Občinski svet Občine Dobrna je na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter na podlagi 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99, 15/01, 112/02, 134/06) na 26. redni seji dne 11. 3. 2010 sprejel

(1) V skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Dobrna (Uradni list SRS, št. 40/86 in 4/88, Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98, 99/99 in 67/04) Občinski svet sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Dobrna po projektu št. 54-2008, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o.
(2) Pravna podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Dobrna (Uradni list SRS, št. 37/83, Uradni list RS, št. 17/92, 75/96, 57/04 in 130/04) – v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve ZN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07).

(1) Spremembe in dopolnitve ZN vsebujejo tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z spremembami in dopolnitvami ZN
– umestitev načrtovane ureditve v prostor
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti sprememb in dopolnitev ZN.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela prostorskega plana Občine Dobrna''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture''.
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– strokovne podlage
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost
– geodetski načrt s certifikatom
– geološko poročilo
– Hidrološko-hidravlična študija (Hidrosvet, d.o.o., št. proj. 152/09)
– IDP Načrt električnih inštalacij in električne opreme (Urbanisti, d.o.o., št. pr. 54-2008).

(1) Območje sprememb in dopolnitev ZN zajema dva dela, ki sta razdeljena na pet enot urejanja. V severnem delu je predvidena ureditev osrednjega trga Dobrne (enota A), revitalizacija območja hotela Lovec (enota B) ter gradnja enega večstanovanjskega objekta (enota C). To območje zajema zemljišča s parc. št.: 1578, 1579/2, 1579/3, 1579/6, 1580/1, 1581/10, 1581/9, 1583, 1739/22, 1739/4, 1739/7, 1744, 1943, 1965/1, 1995/1, 1995/2, 1996, 600/7, vse k.o. Dobrna. V južnem delu je predvidena umestitev novega Vrtca Dobrna (enota D) ter izgradnja nove športne dvorane z ureditvijo športnih igrišč (enota E). To območje zajema zemljišča s parc. št.: 594/1, 594/2, 594/3, 605/1, 605/10, 605/11, 605/12, 605/13, 605/14, 605/15, 605/4, 605/5, 605/6, 611/1, vse k.o. Dobrna.
(2) Območje sprememb in dopolnitev ZN obsega v severnem delu 0.8 ha, v južnem delu pa 1.8 ha. Skupno območje sprememb in dopolnitev ZN tako obsega 2.6 ha.

(1) Na severnem območju je predvidena ureditev osrednjega trga Dobrne na mestu sedanjega trga, ki na tak način dobi novo podobo, primerno osrednjemu delu zdraviliško turističnega kraja. S tem se oblikuje osrednji trg, ki daje jedru mentalno in urbano središče. V neposredni bližini se nadalje revitalizira širše območje obstoječega hotela oziroma gostišča Lovec tako, da so določeni pogoji glede obnove in širitve objekta z namenom ureditve kvalitetne turistične ponudbe (gostinstvo in nastanitev). Nadalje je na tem območju predvidena gradnja enega večstanovanjskega objekta. Z zadnjimi spremembami in dopolnitvami ZN na severnem območju (Uradni list RS, št. 57/04) je bila načrtovana gradnja dveh večstanovanjskih objektov s št. 1 in 2. Zaradi ovir pri pridobivanju potrebnih zemljišč za njuno izgradnjo, se zato s tem odlokom na mestu objektov št. 1 in 2 določijo pogoji za izgradnjo zgolj enega večstanovanjskega objekta.
(2) Na južnem območju je bil z zadnjimi spremembami in dopolnitvami ZN na tem območju (Uradni list RS, št. 57/04) med drugim načrtovan prizidek k obstoječemu vrtcu, vendar se zaradi novih razmer in potreb s tem odlokom določijo pogoji za izgradnjo povsem novega vrtca. Ob obstoječi šoli pa je predvidena izgradnja nove športne dvorane, ob šoli pa ureditev športnih igrišč.

(1) Severni del območja se nahaja na severo-vzhodnem delu centra Dobrna. Med stavbo občine in vodotokom Topličica je predvidena gradnja večstanovanjskega objekta, ki se prometno napaja neposredno iz regionalne ceste, mirujoči promet se uredi neposredno ob objektu. Območje hotela Lovec se nahaja vzhodno od glavnega križišča proti zdraviliškemu delu, območje ureditve trga pa zahodno od križišča.
(2) Južni del območja se nahaja na južnem robu trškega jedra Dobrne, v sklopu vzgojno izobraževalnega območje oziroma ob obstoječi osnovni šoli in na mestu obstoječega Vrtca Dobrna.

