, predpisane s TSI, je za izdajo obratovalnega dovoljenja potrebna tudi ES-izjava o verifikaciji podsistema s predpisanimi prilogami. Tehnični pregled v postopku pridobitve obratovalnega dovoljenja ni potreben, če je bil ta opravljen že v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja.
(4) Če iz tehničnega pregleda podsistema iz prejšnjega odstavka in priložene dokumentacije ni mogoče v celoti ugotoviti, ali so izvedena dela skladna z zahtevami varnosti železniškega prometa in je zato potrebno dodatno preverjanje izvedenih del z zahtevami varnosti železniškega prometa, lahko varnostni organ zahteva poskusno obratovanje podsistema za največ šest mesecev, ki se lahko podaljša še za največ šest mesecev.

(1) Pri obnovi ali nadgradnji, ki se bo izvajala po postopku vzdrževalnih del v javno korist, pošlje naročnik ali proizvajalec varnostnemu organu opis projekta. Varnostni organ lahko v 30 dneh od prejema opisa projekta zahteva dopolnitev vloge. Ob upoštevanju izvedbene strategije iz TSI ali nacionalnih predpisov odloči, ali je obseg del tolikšen, da je potrebno novo obratovalno dovoljenje za začetek obratovanja podsistema ali dela podsistema v skladu z določbami tega zakona. Če je potrebno novo obratovalno dovoljenje, določi obseg uporabe TSI za tak projekt. Varnostni organ sprejme odločitev o potrebnosti novega obratovalnega dovoljenja čim prej, najpozneje pa v enem mesecu po tem, ko je prosilec vložil popolno vlogo. Novo obratovalno dovoljenje za začetek obratovanja je potrebno vedno, kadar lahko predvidena dela škodljivo vplivajo na varnost podsistema, na katerem se dela izvajajo.
(2) V primeru, da varnostni organ ugotovi, da je potrebno izdati novo obratovalno dovoljenje, mora vlagatelj varnostnemu organu predložiti revidiran izvedbeni načrt, določen s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, ki obsega:
– splošni del,
– tehnično poročilo,
– popise del in materialov,
– projektantski predračun,
– risbe z vsemi potrebnimi detajli,
– merilne postopke, preizkuševalne protokole in ostale postopke za ugotovitev skladnosti izvedenih del,
– varnostni načrt in dokumentacijo za izvajanje naknadnih del na objektu,
– posebne elaborate in
– elaborate.
(3) Posebni elaborati iz prejšnjega odstavka se izdelajo v primerih, ko je v času izvajanja vzdrževalnih del v javno korist zaradi njihove narave potrebna sprememba običajnega režima opravljanja železniškega prometa ali sprememba režima delovanja drugih elementov, naprav, sistemov in/ali sestavnih delov prog, ki neposredno vplivajo na varnost železniškega prometa. Prav tako se posebni elaborati izdelajo tudi v primeru, ko je za posamezne elemente sestavnih delov proge, sestavne dele proge ali pomožne objekte v izvedbenem načrtu predvideno postopno vključevanje v obratovanje. V primerih, ko se upravičeno pričakujejo takšni vplivi na okolje, ki bi lahko presegali predpisane ravni, se izdela tudi posebni elaborat, s katerim se ugotavljajo vplivi na okolje.
(4) Varnostni organ izda pisni sklep o začetku izvajanja vzdrževalnih del v javno korist, če revidiran izvedbeni načrt izpolnjuje pogoje zagotavljanja interoperabilnosti in varnosti železniškega prometa ter pogoje iz petega odstavka tega člena.
(5) Pred izdajo obratovalnega dovoljenja mora varnostni organ preveriti:
– tehnično združljivost podsistemov ali delov podsistemov s sistemom, v katerega se vključujejo, in
– varno vključitev podsistemov ali delov podsistemov v skladu s sistemi varnega upravljanja, opredeljenimi in odobrenimi v varnostnem spričevalu ali varnostnem pooblastilu.
(6) Obratovalno dovoljenje se izda na podlagi opravljenega tehničnega pregleda in odprave vseh ugotovljenih pomanjkljivosti. Če so bile v podsistem ali v del podsistema vgrajene komponente interoperabilnosti, predpisane s TSI, je za izdajo obratovalnega dovoljenja potrebna tudi ES-izjava o verifikaciji podsistema s predpisanimi prilogami.
(7) Obratovalno dovoljenje ni potrebno za vzdrževalna dela (določena obnovitvena dela ali določena vzdrževalna dela v javno korist), ki ne spreminjajo stopnje varnosti železniškega prometa. Vzdrževalna dela iz prejšnjega stavka določi minister.
(8) V primeru vzdrževalnih del v javno korist komisijo za tehnični pregled imenuje varnostni organ. Sestavljajo jo predstavniki varnostnega organa in upravljavca, če je naročnik organ za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo ali druga oseba, oziroma predstavniki varnostnega organa in organa za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, kadar je naročnik upravljavec.
(9) Pri obnovi ali nadgradnji, izvedeni po postopku vzdrževalnih del v javno korist, mora vlogo za izdajo obratovalnega dovoljenja in zahtevo za sklic tehničnega pregleda naročnik posredovati varnostnemu organu v 15 dneh po zaključku del. Vloga mora vsebovati dokumentacijo, ki se nanaša na izvedena dela, za katero se smiselno uporablja zakon, ki ureja graditev objektov, in sicer:
– izjavo izvajalca del o zaključku del,
– izjavo odgovornega nadzornika o zaključku del,
– projekt izvedenih del,
– dokazilo o zanesljivosti objekta, določeno s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona,
– listine o skladnosti in združljivosti; v primeru, da gre za komponento interoperabilnosti, mora biti predložena ES-izjava o verifikaciji podsistema s predpisanimi prilogami,
– navodila (načrte) za obratovanje in vzdrževanje.
(10) V kolikor vloge iz prejšnjega odstavka v predpisanem roku ne posreduje naročnik, lahko to stori izvajalec del.
(11) Če iz tehničnega pregleda podsistema in priložene dokumentacije ni mogoče v celoti ugotoviti, ali so izvedena dela skladna z zahtevami varnosti železniškega prometa in je zato potrebno dodatno preverjanje izvedenih del z zahtevami varnosti železniškega prometa, lahko varnostni organ zahteva poskusno obratovanje podsistema za največ šest mesecev, ki se lahko podaljša še za največ šest mesecev.
(12) Kadar se namerava vzdrževalna dela v javno korist na drugi javni infrastrukturi izvesti v progovnem pasu ali pri križanju z železniško progo, mora investitor pred pričetkom izvajanja del od varnostnega organa in upravljavca javne železniške infrastrukture pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje.«.

Besedilo 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V železniškem prometu lahko obratujejo oziroma se uporabljajo samo tirna vozila, za katera je izdano obratovalno dovoljenje. Obratovalna dovoljenja za tirna vozila izdaja varnostni organ.
(2) Varnostni organ izdaja tudi obratovalna dovoljenja za tipe tirnih vozil in obratovalna dovoljenja za serije tirnih vozil. V primeru izdaje obratovalnega dovoljenja za serijo tirnih vozil varnostni organ obvesti vlagatelja o postopku, v skladu s katerim bo izdano dovoljenje.
(3) Obratovalno dovoljenje lahko vsebuje posebne pogoje uporabe in druge omejitve.
(4) Tirno vozilo, ki je pridobilo obratovalno dovoljenje v eni od držav članic Evropske unije, pridobi dodatno obratovalno dovoljenje za vožnjo po železniškem omrežju Republike Slovenije pod pogoji, določenimi v tem zakonu.«.