Območje se deli na pet enot urejanja prostora (oznaka: EU), ki so oblikovane tako, da zanje veljajo enoviti pogoji za posege v prostor. Znotraj teh enot so predvidene naslednje ureditve:
EU/A – trg (zajema celotno območje med občinsko stavbo in objektom št. 3, stanovanjskimi hišami, stopniščem proti cerkvi, hotelom Lovec ter načrtovano večstanovanjsko stavbo) – predvidena je enotna ureditev celotnega območja, in sicer z izgradnjo turistično informacijskega centra, prostorov krajevne tržnice, prostorov za društva, galerije, prostorov za prireditve in storitvenih dejavnosti, primernih za trg ter ureditev trga. Predvidena je rušitev objekta Dobrna 18 in celovita prometna ureditev z možnostjo nadvišanja trga.
EU/B – hotel Lovec (zajema celoten kompleks obstoječega gostišča ter neposredno okolico med cesto proti zdravilišču, cesto proti Zavrhu in Vrbi in potokom Topličica) – predvidena je rekonstrukcija celotne stavbe, dograditev manjšega volumna na severozahodnem delu, ureditev letnega vrta, prestavitev obstoječega pločnika ter ureditev dovozov in parkiranja
EU/C – večstanovanjski objekt (zajema območje med občinsko stavbo in potokom Topličica) – predvidena je gradnja enega večstanovanjskega objekta s potrebnimi parkirnimi mesti
EU/D – vrtec (zajema območje že obstoječega vrtca) – predvidena je rušitev obstoječe stavbe vrtca, gradnja nove stavbe vrtca ter ureditev dovoza, parkirišč in igrišča za lastne potrebe
EU/E – športni kompleks (zajema območje igrišč in telovadnice osnovne šole) – predvidena je gradnja nove – večje športne dvorane, stara se lahko ruši ter ureditev športnih igrišč na južni strani.

(1) enota urejanja EU/A – trg
1.1 Stavbe
Na zahodni in severni strani trga ter na južnem delu trga, zahodno od občinske stavbe, je dovoljena gradnja novih stavb za potrebe turistično informacijskega centra, prostorov krajevne tržnice, prostorov za društva, galerije, prostorov za prireditve in storitvenih dejavnosti, primernih za trg.
Velikost in oblika tlorisnega gabarita stavbe na zahodni in severni strani trga se naj prilagaja obliki trga in naj tvori njegov severozahodni rob, vendar pa velikost ne sme presegati bruto površine 500 m². Odmiki stavbe od sosednjih zemljišč morajo biti najmanj 1,00 m. Stavba je lahko največ enoetažna z višino do 5,00 m merjeno od kote terena do najvišjega dela stavbe. Oblikovanje stavbe naj bo sodobno, fasada proti trgu naj bo transparentna ter v deležu lesena. Streha je lahko ravna, dvokapna ali pa enokapna.
Dovoljena je rušitev objekta Dobrna 18 in celovita prometna ureditev z možnostjo nadvišanja trga.
Dovoljena je tudi sanacija cerkvenega obzidja in stopnišča, ki vodi iz trga proti cerkvi, pod katerega je možna umestitev javnih stranišč ter servisnih prostorov.
1.2 Zunanja ureditev
Dovoljena je ureditev trga na območju celotne enote. Trg naj bo zasnovan enovito z enotno urbano opremo. Tlak naj bo praviloma iz naravnega kamna, lahko pa so uporabljeni tudi ostali materiali. Na območje trga je zaželena postavitev vodnega motiva. Obstoječi spomenik je potrebno ohraniti na sedanjem mestu, dovoljena pa je preureditev podstavka v kontekstu celotnega trga. Znotraj enote so dovoljene tudi manjše zasaditve z drevesi ali grmovnicami. Vse načrtovane nove zasaditve se izvedejo z avtohtonimi listopadnimi drevesi in grmovnicami.
1.3 Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Znotraj enote je dovoljena postavitev vodnjaka oziroma fontane, klopi, spominskega obeležja, odprtega sezonskega gostinskega vrta, odra z nadstreškom, začasne tribune za gledalce ter ostalih objektov, ki so potrebni za delovanje trga.
1.4 Geomehanski pogoji in usmeritve
Pred kakršnimikoli posegi ter v nadaljnjih fazah projektiranja si je potrebno pridobiti mnenje geologa.
(2) enota urejanja EU/B – hotel Lovec
2.1 Stavbe
Dovoljena je rekonstrukcija obstoječe stavbe v obstoječih gabaritih z možnostjo povečave volumna do 10%. Višinskih gabaritov ter naklona strehe ni dovoljeno spreminjati. Pri tem je potrebno ohraniti ključne arhitekturne elemente na stavbi. Na severozahodni strani je dovoljena gradnja dodatnega volumna, ki se funkcionalno navezuje na obstoječo stavbo. Velikost dodatnega volumna je lahko poljubna, vendar pa je potrebno upoštevati minimalne odmike, ki od roba vodnega zemljišča znaša 5,00 m, od roba regionalne ceste pa 4,00 m. Oblikovanje le-tega naj bo sodobno, pri fasadi pa naj bo v deležu uporabljen les. Streha dodatnega volumna naj bo ravna in se lahko uporabi kot terasa. Namembnost stavbe z dodatnim volumnom naj bo v pritličju pretežno gostinska, v nadstropju in mansardi pa naj bodo pretežno hotelske sobe ter manjši wellnes.
2.2 Zunanja ureditev
Celotno območje pred stavbo je potrebno urediti kot letni gostinski vrt. Vrt je lahko od ceste oziroma pločnika ločen z raznimi urbanimi elementi, kot so vrtna korita, klopi paneli ali z zasaditvami. Nikakor pa vrta ni dopustno ograjevati z ograjo. Vrt naj bo zasnovan enovito z enotno gostinsko opremo. Tlak naj bo praviloma iz naravnega kamna ali tlakovcev, v manjšem delu pa so lahko uporabljeni tudi ostali materiali, pri čemer se asfalt lahko uporablja zgolj na območju dovoza in parkirnih mest. Na območje vrta je zaželena postavitev vodnega motiva, ki poudarja termalni značaj kraja in hotela. Del vrta je dovoljeno tudi nadkriti, vendar zgolj z montažnimi elementi, pri čemer pa je zaželena uporaba platna. V sklopu gostinskega vrta je dovoljena postavitev tudi ostalih gostinskih naprav, kot je odprta točilnica, žar, slaščičarna in podobno. Dovoz in dostop do stavbe je za goste predviden iz zahodne strani, kjer je predvidenih tudi 7 parkirnih mest, dostava ter parkirišča za zaposlene pa so umeščeni na vzhodni del stavbe. Manjkajoča parkirna mesta se zagotovijo v sklopu javnih parkirnih mest ali kako drugače.
Predvidena je prestavitev obstoječega pločnika ter ureditev dovozov in parkiranja. Obstoječi drevored ob pločniku je potrebno ohraniti z istimi ali nadomestnimi drevesi, značilnimi za to območje. Prav tako se ohranja vsa ostala obstoječa drevesa pred stavbo. Vse načrtovane nove zasaditve naj se izvedejo z avtohtonimi listopadnimi drevesi in grmovnicami.
2.3 Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Znotraj enote je dovoljena postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so potrebni za delovanje hotela. Postavitev ograje kot ograditev objekta ni dopustna, zgolj v primeru posebnih varnostnih zahtev se le-ta lahko postavi na vzhodnem robu stavbe na območju dostave.
2.4 Geomehanski pogoji in usmeritve
Pred kakršnimikoli posegi ter v nadaljnjih fazah projektiranja si je potrebno pridobiti mnenje geologa.
(3) enota urejanja EU/C – večstanovanjski objekt
3.1 Stavbe
Dovoljena je gradnja večstanovanjske stavbe. Stavba je lahko tlorisnih dimenzij do 12.00 x 32.00 metrov in etažnosti do pritličje + nadstropje + izgotovljeno podstrešje. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom od 40º do 45º z glavno smerjo slemena vzporedno z daljšo stranico. Gradnja kolenčnega zidu ni dovoljena. Stavba se lahko poleg stanovanj nameni tudi za hotelske oziroma gostinske in poslovne dejavnosti. Fasada je lahko zgolj v toplih pastelnih zemeljskih barvah.
3.2 Zunanja ureditev
Celotno območje okoli stavbe je potrebno ustrezno urediti, pri čemer so zaželene manjše zasaditve. Vse načrtovane nove zasaditve naj se izvedejo z avtohtonimi listopadnimi drevesi in grmovnicami. Za parkirna mesta se naj uporabijo travne plošče ali tlakovci, ki dopuščajo neposredno ponikanje padavinskih voda. Ograje okoli objekta ni dovoljeno postavljati.
3.3 Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Znotraj enote je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so nujno potrebni za delovanje stavbe.
3.4 Geomehanski pogoji in usmeritve
Pred kakršnimikoli posegi ter v nadaljnjih fazah projektiranja si je potrebno pridobiti mnenje geologa.
(4) enota urejanja EU/D – vrtec
4.1 Stavbe
Znotraj enote je dovoljena rušitev obstoječe stavbe vrtca. Namesto nje je dovoljena gradnja nove stavbe vrtca. Tlorisna velikost in oblika nove stavbe je razvidna iz zazidalne situacije, ravno tako njeni odmiki od sosednjih stavb. Stavba je lahko največ enoetažna. Oblikovanje stavbe ter njene strehe naj bo sodobno ter prilagojeno potrebam njenih uporabnikov. Fasada je lahko zgolj v svetlih in toplih zemeljskih barvah.
4.2 Zunanja ureditev
Celotno območje okoli stavbe je potrebno ustrezno urediti. Na južno stran stavbe se umesti otroško igrišče za lastne potrebe. Le-to naj bo delno ozelenjeno ter osenčeno, vanj pa se naj umestijo ustrezna otroška igrala. Igrišče se lahko v celoti ogradi, ograja pa naj bo pretežno transparentna, v manjšem delu pa lahko tudi polna. Severna stran stavbe se nameni za dovoz ter parkirne površine, ograditev tega dela ni dopustna. Za parkirna mesta se naj uporabijo travne plošče ali tlakovci, ki dopuščajo neposredno ponikanje padavinskih voda.
4.3 Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Znotraj enote je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so nujno potrebni za delovanje stavbe.
4.4 Geomehanski pogoji in usmeritve
Pred kakršnimikoli posegi ter v nadaljnjih fazah projektiranja si je potrebno pridobiti mnenje geologa.
(5) enota urejanja EU/E – športni kompleks
5.1 Stavbe
Znotraj enote je obstoječa stavba telovadnice, ki se lahko ruši. Predvidena je gradnja nove večnamenske športne dvorane. Tlorisna velikost je 32,00 x 55,00 m, višina pa 14,00 m. Dvorana naj bo funkcijsko povezana z obstoječo osnovno šolo. Zaradi velikega volumna se lahko športna dvorana loči od obstoječega večnamenskega objekta z zveznim prostorom. Oblikovanje nove telovadnice naj bo sodobno, z možnostjo ureditve tridelne športne dvorane. Streha je lahko ravna, segmentno ločna ali izvedena v manjših naklonih. Materiali na zunanjščini so lahko klasični ali sodobni, in sicer pod pogojem, da se uporabljajo svetli in topli zemeljski toni. Znotraj območja je v južnem delu med športno rekreacijskimi površinami dovoljena postavitev tribun, in sicer v velikosti in obsegu potrebnem za osnovno šolo in občino.
5.2 Zunanja ureditev
Severni del območja se uredi kot pretežno zelenica z možnostjo zasaditve. Manjši del se lahko uredi tudi za parkirne površine. Južni del območja se nameni za športno rekreacijske površine. Vanj se lahko umeščajo vsa odprta športna igrišča za športe na prostem, in sicer velika ploščad za športne igre, univerzalna ploščad, odbojka na mivki, kompleksna igralna enota, tekališče, skakališče v daljavo ter podobno. Vanj je možno umestiti tudi igrišča za tenis. Celotno območje, vključno z območjem vrtca, je dovoljeno ograditi, ograja pa naj bo pretežno transparentna, v manjšem delu pa lahko tudi polna.
5.3 Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Znotraj enote je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so nujno potrebni za delovanje športnega kompleksa.
5.4 Geomehanski pogoji in usmeritve
Pred kakršnimikoli posegi ter v nadaljnjih fazah projektiranja si je potrebno pridobiti mnenje geologa.