Za 17. členom se dodajo novi 17.a, 17.b, 17.c, 17.č, 17.d, 17.e in 17.f člen, ki se glasijo:

(1) Za tirno vozilo, ki je skladno z vsemi ustreznimi TSI, ki vsebujejo večino bistvenih zahtev in veljajo ter se uporabljajo ob začetku obratovanja tirnega vozila, izda varnostni organ prvo obratovalno dovoljenje brez dodatnega preverjanja, če je predložena popolna dokumentacija o izvedenem postopku ES-verifikacije vseh strukturnih podsistemov tirnega vozila v skladu s tem zakonom.
(2) Vlagatelj predloži varnostnemu organu tehnično dokumentacijo tirnega vozila, pri čemer navede njegovo predvideno uporabo na železniškem omrežju v Republiki Sloveniji. V primeru, če gre za tirno vozilo, ki ima vse potrebne ES-izjave o verifikaciji, lahko varnostni organ preverja ustreznost vozil le glede:
– tehnične združljivosti podsistemov tirnega vozila in njihove varne vključitve v obratovanje,
– tehnične združljivosti tirnega vozila in omrežja, na katerem bo obratovalo,
– nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo glede odprtih vprašanj v TSI,
– nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo za posebne primere, ustrezno opredeljene v posameznih TSI.

(1) Tirno vozilo iz prejšnjega člena, ki je pridobilo obratovalno dovoljenje v eni od držav članic Evropske unije, potrebuje dodatno obratovalno dovoljenje za vožnjo po omrežju Republike Slovenije, ki je skladno s pogoji iz TSI, samo, če TSI vključuje posebne primere in odprta vprašanja, povezana s tehnično združljivostjo tirnih vozil in omrežja.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora vlagatelj, ki v Republiki Sloveniji vloži vlogo za dodatno obratovalno dovoljenje za tirno vozilo, navesti njegovo predvideno uporabo na železniškem omrežju v Republiki Sloveniji in varnostnemu organu predložiti naslednjo dokumentacijo:
a) dokazilo, da je tirno vozilo v drugi državi članici Evropske unije pridobilo obratovalno dovoljenje;
b) izvod tehnične dokumentacije, določene v Prilogi VI Direktive 2008/57/ES. Pri tirnih vozilih z zapisovalniki podatkov, katerih podatki niso usklajeni z ustrezno TSI, mora dokumentacija vsebovati tudi informacije o postopku zbiranja teh podatkov in omogočiti prebiranje ter ovrednotenje podatkov;
c) evidenco, v kateri je prikazan dnevnik vzdrževanja vozila, in, na zahtevo varnostnega organa, tudi tehnične spremembe, ki so izvedene po pridobitvi dovoljenja;
d) dokazilo o tehničnih in operativnih značilnostih, ki pokaže, da je tirno vozilo skladno s sistemom napajanja z energijo, sistemom signalizacije in upravljanja ter vodenja, tirno širino in nakladalnim profilom, največjo dovoljeno osno obremenitvijo ter drugimi zahtevami in omejitvami omrežja železniških prog.
(3) Varnostni organ lahko pri odločanju o vlogi preverja pogoje glede:
– tehnične združljivosti tirnega vozila in omrežja, vključno z nacionalnimi predpisi, ki se uporabljajo za odprta vprašanja in ki so nujni za zagotovitev te skladnosti,
– uporabe nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo za posebne primere, ustrezno opredeljene v TSI.
(4) Varnostni organ lahko pred odločitvijo zaradi dodatnega preverjanja izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka zahteva, da se mu posredujejo dodatne informacije, opravijo analize tveganja v skladu z Direktivo 2004/49/ES ali da se izvede poskusno obratovanje na omrežju zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev za izdajo obratovalnega dovoljenja. V tem primeru predpiše obseg in vsebino poskusnega obratovanja. Ko Komisija sprejme referenčni dokument iz tretjega odstavka 27. člena Direktive 2008/57/ES, lahko varnostni organ takšno preverjanje izvaja samo na podlagi nacionalnih predpisov iz skupine B ali C tega referenčnega dokumenta.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka varnostni organ po posvetovanju z vlagateljem določi obseg in vsebino dodatnih informacij, analiz tveganj ali poskusnega obratovanja. Po prejeti odločbi varnostnega organa o poskusnem obratovanju in po posvetovanju z vlagateljem mora upravljavec izvesti vsa odrejena poskusna obratovanja najkasneje v treh mesecih po prejeti zahtevi vlagatelja.
(6) Varnostni organ odloči o izdaji obratovalnega dovoljenja v skladu s tem členom brez odlašanja, vendar najkasneje v dveh mesecih po predložitvi popolne vloge, v primeru zahtevanih dodatnih informacij, analiz tveganj ali poskusnih obratovanj pa v enem mesecu po predložitvi dodatnih informacij, rezultatov analiz ali poskusnih obratovanj.

(1) Vlagatelj, ki v Republiki Sloveniji predloži vlogo za prvo obratovalno dovoljenje za tirno vozilo, ki ni skladno s TSI ali za katero pomemben del bistvenih zahtev ni zajet v TSI ali za katero veljajo odstopanja v skladu z 9. členom tega zakona, predloži varnostnemu organu tehnično dokumentacijo tirnega vozila, pri čemer navede njegovo predvideno uporabo na železniškem omrežju v Republiki Sloveniji. Varnostni organ izda obratovalno dovoljenje, če tirno vozilo izpolnjuje tehnične pogoje, določene v TSI, za preverjanje katerih se uporabi postopek za ES-verifikacijo podsistema, in tehnične pogoje, določene v nacionalnih varnostnih predpisih in nacionalnih predpisih, priglašenih Evropski komisiji, ki so v skladu s Prilogo VII Direktive 2008/57/ES.
(2) Obratovalno dovoljenje, izdano v skladu s prejšnjim odstavkom, velja le na omrežju ali delu omrežja v Republiki Sloveniji, za katerega je izdano.

(1) Tirno vozilo iz prejšnjega člena, ki je pridobilo prvo obratovalno dovoljenje v eni od držav članic Evropske unije, potrebuje dodatno obratovalno dovoljenje za vožnjo po omrežju Republike Slovenije.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka vlagatelj predloži varnostnemu organu tehnično dokumentacijo tirnega vozila ali tipa tirnega vozila, skupaj s podrobnostmi načrtovane rabe v omrežju, ki vključuje vsaj naslednje:
a) dokazilo, da je tirno vozilo v drugi državi članici pridobilo dovoljenje za začetek obratovanja, in dokumentacijo o postopku, s katerim se je preverilo izpolnjevanje varnostnih zahtev, vključno z odstopanji, dovoljenimi v skladu z 9. členom tega zakona;
b) tehnične podatke, program vzdrževanja in operativne značilnosti tirnega vozila. Pri tirnih vozilih z zapisovalniki podatkov mora dokumentacija vsebovati tudi informacije o postopku zbiranja teh podatkov in omogočiti prebiranje ter ovrednotenje podatkov, ki se nanašajo na uporabo posnetkov naprav za snemanje verbalnih sporočil na vlaku in evidentiranje delovanja sistema signalizacije in upravljanja prometa;
c) evidenco, v kateri je prikazan dnevnik vzdrževanja tirnega vozila, in, na zahtevo varnostnega organa, tudi tehnične spremembe, ki so izvedene po pridobitvi dovoljenja;
d) dokazilo o tehničnih in operativnih značilnostih, ki pokaže, da je tirno vozilo skladno s sistemom napajanja z energijo, sistemom signalizacije in upravljanja ter vodenja, tirno širino in nakladalnim profilom, največjo dovoljeno osno obremenitvijo ter drugimi zahtevami in omejitvami omrežja železniških prog.
(3) Varnostni organ sme izvesti dodatna preverjanja izpolnjevanja pogojev iz točk a) in b) prejšnjega odstavka samo, če obstaja resna nevarnost, da dokumenti ne izkazujejo izpolnjevanja pogojev za izdajo obratovalnega dovoljenja. Ko Komisija sprejme referenčni dokument iz tretjega odstavka 27. člena Direktive 2008/57/ES, lahko varnostni organ takšno preverjanje izvaja samo na podlagi nacionalnih predpisov iz skupine B ali C tega referenčnega dokumenta.
(4) Varnostni organ lahko odloči, da bo pred odločitvijo pridobil dodatne informacije, opravil analize tveganja v skladu z Direktivo 2004/49/ES ali zahteval poskusno obratovanje na omrežju zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev, navedenih v c) in d) točki drugega odstavka tega člena, in njihove skladnosti z nacionalnimi predpisi. Po sprejemu referenčnega dokumenta iz tretjega odstavka 27. člena Direktive 2008/57/ES lahko varnostni organ takšno preverjanje izvaja samo na podlagi nacionalnih predpisov iz skupine B ali C iz tega dokumenta.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka varnostni organ po posvetovanju z vlagateljem določi obseg in vsebino dodatnih informacij, analiz tveganj ali poskusnega obratovanja. Po prejeti odločbi varnostnega organa o poskusnem obratovanju in po posvetovanju z vlagateljem mora upravljavec izvesti vsa odrejena poskusna obratovanja najkasneje v treh mesecih po prejeti zahtevi vlagatelja.
(6) Varnostni organ odloči o izdaji obratovalnega dovoljenja v skladu s tem členom brez odlašanja, vendar najkasneje v štirih mesecih po predložitvi popolne vloge, v primeru zahtevanih dodatnih informacij, analiz tveganj ali poskusnih obratovanj pa v dveh mesecih po predložitvi dodatnih informacij, rezultatov analiz ali poskusnih obratovanj.