(1) Nova dovozna cesta
Celotno območje ožjega dela naselja in okolice Dobrna se napaja preko regionalne ceste R2-429/1154 odcep na Dobrno.
Napajanje predvidenih objektov bo možno preko že izvedenih cest. Izgradnja novih objektov ne pogojuje izgradnje novih prometnic, urejena bo le njihova neposredna okolica v smislu zunanje ureditve objekta.
V centru Dobrne pred občinsko stavbo, kjer regionalna cesta zavije v smeri proti zdraviliškemu kompleksu, v smeri glavne prometne smeri pa je cesta do Hudičevega grabna, bo obstoječe trikrako križišče preurejeno. Preurejeno bo kot klasičen pravokotni priključek, s potrebnimi prehodi za pešce. S takšno preureditvijo, bo omogočena izgradnja osrednjega trga v samem centru vasi (glej situacije).
Za potrebe dovoza do predvidenega vrtca bo potrebno razširiti del obstoječe dovozne ceste. Predvidena dovozna cesta do vrtca mora biti širine najmanj 5.0 m. Pred vrtcem naj bo možno polkrožno obračanje.
(2) Mirujoči promet
Parkirne površine bodo na novo urejene na lokaciji pred Gostilno Lovec, in sicer kot vzdolžno parkiranje (7PM), za in ob občinski stavbi (33PM), ter pri vrtcu (14PM).
(3) Pešpot
Pešpot – dostop do predvidenih objektov bo omogočen po obstoječih hodnikih oziroma površinah za pešce.

(1) Splošni opis območja
Energija za napajanje predvidenih odjemalcev znotraj ZN je na razpolago na NN zbiralnicah transformatorskih postaj 20/0.4 kV Dobrna Center, Dobrna šola in Dobrna Grad. Predvidena nizkonapetostna distribucijska mreža znotraj kompleksa ZN bo izvedena z zemeljskimi kablovodi E- AYY(AY2Y) – J 4 x (35 do 150)SM + 1.5RE mm2. Trase kablovodov bodo potekala večinoma po obstoječih trasah SN 20 kV in NN 1 kV kablovodov ter deloma po obstoječi kabelski kanalizaciji.
Priključno merilna mesta za posamezne objekte bodo v obstoječih in predvidenih NN razdelilno merilnih omaricah Rg, ki bodo nameščene v energetskih prostorih v samih objektih na stalno dostopnem mestu ali zunaj (NN omarice postavljene na betonske ali plastične podstavke, ki bodo ustrezno vkopani v zemljo). Natančneje bo električne vode in naprave možno dimenzionirati takrat, ko bo znana namembnost objektov in priključne moči (projekt PGD).
(2) Obstoječe stanje
Na območju predvidene pozidave in v neposredni bližini ni obstoječih SN DV in KB 20 kV ter 1 kV, ki jih je potrebno prestaviti oziroma pokabliti skladno z zahtevami navedenih smernic.
(3) Predvideno stanje
Predvideni SN in NN kablovodi znotraj območja ZN bodo pretežno položeni v vozne površine. Zato bo potrebno izdelati ustrezno kabelsko kanalizacijo (upoštevati tipizacijo EC d.d.), ki bo izvedena z DWP cevmi Ø 160 mm (SN vodi) in Ø 110 mm (NN vodi). Cevi morajo biti ustrezno obbetonirane. Kabelska kanalizacija, izvedena v ta namen, bo imela število cevi prilagojeno dejanski potrebi po številu kablovodov – PGD projekt. Trase kabelske kanalizacije so razvidne iz risbe št. 01, 02. Kabelski jaški bodo različnih dimenzij, armirano betonski ali zidani z ustreznimi litoželeznimi pokrovi nosilnosti 250 (400) kN (po tipizaciji Elektro Celje d.d.). Lahko se uporabijo tudi PE jaški – Zagožen različnih dimenzij. Lokacija jaškov, kot tudi detajli kabelske kanalizacije bodo obdelani v projektu PGD in PZI. Križanja se izvedejo skladno s projektnimi pogoji upravljavcev komunalnih vodov, ter “Navodili za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV do 35 k“ (Elektroinštitut “Milan Vidmar“, referat št. 1260.).
(4) Idejni projekt
Pri vseh nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno upoštevati projekt ''IDP Načrt električnih inštalacij in električne opreme'' (Urbanisti, d.o.o., št. pr. 54-2008).

(1) Na obravnavanem območju je že zgrajeno telefonsko omrežje, ki je izvedeno z zemeljskim in delno prostozračnim TK kablom in poteka po območjih razvidnih iz situacije komunalnih naprav in napeljav.
(2) Kolikor za nove objekte ne bo na razpolago zadostnih TK kapacitet, je potrebno v fazi pridobivanja PGD dokumentacije izdelati in predložiti projekt priključitve na javno TK omrežje, ki mora biti usklajen z ostalimi komunalnimi vodi.
(3) Pri izvedbi vseh del za realizacijo telefonskega omrežja na obravnavanem področju bo potrebno upoštevati pogoje soglasodajalca in vse veljavne predpise ter standarde.

(1) Na obravnavanem območju je potrebno kanalizacijo projektirati v ločenem sistemu. Gradnja na območju obravnavanega zazidalnega načrta je predvidena v območju varovalnega pasu javne kanalizacije oziroma manj kot 3 m od osi javnega kanala. Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 3 m od osi obstoječega javnega kanala in objektov javne kanalizacije oziroma javni kanal je potrebno prestaviti najmanj 3 metre stran od predvidenih objektov. Prestavitev javne kanalizacije je prikazana v situaciji zazidalnega načrta. Za prestavitev javne kanalizacije je potrebno izdelati projekt prestavitve javnega kanala in si od upravljalca javne kanalizacije pridobiti soglasje k projektnim rešitvam za posamezen objekt iz obravnavanega zazidalnega načrta. Pri izdelavi načrta prestavitve javne kanalizacije je potrebno upoštevati smernice za projektiranje kanalizacije. Natančnost vrisa javne kanalizacije na priloženi situaciji je omejena, zato se lahko v fazi projektiranja naroči zakoličba kanalizacije na terenu. Javno kanalizacijo prestavi izvajalec investitorja pod pogojem, da se priključitev prestavljene kanalizacije na obstoječ javni kanal izvede pod nadzorom upravljalca javne kanalizacije. Po zaključku zunanje ureditve se mora kanal nahajati najmanj 1 m in največ 2,5 m pod novo koto terena. V nasprotnem primeru je potrebno javni kanal prestaviti najmanj 1 m in največ 2,5 m pod novo koto terena na stroške investitorja. Pred začetkom gradbenih del je potrebno pri upravljalcu komunalnih vodov ''Vodovod-kanalizacija d.o.o.'' obvezno naročiti zakoličbo kanalizacijskega omrežja ter nadzor med gradnjo. Reviziski jaški morajo biti iz predfabriciranih AB cevi premera 1000 mm z nastavki z gumijastim tesnilom. Dimenzij 800 mm so lahko le jaški globine manj kot 1.0 m. Revizijski jaški morajo biti opremljeni s prezračevalnimi pokrovi. Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališč. Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oziroma v vodotoke Zakon o vodah – Uradni list RS, št. 67/02, 57/08, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo – Uradni list RS, št. 47/05, 45/07. V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje – Uradni list RS, št. 74/07.
(2) Za izgradnjo novih objektov bo potrebno prestaviti nekatere obstoječe kanale. Za razširitev telovadnice bo potrebno prestaviti del interne kanalizacije. Pri vrtcu je potrebno prestaviti obstoječi meteorni in fekalni kanal (glej grafiko). Objekti A, B in C imajo možnost priključitve na obstoječo meteorno in fekalno kanalizacijo na parceli. Objekt C bo preko zadrževalnika meteornih vod priključen na javni meteorni kanal. Objekt telovadnice bo na javni fekalni kanal priključen preko obstoječe fekalne kanalizacije. Objekt vrtca bo priključen na obstoječi fekalni kanal, katerega prestavitev poteka čez parcelo, za potrebe odvodnje meteornih vod, pa je predviden nov meteorni kanal, ki bo omogočal tudi priključevanje razširjene telovadnice. Objekt vrtca in telovadnice bosta preko zadrževalnika meteornih vod priključena na javni meteorni kanal.
(3) Odvajanje padavinskih voda z ureditvenih območij je potrebno predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno). Padavinske vode iz obravnavanega območja (strešine, parkirišča, ceste …) je treba prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Iz geomehanskega poročila mora biti razvidno ali je eventualno ponikanje padavinskih vod možno in da to ne bo ogrožalo stabilnosti zemljišča.