(1) Če varnostni organ zavrne izdajo obratovalnega dovoljenja, lahko prosilec za izdajo dovoljenja v enem mesecu od prejema zavrnilne odločbe pri varnostnem organu vloži pritožbo. Varnostni organ mora najkasneje v dveh mesecih ponovno preučiti vlagateljevo vlogo in v primeru, če ugotovi morebitne napake v postopku ali nova dejstva, na podlagi katerih bi lahko bila njegova odločitev drugačna, z novo odločbo odpravi izpodbijano odločbo in o zadevi odloči drugače. Če svoje odločbe ne namerava spremeniti, pritožbo skupaj z upravnim spisom čimprej posreduje ministrstvu.
(2) Ministrstvo lahko v sedmih dneh od prejema pritožbe zaprosi Evropsko železniško agencijo za mnenje o utemeljenosti pritožbe. Prejeto mnenje posreduje tudi pritožniku in varnostnemu organu. Če mnenja agencije ne prejme v enem mesecu od dneva poslanega zahtevka agenciji, ministrstvo o pritožbi odloči brez mnenja agencije, in sicer najkasneje v enem mesecu. Če ministrstvo ne zahteva mnenja agencije, mora o pritožbi odločiti najkasneje v dveh mesecih od prejema pritožbe.
(3) Če varnostni organ niti v treh mesecih po poteku rokov iz šestega odstavka 17.b člena oziroma šestega odstavka 17.č člena tega zakona ne izda odločbe o izdaji obratovalnega dovoljenja, se šteje, da je bilo obratovalno dovoljenje za tirno vozilo izdano. Na tak način pridobljeno obratovalno dovoljenje velja samo za tisti del železniškega omrežja Republike Slovenije, za katerega je bila vložena vloga, o kateri varnostni organ ni odločil.
(4) Če mora varnostni organ obratovalno dovoljenje za tirno vozilo razveljaviti, ker ne izpolnjuje več pogojev za obratovalno dovoljenje ali iz drugih razlogov, to stori v skladu s postopkom nadzora nad varnostnimi spričevali in varnostnimi pooblastili, določenim v zakonu, ki ureja železniški promet.

(1) Če varnostni organ izda obratovalno dovoljenje za tirno vozilo, izda hkrati tudi obratovalno dovoljenje za tip tirnega vozila, če takšnega dovoljenja za ta tip tirnega vozila še ni izdal.
(2) Obratovalno dovoljenje za tirno vozilo, ki je skladno z že odobrenim tipom tirnega vozila v Republiki Sloveniji, se izda na podlagi izjave o skladnosti s tem tipom tirnega vozila, ki jo predloži vlagatelj.
(3) Če se bistvene določbe v TSI in nacionalnih predpisih, na podlagi katerih je bilo izdano dovoljenje za tip tirnega vozila, spremenijo, varnostni organ odloči, ali ostanejo že izdana dovoljenja za tip tirnega vozila v veljavi, ali jih je treba obnoviti. V tem primeru lahko varnostni organ v postopku preverja le tehnične pogoje, povezane s spremembo predpisov. Vsa obratovalna dovoljenja za tirna vozila, ki so bila izdana pred obnovo dovoljenja za tip tirnega vozila, ostanejo v veljavi.
(4) Če vlagatelj vloži vlogo za pridobitev obratovalnega dovoljenja za tip tirnega vozila tudi v drugi državi članici Evropske unije, varnostni organ sodeluje v postopku izdaje dovoljenja s pristojnim organom te države z namenom poenostavitve in pospešitve postopka.

(1) Za vsako tirno vozilo se pred začetkom obratovanja oziroma pred uporabo v omrežju določi subjekt, ki je zadolžen za njegovo vzdrževanje in ki se ga vpiše v nacionalni register tirnih vozil v skladu z določbami 18. člena tega zakona.
(2) Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, je lahko prevoznik v železniškem prometu, upravljavec infrastrukture ali imetnik in lahko izvaja vzdrževanje sam ali za to uporablja pogodbene vzdrževalne delavnice.
(3) Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, z ustreznim sistemom vzdrževanja zagotovi, da tirna vozila, za katera je zadolžen za vzdrževanje, varno obratujejo. Zato mora zagotoviti, da so tirna vozila vzdrževana v skladu z:
– datoteko o vzdrževanju vsakega tirnega vozila,
– veljavnimi predpisi, vključno s predpisi o vzdrževanju in z določbami TSI.
(4) Subjekt, zadolžen za vzdrževanje tovornih vagonov, potrdi varnostni organ, ki pred tem preveri, ali subjekt izpolnjuje vse pogoje, določene v tem členu. Če je subjekt, zadolžen za vzdrževanje, prevoznik v železniškem prometu oziroma upravljavec infrastrukture, izpolnjevanje pogojev, določenih v tem členu, in pogojev, ki jih sprejme Komisija v skladu s petim odstavkom 14.a člena Direktive 2004/49/ES, preverijo varnostni organi ob izdaji varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila ter ob preverjanju izpolnjevanja pogojev za ohranitev varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila, kar potrdijo z ustreznimi potrdili, določenimi v teh postopkih.
(5) Potrdila, ki jih je izdala druga država članica Evropske unije in so bila izdana v skladu z določbami petega odstavka 14.a člena Direktive 2004/49/ES, veljajo tudi v Republiki Sloveniji.
(6) Določitev oziroma potrjevanje subjekta, zadolženega za vzdrževanje, se lahko izvede z odstopanji od določb tega člena, in sicer v primerih:
– tirnih vozil, registriranih v tretji državi in vzdrževanih v skladu z zakoni te države;
– tirnih vozil, ki se uporabljajo na omrežjih ali progah, katerih tirna širina se razlikuje od tiste na glavnem železniškem omrežju v Evropski uniji in za katere je izpolnjevanje pogojev, določenih v tretjem odstavku tega člena, zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi s tretjimi državami;
– tirnih vozil, opredeljenih v četrtem odstavku 6. člena tega zakona, in vojaške opreme ter posebnega transporta, za katere je pred obratovanjem potrebno ad hoc obratovalno dovoljenje nacionalnih varnostnih organov. V tem primeru se odstopanja odobrijo za obdobje največ petih let.
(7) Odstopanja iz prejšnjega odstavka odobri varnostni organ, in sicer:
– pri registriranju tirnih vozil v skladu z določbami 18. člena tega zakona;
– pri izdajanju varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil prevoznikom v železniškem prometu in upravljavcem infrastruktur v skladu z določbami zakona, ki ureja železniški promet.
(8) Odstopanja iz šestega odstavka tega člena se določijo in upravičijo v letnem varnostnem poročilu varnostnega organa v skladu z določbami zakona, ki ureja železniški promet. Če Evropska komisija oceni, da zaradi odstopanj obstajajo prevelika tveganja glede varnosti v železniškem sistemu Evropske unije, lahko zahteva, da se takšna odstopanja prenehajo uporabljati, kar je varnostni organ dolžan upoštevati.«.

18. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Nacionalni register tirnih vozil Republike Slovenije vodi varnostni organ. V register se na vlogo imetnika tirnega vozila vpišejo tirna vozila, ki niso vpisana v enega izmed nacionalnih registrov tirnih vozil v drugi državi članici Evropske unije in je zanje izdano obratovalno dovoljenje.
(2) V register tirnih vozil se vpišejo tirna vozila, za katera je varnostni organ izdal evropsko številko tirnega vozila (v nadaljnjem besedilu: EVN). V primeru tirnih vozil, ki obratujejo ali nameravajo obratovati iz ali v državo, ki ni članica Evropske unije in ima tirno širino, drugačno od glavnega omrežja znotraj Evropske unije, se lahko določi drugo jasno prepoznavno številko na podlagi drugačnega sistema šifrskih oznak. Prosilec za prvo dovoljenje za obratovanje mora tirno vozilo označiti z EVN oziroma drugo številko, ki mu je dodeljena.
(3) Register tirnih vozil mora biti sestavljen na podlagi skupnih specifikacij, ki jih sprejme Evropska komisija na predlog Evropske železniške agencije, in mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
– podatke o EVN;
– podatke o ES-izjavi o verifikaciji;
– podatke o izdajatelju ES-izjave o verifikaciji;
– podatke o tipu tirnega vozila s sklicevanjem na Evropski register dovoljenih tipov tirnih vozil;
– podatke o lastniku in imetniku tirnega vozila;
– podatke o omejitvah glede načina uporabe tirnega vozila;
– podatke o subjektu, zadolženem za vzdrževanje tirnega vozila;
– druge podatke, ki jih določajo skupne specifikacije.
(4) Imetnik tirnega vozila mora varnostnemu organu takoj sporočiti vsako spremembo podatkov iz registra, uničenje tirnega vozila ali svojo odločitev, da tirnega vozila ne bo več registriral.
(5) Podatki iz registra tirnih vozil morajo biti dostopni preiskovalnemu organu, regulatornemu organu, Evropski železniški agenciji, prevoznikom, upravljavcu in vsem drugim osebam, ki so navedene v registru ali so upravičene vložiti vlogo za registracijo tirnega vozila.
(6) Register tirnih vozil mora biti ažuriran na način, določen s skupno specifikacijo, ki jo sprejme Evropska komisija. Dokler nacionalni registri tirnih vozil držav članic Evropske unije niso povezani, varnostni organ ažurira register s tistimi podatki, ki jih je v svoj register vnesla druga država članica in zadevajo Republiko Slovenijo.
(7) Varnostni organ skrbi, da je register tirnih vozil povezan z Evropskim registrom dovoljenih tipov tirnih vozil v skladu s skupno specifikacijo, ki jo sprejme Evropska komisija.
(8) Zaradi posodobitve Evropskega registra dovoljenih tipov tirnih vozil mora varnostni organ Evropsko železniško agencijo obvestiti o vsakem izdanem dovoljenju za nov tip tirnega vozila, njegovi spremembi, začasnem preklicu ali odvzemu.«.

Za 18. členom se doda novi 18.a člen, ki se glasi:

(1) Železniška infrastruktura mora biti vpisana v register. Register železniške infrastrukture vodi upravljavec.
(2) V registru železniške infrastrukture so navedene, v veljavnih TSI določene, glavne značilnosti vsakega podsistema ali dela podsistema (npr. osnovni parametri) in njihova soodvisnost z značilnostmi drugih podsistemov ali delov podsistemov.
(3) Register železniške infrastrukture mora biti objavljen in ažuriran na način, določen s skupnimi specifikacijami, ki jih sprejme Evropska komisija.«.

Prvi in drugi odstavek 19. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Priglašeni organ je subjekt, ki je pooblaščen za ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti ali njihove primernosti za uporabo in izvedbo postopka verifikacije podsistemov ali delov podsistemov. Priglašeni organ določi minister, če izpolnjuje pogoje iz tega zakona in Priloge VIII Direktive 2008 /57/ES ter je njegovo usposobljenost preveril varnostni organ, in o tem obvesti ministra, pristojnega za trg.
(2) Ministrstvo, pristojno za trg, na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka obvesti Evropsko komisijo in druge države članice Evropske unije o priglašenih organih, ki so v Republiki Sloveniji pooblaščeni za izvajanje postopka za ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti ali njihove primernosti za uporabo v skladu z 11. členom tega zakona in postopka verifikacije v skladu s 14. členom tega zakona, pri čemer navede tudi področje pristojnosti in identifikacijsko številko vsakega priglašenega organa, predhodno pridobljeno od Evropske komisije. Smiselno enak postopek se uporablja, če organ ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje.«.

Prvi odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Priglašeni organ mora imeti med izvajanjem nalog, za katere je pooblaščen, stalen dostop do gradbišč, proizvodnih obratov, skladiščnih površin, naprav za montažo in preskušanje ter drugih objektov, za katere meni, da so potrebni za izvedbo njegovih nalog. Naročnik ali proizvajalec ali njun zastopnik s sedežem v Evropski uniji mora poslati vse dokumente ali poskrbeti, da so mu poslani vsi za ta namen potrebni dokumenti ter zlasti izvedbeni načrt ali projektna dokumentacija za podsistem ali njegov sestavni del.«.
V drugem odstavku se za številko »18.« doda besedilo »in 18.a«.
V tretjem odstavku se besedilo »ali njegovih sestavnih delov« nadomesti z besedilom »ali dela podsistema«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Priglašeni organ mora najmanj enkrat letno, javno objavljati informacije o:
– prejetih zahtevah za ES-verifikacijo,
– izdanih ali zavrnjenih vmesnih izjavah o verifikaciji,
– izdanih ali zavrnjenih potrdilih o verifikaciji,
– zavrnjenih potrdilih o skladnosti.«.

V prvem odstavku 22. člena se na koncu besedila pred piko doda besedilo »ali se še ni začel uporabljati«.
V drugem odstavku se besedi »ter s« nadomestita z besedilom »ter z nacionalnimi varnostnimi predpisi, nacionalnimi predpisi ali«.

V četrtem odstavku 23. člena se beseda »lastnikov« nadomesti z besedo »imetnikov«.

V prvem odstavku 26. člena se za besedo »nadgradnjo,« doda beseda »obnovo,«.

V naslovu 2. podpoglavja III. poglavja se za besedo »nesreč« dodajo vejica in besedi »resnih nesreč«.

V prvem odstavku 29. člena se v točki e) na koncu besedila za besedo »nesrečo« doda vejica in besedilo »resno nesrečo ali incident«.
V drugem odstavku se na koncu besedila za besedo »nesrečo« doda vejica in besedilo »resno nesrečo ali incident«.

V tretjem odstavku 34. člena se besedilo »na prevoznika, opravita« nadomesti z besedilom »na prevoznike, opravijo«.

Besedilo 37. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Železniški podsistemi se morajo redno vzdrževati in občasno pregledati tako, da brezhibno delujejo ter zagotavljajo varnost železniškega prometa.
(2) Vzdrževanje podsistemov iz točk a), b) in c) tretjega odstavka 2. člena tega zakona obsega dela, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost. V vzdrževanje sodijo tudi zamenjava v okviru vzdrževanja, nadzor nad podsistemi, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesrečah, vodenje registrov in evidenc in izvajanje meritev posameznih parametrov ali delov sistema.
(3) Zamenjave v okviru vzdrževanja se izvajajo na podlagi obstoječe tehnične dokumentacije ali projektne dokumentacije in za njih ni potrebno novo obratovalno dovoljenje.
(4) Minister natančneje predpiše vrste in način izvedbe vzdrževalnih del, način in postopek rednega nadzora nad stanjem podsistemov ali delov podsistemov, vodenje evidenc ter roke za izvajanje vzdrževalnih del ali pregledov posameznih podsistemov ali delov podsistemov.«.