(1) Gradnja na območju obravnavanega zazidalnega načrta je predvidena v območju varovalnega pasu javnega vodovoda oziroma manj kot 3 m od osi javnega vodovoda. Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 3 m od osi obstoječega javnega vodovoda oziroma javni vodovod je potrebno prestaviti najmanj 3 metre stran od predvidenih objektov. Prestavitev javnega vodovoda je prikazana v situaciji zazidalnega načrta. Potrebno je izdelati projekt prestavitve javnega vodovoda in si od upravljalca javnega vodovoda pridobiti soglasje k projektnim rešitvam za načrt prestavitve javnega vodovoda pred izdajo soglasja k projektnim rešitvam za posamezen objekt iz obravnavanega zazidalnega načrta. Pri izdelavi načrta prestavitve javnega vodovoda je potrebno upoštevati smernice za projektiranje vodovoda. Natančnost vrisa javnega vodovoda na priloženi situaciji je omejena, zato se lahko v fazi projektiranja naroči zakoličba vodovoda na terenu. Javni vodovod prestavi upravljalec javnega vodovoda na stroške investitorja. Vodovod lahko prestavi tudi izvajalec pod pogojem, da priključitev prestavljenega vodovoda na obstoječ javni vodovod izvede upravljalec javnega vodovoda.
(2) Po zaključku zunanje ureditve se mora javni vodovod nahajati najmanj 1 m in največ 2,5 m pod novo koto terena. V nasprotnem primeru je potrebno javni vodovod prestaviti najmanj 1 m in največ 2,5 m pod novo koto terena na stroške investitorja. Pred začetkom gradbenih del je potrebno pri upravljalcu komunalnih vodov ''Vodovod-kanalizacija d.o.o.'' obvezno naročiti zakoličbo vodovodnega omrežja ter nadzor med gradnjo. Med gradnjo je potrebno upoštevati minimalni odmik od gradbenih del od osi obstoječega javnega vodovoda, ki znaša 3.0 m. Zaradi zagotavljanja kvalitete pitne vode, na vodovodu ni dovoljeno projektirati slepih vodov.
Pri projektiranju in vgradnji vodov infrastrukture je potrebno upoštevati odmike vodov od osi javnega vodovoda in zunanje stene javnega kanala, ki znašajo:
– odmik pri približevanju 1.0 m
– odmik pri križanju 0.5 m.
V primeru prostorske utesnjenosti se predvidi ustrezna zaščita. Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju obravnavane gradnje se v normalnih razmerah giblje med 375 m in 390 m nadmorske višine.
(3) V večstanovanjskih objektih mora imeti vsako stanovanje svoj vodomerni števec, preko katerega se bo merila in obračunala poraba vode. Vodomeri morajo biti zgrajeni zunaj stanovanj na mestu dostopnem pooblaščenim osebam. Vodovod v objektu mora biti zgrajen v kineti ali v zaščitni cevi vse do vodomernih mest, tako da bo omogočeno nemoteno vzdrževanje in demontaža vodovoda. V primeru, da je v večstanovanjskem objektu predvidena tudi skupna poraba vode v skupnih prostorih, se lahko predvideni skupni vodomer v vodomernem jašku zunaj objekta ali v pomožnih prostorih v objektu, preko katerega se bo merila in obračunavala poraba vode za celoten objekt, za interno merjenje porabe vode pa se v tem primeru vgradijo odštevalni vodomeri za posamezna stanovanja. Odštevalni vodomeri so del interne vodomerne instalacije, zato javno podjetje Vodovod-kanalizacija, d.o.o. preko odštevalnih vodomerov nikoli ne meri in obračunava porabo vode.
(4) Pri stanovanjsko-poslovnih objektih morata imeti stanovanjski in poslovni del ločeno instalacijo in ločena vodomera, preko katerih se bo merila in obračunavala voda posebej za stanovanjski in posebej za poslovni del. Poraba vode za poslovne objekte se meri in obračunava preko skupnega vodomera za celoten objekt ali preko ločenih vodomerov za posamezne lokale. V primeru vgradnje vodomerov v objektu mora biti vodovod v objektu vgrajen v kineti ali v zaščitni cevi vse do vodomernih mest tako, da bo omogočeno nemoteno vzdrževanje in demontaža vodovoda.
(5) Novi hidranti zunaj objekta morajo biti del internega vodovodnega omrežja. Izjeme so eno ali večstanovanjske stavbe in javne ustanove. Oskrba objektov z vodo je omogočena preko novih in obstoječih priključkov iz vodovodnega sistema Dobrna. Izgradnja razširitve telovadnice in novega vrtca pogojuje prestavitev obstoječih vodovodov. V primeru izgradnje vrtca je potrebno prestaviti del vodovoda DN 125 mm, v primeru izgradnje razširitve telovadnice pa del vodovoda DN 100 mm.

Na območju naselja Dobrna je že obstoječe nizkotlačno plinovodno omrežje, ki se oskrbuje iz UNP rezervoarja. Znotraj območja je dovoljena razširitev plinovodnega omrežja, pri načrtovanju pa mora biti upoštevan obstoječi kataster komunalnih naprav in napeljav, racionalna izraba podzemnega prostora, geološke razmere tal, ter priporočila DVGW, katera določajo pogoje za polaganje plinovodov. Razvodna plinska mreža mora biti dimenzionirana tako, da zadovolji minimalni dovoljeni tlak v mreži s tem, da so napajalni vodi močneje dimenzionirani, da omogočajo povečani pretok plina proti sosednjim področjem in kot rezerva za povečano porabo plina v mreži. Plinovodi se izvedejo iz polietilenskega materiala visoke gostote PE100. Posamezni plinovodi so ločeni med seboj z zapornimi elementi, ki ob poškodbi določenega segmenta plinovoda omogočajo nemoteno preskrbo ostalim potrošnikom. Plinovod naj večji del poteka v globini 0.8 do 1.2 metra.

Predvideni objekti se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo.

(1) Območje sprememb in dopolnitev ZN deloma posega v 1225 Dobrna – Ambient cerkve Marijinega vnebovzetja, kjer se ohranja integriteta, pričevalnost in dominantnost cerkvenega ambienta. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. Za vse posege, vključno s sanacijo cerkvenega obzidja in stopnišča, ki vodi iz trga proti cerkvi, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Območje sprememb in dopolnitev ZN v severnem delu, predvsem Hotel Lovec, se nahaja v starem jedru Dobrne, v območju kakovostne starejše grajene prostorske prvine z velikim kulturnim pomenom in z ohranjeno značilno naselbinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo. S tega vidika se Hotel Lovec (Dobrna – Hiša Dobrna 25) prenavlja skladno s pridobljenimi kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(3) Celotno območje Dobrne se nahaja v območju nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine Vojnik – Dobrna – Vitanje (ŠO št. 51), kjer se zlasti varuje tipologijo krajinskih prvin in krajinsko zgradbo ter povezavo krajine s stavbno in naselbinsko dediščino. Posegi ne smejo negativno vplivati na kakovostne in varovane sestavine prostora. Za posege v prostor je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

Vsi predvideni objekti se bodo priključili na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se bodo odvajale v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo Dobrna. Meteorne vode pa se bodo preko zadrževalnega bazena odvajale v bližnji potok.

Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) sodi območje sprememb in dopolnitev ZN v II. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.

Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.

Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.

Na območju sprememb in dopolnitve ZN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost. Zato izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni.

Pri pripravi sprememb in dopolnitev ZN so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št 3/07 – UPB) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, Uradni list RS, št. 83/05). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07).

Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje sprememb in dopolnitev ZN velja projektni pospešek tal v (g): 0,125 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.

(1) Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje lastnosti podtalnice na območju sprememb in dopolnitev ZN (vir podatkov: Agencija RS za okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Vodna telesa podzemne vode, 1. 2. 2010):

IME_VOD_TE        Spodnji del Savinje do Sotle
VOD_OBMOCJ        Donava
ST_VODONOS        3
VOD_SKUP1         Razpoklinski / kraški, malo skraseli –
                  obširni in visoko do srednje izdatni
                  vodonosniki, v apnenčastih kamninah
                  predvsem nizke
VDOON_1           Dolomitni vodonosniki in vodonosniki v
                  apnenčastih kamninah
HIDRODIN1         Odprt
SRED_DEB1         >200
LITO_OPIS1        Dolomit in dolomit z rožencem, laporovec in
                  meljevec z lečami in vključki apnenca v
                  menjavanju z dolomitom / Mezozoik, predvsem
VOD_SKUP2         Medzrnski ali razpoklinski – Manjši
                  vodonosniki z lokalnimi in omejenimi viri
                  podzemne vode
VODON_2           Vodonosniki v aluvialnih in terciarnih
                  sedimentih
HIDRODIN2         Odprt (v terciarnih plasteh lahko zaprt)
SRED_DEB2         10
LITO_OPIS2        Pesek, konglomerat, peščenjak, melj, glina,
                  lapor in lapor z vključki peska,
                  konglomerata in peščenjaka / Kenozoik
VOD_SKUP3         Razpoklinski – Lokalni ali nezvezni izdatni
                  vodonosniki ali obširni vendar nizko do
                  srednje izdatni vodonosniki
VODON_3           Globoki vodonosniki v karbonatnih kamninah
                  (termalni)
HIDRODIN3         Zaprt
SRED_DEB3         >200
LITO_OPIS3        Dolomit in apnenec / Mezozoik, pretežno
                  Trias.