Za 37. členom se doda nov 37.a člen, ki se glasi:

(1) Obnove ali nadgradnje, ki se izvajajo po postopku vzdrževalnih del v javno korist, se izvajajo na podlagi izdelane projektne in tehnične dokumentacije.
(2) Za obnove ali nadgradnje, ki se izvajajo po postopku vzdrževalnih del v javno korist, je potrebno novo obratovalno dovoljenje, če tako v skladu s prvim odstavkom 16.b člena tega zakona odloči varnostni organ.
(3) Za obnove in nadgradnje, ki ne izpolnjujejo pogojev za izvedbo po postopku vzdrževalnih del v javno korist, se uporabljajo določbe 38. člena tega zakona.«.

38. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Za gradnjo je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi o graditvi objektov in določbami tega zakona.
(2) Gradnja in nadgradnja javne železniške infrastrukture je v javnem interesu in v javno korist. Šteje se, da je javni interes za gradnjo ali nadgradnjo javne železniške infrastrukture izkazan, če je gradnja ali nadgradnja vključena v nacionalni program razvoja javne železniške infrastrukture, sprejet v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet.
(3) Minister izda predpise, s katerimi podrobneje uredi posamezna vprašanja v zvezi s projektiranjem, gradnjo, nadgradnjo in obnovo podsistemov ali delov podsistemov ter izvedbo vseh potrebnih postopkov, in predpiše druge zahteve, pomembne za varnost železniškega prometa.«.

V prvem odstavku 39. člena se za številko »37.« dodata vejica in besedilo »37.a«.
Na koncu četrtega odstavka se doda besedilo »Po končanju del, ki se izvajajo pod prometom, se mora tehnični pregled začeti čimprej oziroma najkasneje v 60 dneh.«.

V naslovu V. poglavja se črtata pomišljaj in besedilo »ZGORNJI IN SPODNJI USTROJ«.

V prvem odstavku 46. člena se številka »200« nadomesti s številko »100«.
Na koncu četrtega odstavka se doda besedilo »ali upravljavca industrijskega tira oziroma druge železnice«.

Tretji odstavek 49. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Med uvoznimi in izvoznimi kretnicami, ki so na glavnih tirih na prometnem mestu, ne sme biti nivojskih prehodov.«.

Drugi odstavek 50. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Izpolnjevanje pogojev za vzpostavitev novega nivojskega prehoda in ustreznost zavarovanja preveri komisija, ki jo imenuje minister. Komisijo sestavljajo predstavniki varnostnega organa, upravljavca, investitorja, inšpekcije, pristojne za železniški promet, organa za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, upravljavca ceste, policijske uprave in lokalne skupnosti, na območju katere bo prehod.«.
Prvi stavek četrtega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »Gradnja začasnega nivojskega prehoda za javni cestni promet je na progah dopustna samo za čas in potrebe obnove, nadgradenj in gradenj objektov.«.

V drugem stavku sedmega odstavka 51. člena se črta beseda »ceste«.

V sedmem odstavku 54. člena se črtata besedi »prvega odstavka«.

V naslovu VI. poglavja se črtata pomišljaj in besede »NAPRAVE ELEKTRIČNE VLEKE«.

57. člen se spremeni tako, da se glasi:

Kontaktni vodnik enosmernega sistema napetosti 3 kV mora biti postavljen v višini najmanj 5,35 m nad nivojskim prehodom, kontaktna vodnika enofaznih sistemov 25 kV, 50 Hz in 15 kV, 16 2/3 Hz pa v višini najmanj 5,5 m, merjeno od zgornjega roba tirnice.«.

Naslov VII. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »VII. VODENJE – UPRAVLJANJE IN SIGNALIZACIJA«.

V prvem odstavku 59. člena se beseda »nadzor« nadomesti z besedo »upravljanje«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Izvršilni železniški delavci, pooblaščeni za dajanje signalnih znakov in drugih znakov, ki se dajejo s prometno signalizacijo, morajo zagotoviti, da so ti znaki pravilni ter da so dani, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih določajo predpisi, izdani na podlagi tega zakona. Izvršilni železniški delavci se morajo ravnati po omejitvah, prepovedih, ukazih in opozorilih, izraženih s prometno signalizacijo.«.

66. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Železniški promet se vodi in upravlja v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(2) Minister določi način vodenja in upravljanja železniškega prometa, zavarovanje železniškega prometa pozimi, sestavo vlakov, način zaviranja vlakov, opremljenost vlakov z zavorami, osvetljevanje in ogrevanje vlakov in varnostne ukrepe za zaščito železniških delavcev ter druge pogoje za odvijanje železniškega prometa.«.

Naslov 71. člena se spremeni tako, da se glasi: »(naprave v vlečnih vozilih)«.
V točki d) prvega odstavka 71. člena se za besedo »ogrevanje« doda besedilo »v vozniških kabinah in prostorih za potnike«.
V točki g) se beseda »vozil« nadomesti z besedilom »čela vozil oziroma vlaka«.
Besedilo točke k) se spremeni tako, da se glasi: »zunanja vzvratna ogledala ali naprave, s katerimi se doseže enak namen ali stranska okna oziroma lopute.«.
V drugem odstavku se na koncu točke c) pika nadomesti z vejico in za njo doda nova točka d), ki se glasi:
»d) napravo za klimatizacijo prostorov za potnike.«.

V točki e) 72. člena se črta besedilo »(razen pri motornikih)«.
Na koncu točke f) se pika nadomesti z vejico in za njo doda nova točka g), ki se glasi:
»g) napravo za klimatizacijo prostorov za potnike.«.

74. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Izvršilni železniški delavci morajo biti za dela, ki jih bodo opravljali v železniškem prometu, strokovno usposobljeni in se morajo stalno strokovno izpopolnjevati. Njihova strokovna usposobljenost se mora redno in izredno preverjati z izpiti. Strokovno usposabljanje je teoretično in praktično.
(2) Teoretično usposabljanje, teoretično izpopolnjevanje in preverjanje teoretične usposobljenosti izvajajo subjekti izobraževanja, ki jih na podlagi javnega razpisa z upravno odločbo določi varnostni organ. O uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju in preverjanju teoretične usposobljenosti izda subjekt izobraževanja potrdilo.
(3) Praktično usposabljanje, praktično izpopolnjevanje in preverjanje praktične usposobljenosti izvaja delodajalec, ki je upravljavec, prevoznik ali subjekt, ki zaposluje delavca na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca na industrijskih tirih ali na progah drugih železnic. O uspešno opravljenem praktičnem usposabljanju in preverjanju praktične usposobljenosti delodajalec izda spričevalo.
(4) Redno preverjanje strokovne usposobljenosti delavcev na delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev se mora izvajati najmanj vsaka tri leta, in sicer na področjih poznavanja operativnih predpisov, znanja o infrastrukturi, tirnih vozilih, napravah in jezikovne usposobljenosti. Jezikovno usposobljenost se preverja samo pri tistih izvršilnih železniških delavcih, ki jim je slovenski jezik tuj jezik in njihove naloge zahtevajo komuniciranje z upravljavcem javne železniške infrastrukture v skladu s točko 8. Priloge VI Direktive 2007/59/ES.
(5) Izredno preverjanje strokovne usposobljenosti delavcev na delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev se mora izvajati:
– po vsaki odsotnosti delavca z dela, ki traja več kot eno leto,
– če bi delavec zaradi nepoznavanja predpisov lahko ogrozil varnost prometa; v primeru nepoznavanja predpisov se opravi izredno preverjanje v tistih delih, za katere se ugotovi, da jih izvršilni delavec ne obvladuje dovolj,
– če delavec ne izpolnjuje predpisanih obveznosti glede strokovnega izpopolnjevanja,
– ob izdaji novih predpisov ali ob vsebinskih spremembah veljavnih predpisov,
– če je delavec pri svojem delu huje kršil predpise, kar bi lahko ali je povzročilo izredni dogodek oziroma ogrozilo varnost prometa,
– ob uvajanju novega tipa varnostne naprave, novega tipa vozila ali novih naprav na progovnih odsekih ali delih odsekov.
(6) Delodajalec ne sme dovoliti opravljanja dela izvršilnem železniškem delavcu, ki pri preverjanju znanja ni pokazal zadovoljive strokovne usposobljenosti ali čigar strokovna usposobljenost za to delo ni preverjena.
(7) Subjekti izobraževanja morajo imeti:
– ustrezne prostore;
– ustrezno usposobljene kadre;
– ustrezne objekte in naprave, ki so potrebni za izvajanje teoretičnega strokovnega usposabljanja, teoretičnega strokovnega izpopolnjevanja in preverjanja teoretične strokovne usposobljenosti.
(8) Minister podrobneje določi pogoje za opravljanje dejavnosti strokovnega usposabljanja, programe strokovnega usposabljanja, pogoje in način opravljanja strokovnega izpita, način strokovnega izpopolnjevanja ter pogoje in način preverjanja strokovne usposobljenosti.«.

75. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Dovoljenje za strojevodjo je dokument, ki ga izda varnostni organ in s katerim strojevodja dokazuje izpolnjevanje pogojev za delovno mesto strojevodje na vseevropskem interoperabilnem železniškem sistemu prometnega omrežja.
(2) Vlogo za pridobitev dovoljenja vloži prosilec ali delodajalec v njegovem imenu.
(3) Dovoljenja za delovna mesta strojevodij so veljavna na celotnem interoperabilnem železniškem omrežju v Republiki Sloveniji. Dovoljenja za delovna mesta strojevodij, izdana v drugih državah članicah Evropske unije, veljajo tudi v Republiki Sloveniji.
(4) Dovoljenje se prosilcu izda, če izpolnjuje naslednje pogoje:
a) je duševno in telesno zmožen ter izpolnjuje posebne zdravstvene pogoje,
b) je dopolnil 20 let starosti,
c) je predložil potrdilo o opravljenem teoretičnem delu usposabljanja za delovno mesto strojevodje.
(5) Varnostni organ izda dovoljenje čimprej, najpozneje pa v enem mesecu od prejema popolne vloge. Varnostni organ o izdanih dovoljenjih vodi register izdanih dovoljenj.
(6) V registru izdanih dovoljenj se vodijo naslednji podatki:
– osebno ime in EMŠO imetnika,
– datum in kraj rojstva imetnika,
– stalno bivališče imetnika,
– datum izdaje dovoljenja in datum poteka veljavnosti dovoljenja ter številka dovoljenja,
– ime organa, ki dovoljenje izdaja.«.

Za 75. členom se doda nov 75.a člen, ki se glasi:

(1) Spričevalo je dokument, iz katerega je razvidna praktična usposobljenost izvršilnega železniškega delavca za posamezno delovno mesto, glede na kraj dela, vrsto naprave oziroma tirnega vozila.
(2) Spričevala so veljavna zgolj za tiste železniške infrastrukture in vozna sredstva, ki so v njih opredeljena.
(3) Spričevalo izda delodajalec, ki je upravljavec, prevoznik ali subjekt, ki zaposluje delavca na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca na industrijskih tirih ali na progah drugih železnic.
(4) Za ohranitev veljavnosti spričevala mora izvršilni železniški delavec:
a) imeti veljavno potrdilo o opravljenem teoretičnem delu usposabljanja za delovno mesto izvršilnega železniškega delavca ali veljavno dovoljenje za strojevodjo;
b) predložiti pisno potrdilo, ki dokazuje telesno in duševno zmožnost;
c) udeleževati se rednih in izrednih izpopolnjevanj ter rednega in izrednega preverjanja strokovne usposobljenosti;
d) opravljati preverjanja jezikovne usposobljenosti v primerih, določenih s tem zakonom;
e) ostati v delovnem razmerju pri prevozniku ali upravljavcu, ki mu je spričevalo izdal.
(5) Delodajalec začasno prekliče ali odvzame spričevalo, če delavec ne izpolnjuje kateregakoli od pogojev za ohranitev veljavnosti spričevala, navedenih v prejšnjem odstavku. Začasno se prekliče spričevalo, če izvršilni železniški delavec ne izpolnjuje več katerega od zahtevanih pogojev, vendar jih lahko v določenem roku zopet izpolni. Spričevalo se odvzame, če izvršilni železniški delavec pogojev ne more izpolniti zaradi zdravstvenih razlogov oziroma pogojev ne izpolni po poteku roka, določenega ob začasnem preklicu spričevala.
(6) Delodajalec mora za svoje izvršilne železniške delavce stalno preverjati veljavnost potrdil o teoretični strokovni usposobljenosti, dovoljenj in spričeval.
(7) Delodajalec za izvršilne železniške delavce, ki pri njem izvajajo naloge izvršilnih železniških delavcev, vzpostavi in vodi stalno ažuriran register izdanih spričeval.
(8) Dostop do njegovih podatkov v registru se omogoči vsakemu izvršilnemu železniškemu delavcu, ki ima spričevalo, prek številke dovoljenja za dostop.
(9) Delodajalec mora nemudoma izdati novo spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatno teoretično strokovno usposobljenost ali dovoljenje oziroma dodatno praktično usposobljenost glede voznih sredstev ali železniške infrastrukture.
(10) Izvršilni železniški delavec ima pravico, da mu delodajalec izda overjeno kopijo spričevala in vseh dokumentov, ki dokazujejo njegovo usposobljenost.
(11) Na zahtevo izvršilnega železniškega delavca ali varnostnega organa države članice Evropske unije delodajalec izstavi kopijo podatkov iz registra.
(12) V registru spričeval se vodijo naslednji podatki:
– osebno ime in EMŠO imetnika,
– datum in kraj rojstva imetnika,
– stalno bivališče imetnika,
– datum izdaje spričevala in datum poteka veljavnosti spričevala ter številka spričevala,
– delovno mesto, za katero je imetnik spričevala usposobljen,
– ime in naslov prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca železniške infrastrukture, za katerega je imetnik pooblaščen za vožnjo vlakov,
– kategorija vlakov, ki jih imetnik lahko upravlja,
– vrsta ali vrste voznega sredstva, ki jih imetnik lahko upravlja,
– infrastrukture, na katerih je imetnik pooblaščen za vožnjo,
– dodatne informacije ali omejitve,
– jezikovno znanje.«.

Besedilo naslova drugega podpoglavja X. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »2. Pridobitev pravice dela na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca«.

76. člen se spremeni tako, da se glasi:

Pravico do dela na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca lahko pridobi, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
a) je duševno in telesno zmožen ter izpolnjuje posebne zdravstvene pogoje,
b) je dopolnil 18 let starosti, razen za strojevodjo, voznika motornega vozila za posebne namene in prometnika, za katere velja spodnja starostna meja 20 let,
c) je pridobil potrdilo o teoretični strokovni usposobljenosti ali dovoljenje za strojevodjo in spričevalo za opravljanje dela na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca,
d) aktivno obvlada slovenski jezik, če njegove naloge zahtevajo komuniciranje z upravljavcem javne železniške infrastrukture v skladu s točko 8. Priloge VI Direktive 2007/59/ES.«.

V naslovu 77. člena se besedi »zdravstvene sposobnosti« nadomestita z besedilom »telesne in duševne zmožnosti«.
V prvem odstavku se črta beseda »zahtevanih«.
V drugem odstavku se črta beseda »predpisane«, besedilo »duševno in telesno zmožen« pa se nadomesti z besedilom »telesno in duševno zmožen«.
V tretjem odstavku se besede »biti zdravstveno pregledan« nadomestijo z besedilom »opraviti zdravstveni pregled za preverjanje izpolnjevanja posebnih zdravstvenih pogojev«.
V četrtem odstavku se besedi »Zdravstvena sposobnost« nadomestita z besedilom »Telesna in duševna zmožnost«.
V šestem odstavku se besedi »zdravstvene sposobnosti« nadomestita z besedilom »telesne in duševne zmožnosti«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Posebne zdravstvene pogoje izvršilnih železniških delavcev, roke in način njihovega preverjanja podrobneje določi minister za zdravje v soglasju z ministrom.«.