(2) Ker na območju sprememb in dopolnitev ZN občasno prihaja do povišanega nivoja podtalnice, je potrebno objekte temu primerno prilagoditi tako, da se kletna etaža ne načrtuje oziroma da se načrtuje kesonska izvedba kletne etaže.

Območje sprememb in dopolnitev ZN se nahaja na uravnanem terenu, kjer po do sedaj znanih podatkih ne prihaja do škodljivega delovanja erozije in plazov. S tega vidika niso predvideni ukrepi za preprečevanje teh pojavov. Kljub temu je pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s tem odlokom potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.

Pri gradnji novih objektov je potrebno ojačiti prvo ploščo v skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(1) Za potrebe sprememb in dopolnitev ZN je bila za zagotavljanje poplavne varnosti izdelana Hidrološko-hidravlična študija (Hidrosvet, d.o.o., št. proj. 152/09), ki je priloga tega odloka. Vse načrtovane ureditve se nahajajo v razredu preostale poplavne nevarnosti, v razredu majhne poplavne nevarnosti in na nekaterih lokalnih depresijah v razredu srednje poplavne nevarnosti.
(2) Gradnja znotraj enote A, B in C se nahaja v majhnem razredu poplavne nevarnosti in je skladna z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08). Gradnja predvidenih stavb je načrtovana tako, da ne bo poslabšala poplavno varnost območja in da ne bo prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje in druge obstoječe objekte. Načrtovati je potrebno omilitvene ukrepe (dvig kote pritličja, in podobno).
(3) Stavbe znotraj enot D in E so v območju preostale nevarnosti. Zato je potrebno koto pritličja novih stavb predvideti vsaj na koti sedanjih stavb, s tem pa izven dosega poplave pri Q100.
(4) Znotraj območja so načrtovani objekti za povečanje poplavne varnosti (Hidrosvet, d.o.o., št. proj. 07/05), s katerim bo zagotovljena poplavna varnost. Znotraj enote EU/B je predvidena izgradnja opornega zidu ter nadvišanje lesene brvi. Znotraj enote EU/C je predvidena izgradnja opornega zidu. Znotraj enote EU/D in EU/E pa je predvideno nadvišanje pešpoti.

Vsi predvideni posegi v prostor morajo biti skladno s 14. in 37. Členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02, 57/08) od meje vodnega zemljišča vodotokov Dobrnice in Topliškega potoka, to je od zgornjega roba brežine oziroma spodnjega roba visokovodnega nasipa ali zidu na zračni strani, odmaknjeni 5 m, razen v primerih, kot jih določa zgoraj navedeni 37. člen. Pri tem je potrebno upoštevati tudi načrtovane protipoplavne ukrepe za zaščito kraja Dobrna.

Za predvidene ureditve se ne načrtuje nova parcelacija.

(1) Načrtovane ureditve se lahko izvedejo v posameznih etapah, pri čemer pa mora hkrati z izvedbo posameznih ureditev potekati ureditev gospodarske infrastrukture.
(2) Pred kakršnimikoli posegi znotraj enote urejanja EU/B – hotel Lovec je potrebno najprej izvesti objekte za povečanje poplavne varnosti (Hidrosvet, d.o.o., št. proj. 07/05) v tej enoti, tj. izgradnja opornega zidu ter nadvišanje lesene brvi.

(1) Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje ali povečanje tlorisnih gabaritov objektov znotraj enot EU/A, EU/D in EU/E, pri čemer povečanje ne sme biti večje od 50% tlorisne površine.
(2) Dovoljena so tudi manjša odstopanja od lege posameznih objektov ter ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati minimalne odmike od sosednjih parcel. Objekte je dovoljeno postavljati tudi bližje sosednjim parcelam vendar zgolj ob soglasju lastnikov le-teh.
(3) Ravno tako so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo zazidalnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(4) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(5) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le ta zadevajo.

Spremembe in dopolnitve ZN prenehajo veljati, ko so izvedeni vsi načrtovani posegi, o čemer s sklepom odloči Občina Dobrna tekom postopka priprave hierarhično višjega prostorskega akta, ki velja po prenehanju veljavnosti akta. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje sprememb in dopolnitev ZN, se po prenehanju veljavnosti akta določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.

Na območju delov parcel 611/1 in 605/1, k.o. Dobrna, ki ležijo znotraj meje ureditvenega območja sprememb in dopolnitev ZN, prenehajo veljati določbe odloka o občinskem lokacijskem načrtu Športni kompleks (Uradni list RS, št. 55/05).

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Dobrna in na Upravni enoti Celje, Oddelek za okolje in prostor.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.