Prvi odstavek 79. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Na izredni zdravstveni pregled se napoti izvršilni železniški delavec:
– za katerega se utemeljeno sumi, da iz zdravstvenih razlogov ni več zmožen opravljati del, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi,
– po nesreči ali resni nesreči, v kateri je bil udeležen ali huje poškodovan,
– po več kot tridesetdnevni odsotnosti z izvršilnega delovnega mesta zaradi bolezni,
– v primeru suma na škodljivo rabo ali odvisnost od alkohola,
– v primeru suma na rabo, škodljivo rabo ali odvisnost od prepovedanih drog,
– v primeru suma na škodljivo rabo ali odvisnost od drugih psihoaktivnih snovi, vključno z zdravili, ali če se zdravi na način, ki lahko vpliva na varno opravljanje dela,
– če je podan sum na poklicno bolezen ali poklicno okvaro zdravja, ki vpliva na varno opravljanje dela v železniškem prometu,
– na zahtevo izvršilnega železniškega delavca, če se ta ne čuti zmožnega za varno opravljanje svojega dela.«.

89. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pooblaščeni delavec delodajalca ali inšpektor izvršilnemu železniškemu delavcu začasno prepove opravljanje dela:
– če se mu odredi izredno preverjanje strokovne usposobljenosti,
– če pri preverjanju strokovne usposobljenosti ne pokaže ustreznega znanja za opravljanje dela,
– če ne gre na strokovno preverjanje, na katero je poslan,
– če se mu odredi izredni zdravstveni pregled,
– če po izvidu in mnenju pooblaščenega zdravstvenega zavoda duševno ali telesno ni zmožen opravljati dela ali ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev,
– če ne gre na zdravstveni pregled, na katerega je poslan,
– če je delavec pri svojem delu huje kršil predpise, kar bi lahko ali je povzročilo izredni dogodek oziroma ogrozilo varnost prometa.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se delavcu prepove opravljati delo vse dotlej, dokler se s preverjanjem strokovne usposobljenosti oziroma z zdravstvenim pregledom ne ugotovi, da je zmožen za opravljanje svojega dela.
(3) Izvršilni železniški delavec, ki mu je bilo začasno prepovedano opravljanje dela, povezanega z varnostjo železniškega prometa, ne sme opravljati teh del, dokler traja prepoved, mora pa opravljati delo, odrejeno z odločbo delodajalca.«.

90. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pooblaščeni delavec delodajalca oziroma inšpektor na kraju samem začasno prepove delo izvršilnemu železniškemu delavcu, če ugotovi:
– da opravlja delo ali da poskuša opravljati delo, očitno pa je v takem duševnem ali telesnem stanju (utrujenost, bolezen, vpliv zdravil, mamil ali drugih opojnih sredstev), da ni zmožen varno opravljati svojih del in nalog,
– da opravlja delo dlje od dovoljenega trajanja delovnega časa v eni izmeni,
– da upravlja vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene dlje od dovoljenega časa,
– da neprekinjeno vozi vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene dlje od dovoljenega časa,
– da njegov dnevni počitek med zaporednima izmenama ni trajal predpisan čas,
– da je bil v izmeni, ki jo opravlja, udeležen v nesreči ali resni nesreči v železniškem prometu,
– da je bil v izmeni, ki jo opravlja, udeležen v incidentu, ki bi v podobnih okoliščinah lahko povzročil nesrečo ali resno nesrečo.
(2) Izvršilnemu železniškemu delavcu izda inšpektor oziroma pooblaščeni delavec delodajalca skladno z razlogi iz prejšnjega odstavka odločbo o začasni prepovedi opravljanja dela in v njej navede čas trajanja prepovedi opravljanja del, ki ga določi glede na ukrepe, ki jih je po ugotovitvi primerov iz prejšnjega odstavka potrebno izvesti (izredno preverjanje strokovne usposobljenosti, izredni zdravstveni pregled ipd.).«.

V 1. točki 93. člena se za besedo »progo« doda besedilo »ali naprave na njej«.
V 9. točki se za besedo »vedenjem« dodata besedi »ali ravnanjem«.

Drugi odstavek 94. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Osebe, ki opravljajo določena dela na železniškem območju, morajo za to dobiti pisno dovoljenje upravljavca. Dovoljenje mora pridobiti njihov delodajalec. Dovoljenja ne potrebujejo:
– izvršilni železniški delavci in delavci upravljavca ali prevoznika, navedeni v njunem sistemu varnega upravljanja, ki so za gibanje na železniškem območju usposobljeni;
– delavci, ki jih delavci iz prejšnje alineje varujejo oziroma vodijo;
– preiskovalci preiskovalnega organa;
– pristojni inšpektorji;
– pooblaščeni delavci varnostnega organa;
– pooblaščeni delavci organa za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo;
– pooblaščeni delavci ministrstva za notranje zadeve, če morajo službeno opraviti posamezno uradno dejanje ali vstopiti na železniško območje in se po njem gibati tudi na krajih, ki niso za to določeni.«.

V naslovu in v prvem odstavku 97. člena se črta besedilo », ki niso priključeni na javno železniško infrastrukturo,«.

98. člen se spremeni tako, da se glasi:

Če s predpisom ministra iz prejšnjega člena ni določeno drugače, je ob industrijskih tirih in progah drugih železnic progovni pas širok 4,5 m od osi skrajnih tirov, varovalni progovni pas pa 50 m od meje progovnega pasu na obeh straneh proge. Določbe 45. in 46. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za progovni in varovalni progovni pas ob industrijskem tiru in progah drugih železnic.«.

V prvem odstavku 101. člena se besedilo »je industrijski tir priključen na javno železniško infrastrukturo« nadomesti z besedilom »tirna vozila prehajajo iz industrijskega tira na javno železniško infrastrukturo in obratno«.

V 1. točki prvega odstavka 105. člena se za številko »37.« dodata vejica in besedilo »37.a«.
Za 1. točko se doda nova 2. točka, ki se glasi:
»2. vgrajuje proizvode v nasprotju s petim odstavkom 11. člena;«.
Dosedanja 2. točka, ki postane 3. točka, se spremeni tako, da se glasi:
»3. ne pošlje opisa projekta oziroma revidiranega izvedbenega načrta varnostnemu organu (prvi in drugi odstavek 16.b člena);«.
Za dosedanjo 3. točko, ki postane 4. točka, se dodata novi 5. in 6. točka, ki se glasita:
»5. vključi v obratovanje tirno vozilo brez obratovalnega dovoljenja (prvi odstavek 17. člena);
6. tirno vozilo nima dodatnega obratovalnega dovoljenja ali prvega obratovalnega dovoljenja za tirna vozila, ki niso skladna s TSI (prvi odstavek 17.b in 17.c člena);«.
Dosedanje 4., 5., 6., 7., 8. in 9. točka postanejo 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točka.

1. točka prvega odstavka 106. člena se spremeni tako, da se glasi:
»1. ne vodi registra železniške infrastrukture v skladu z 18.a členom;«.
Za 4. točko se dodata novi 5. in 6. točka, ki se glasita:
»5. ne vzdržuje in občasno ne pregleduje železniških podsistemov tako, da brezhibno delujejo ter zagotavljajo varnost železniškega prometa (prvi odstavek 37. člena);
6. se obnove ali nadgradnje ne izvajajo na podlagi izdelane projektne in tehnične dokumentacije (prvi odstavek 37.a člena);«.
Dosedanja 5. točka postane 7. točka.
V dosedanji 6. točki, ki postane 8. točka, se za besedilom »45. člena« doda besedilo »ter 98. členom«.
V dosedanji 7. točki, ki postane 9. točka se za besedilom »46. člena« doda besedilo »in 98. člen«.
V dosedanji 8. točki, ki postane 10. točka, se za besedilom »46. člena« doda besedilo »in 98. členom«.
V dosedanji 9. točki, ki postane 11. točka, se za besedilom »46. člena« doda besedilo »in 98. člen«.
V dosedanji 10. točki, ki postane 12. točka, se za besedilom »46. člena« doda besedilo »ter 98. člena«.
Dosedanje 11. do 15. točka postanejo 13. do 17. točka.
Za dosedanjo 16. točko, ki postane 18. točka, se doda nova 19. točka, ki se glasi:
»19. brez odločbe varnostnega organa izvaja strokovno usposabljanje, izpopolnjevanje in preverjanje strokovne usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev (drugi odstavek 74. člena);«.
Dosedanje 17., 18. in 19. točka postanejo 20., 21. in 22. točka.

V 6. točki prvega odstavka 107. člena se besedi »predpisano opremo« nadomestita z besedama »predpisanimi napravami«.
V 8. točki se beseda »tretji« nadomesti z besedo »peti«.
V 9. točki se beseda »četrti« nadomesti z besedo »šesti«.
Za 9. točko se doda nova 10. točka, ki glasi:
»10. delodajalec ne preverja veljavnosti potrdil, dovoljenj in spričeval ali ne vodi ali stalno ne ažurira registra izdanih spričeval (šesti in sedmi odstavek 75.a člena);«.
Dosedanja 10. točka postane 11. točka.
Dosedanja 11. točka, ki postane 12. točka, se spremeni tako, da se glasi:
»12. ne napoti na izredni zdravstveni pregled izvršilnega železniškega delavca, pa so podani razlogi iz prvega odstavka 79. člena tega zakona;«.
Dosedanje 12. do 15. točka postanejo 13. do 16. točka.
Za dosedanjo 16. točko, ki postane 17. točka, se doda nova 18. točka, ki se glasi:
»18. ne pridobi pisnega dovoljenja za svoje delavce, ki bodo opravljali delo na železniškem območju (drugi odstavek 94. člena);«.
Dosedanja 17. točka, ki postane 19. točka, se spremeni tako, da se glasi:
»19. industrijski tir ali proga druge železnice nimata določenega poslovnega reda ali če k poslovnemu redu za industrijski tir, iz katerega tirna vozila prehajajo na javno železniško infrastrukturo ali obratno, ni pridobil soglasja upravljavca (101. člen);«.
Dosedanja 18. točka postane 20. točka.

3. točka 108. člena se spremeni tako, da se glasi:
»3. ne zagotovi, da so signalni znaki in drugi znaki, ki se dajejo s prometno signalizacijo, pravilni ter da so dani, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih določajo predpisi, izdani na podlagi tega zakona, ali ne ravna po omejitvah, prepovedih, ukazih in opozorilih, izraženih s prometno signalizacijo (tretji odstavek 59. člena);«.
4. točka se črta.
Dosedanje 5., 6. in 7. točka postanejo 4., 5. in 6. točka.
Za dosedanjo 8. točko, ki postane 7. točka, se doda nova 8. točka, ki se glasi:
»8. opravlja dela in naloge izvršilnega železniškega delavca brez dovoljenja ali spričevala, ki se zahteva za to delovno mesto (75. in 75.a člen);«.

Za 3. točko 109. člena se doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. ne upošteva prednosti vlakov na nivojskih prehodih (drugi odstavek 51. člena);«.
Dosedanje 4. do 8. točka postanejo 5. do 9. točka.

V prvem odstavku 114. člena se letnica »2010« nadomesti z letnico »2014«.

Postopki gradnje, nadgradnje ali obnove na javni železniški infrastrukturi, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo v skladu s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

(1) Šteje se, da družba Slovenske železnice, d.o.o. izpolnjuje pogoje za izvajanje strokovnega usposabljanja in strokovnih izpitov za izvršilne železniške delavce še dve leti od uveljavitve tega zakona.
(2) Šteje se, da vsi izvršilni železniški delavci, ki so na dan uveljavitve tega zakona zaposleni pri prevozniku ali upravljavcu, izpolnjujejo pogoj jezikovne usposobljenosti iz 74. člena zakona.
(3) Za podsisteme in dele podsistemov, ki na dan uveljavitve tega zakona že poskusno obratujejo, se četrti odstavek 16.a člena in enajsti odstavek 16.b člena zakona ne uporabljata in se njihovo poskusno obratovanje lahko podaljša za 12 mesecev, zaradi dodatnih preverjanj pa se lahko to obdobje podaljša.

Pogoji iz 54. člena zakona morajo biti za obstoječe postaje in postajališča izpolnjeni najkasneje ob naslednji nadgradnji zadevnega podsistema postaje ali postajališča.

(1) Obstoječi objekti, ki se nahajajo v progovnem pasu železniških prog in ne izpolnjujejo pogojev iz 45. člena zakona, se smejo vzdrževati ali obnavljati samo v obsegu in na način, da se gabariti objektov ne povečajo. Pred pričetkom del morajo lastniki takih objektov pridobiti soglasje upravljavca, ki mora ob tem preveriti, ali se na tem območju načrtujejo večji posegi v progo ali progovni pas, ki bi zahtevali odstranitev objekta, kar mora upoštevati pri izdaji oziroma zavrnitvi soglasja.
(2) Upravljavec je dolžan v devetih mesecih od uveljavitve tega zakona pripraviti seznam objektov iz prejšnjega odstavka. Seznam mora vsebovati vrsto in lastnika objekta, položaj objekta z navedbo kilometraže na progi, odmik od osi tira, namembnost, parcelno številko in katastrsko občino objekta.
(3) Upravljavec si mora prizadevati, da bi se objekti iz prvega odstavka tega člena ob večjih posegih v progo ali progovni pas odstranili iz progovnega pasu.

Podzakonski predpisi, določeni v tem zakonu, se izdajo najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona.

Do izdaje predpisa iz šestega odstavka 11. člena zakona se za postopek ugotavljanja skladnosti s predpisanimi zahtevami in postopek preverjanja združljivosti proizvodov, ki niso komponente interoperabilnosti ali niso splošni gradbeni proizvodi, oziroma komponent interoperabilnosti iz prve alineje prvega odstavka 9. člena zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno, uporablja Pravilnik o ugotavljanju skladnosti in o izdajanju dovoljenj za vgradnjo elementov, naprav in sistemov v železniško infrastrukturo (Uradni list RS, št. 82/06), v kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.

Obratovalna dovoljenja za začetek obratovanja tirnih vozil, ki so bila odobrena pred 19. julijem 2008, vključno z dovoljenji, izdanimi na podlagi mednarodnih sporazumov, zlasti RIC (Regolamento Internazionale Carozze) in RIV (Regolamento Internazionale Veicoli), ter obratovalna dovoljenja, izdana pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi v skladu s pogoji, pod katerimi so bila izdana.

Ne glede na določbo točke g) 72. člena zakona za potniške vagone, izdelane in nabavljene pred uveljavitvijo tega zakona, ni obvezna opremljenost z napravami za klimatizacijo prostorov za potnike.

Postopki za izdajo soglasij za posege v varovalni progovni pas, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se po uradni dolžnosti ustavijo, v kolikor gre za posege, ki ne segajo v 100 m varovalni progovni pas, uveljavljen s tem zakonom.

(1) Vsi strojevodje, ki vozijo v mednarodnem prometu, morajo pridobiti dovoljenje v skladu s tem zakonom najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(2) Vsi strojevodje, ki vozijo na vseevropskem interoperabilnem železniškem sistemu prometnega omrežja morajo pridobiti dovoljenje v skladu s tem zakonom najkasneje v štirih letih od uveljavitve tega zakona.
(3) Strojevodjem iz prejšnjih odstavkov, ki jim je bila dovoljena vožnja pred potekom rokov, določenih v prejšnjih odstavkih, lahko opravljajo svoje delo na podlagi do takrat izdanih dokumentov, vendar najdalj do konca leta 2019. Za preverjanje znanja in psihofizične sposobnosti teh strojevodij se uporablja Pravilnik o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev (Uradni list RS, št. 2/09).
(4) Strojevodje, ki opravljajo svoje delo na neinteroperabilnih progah lahko opravljajo svoje delo v skladu z določbami tega zakona, ki določajo pogoje za izvršilne železniške delavce.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.