Občinski svet Občine Kozje je na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. 64/99, 98/00, 65/05) na 30. redni seji dne 11. 3. 2010 sprejel

(1) V skladu prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986–2000 ter prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 63/93; dopolnitev 33/09) Občinski svet sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu – poslovno obrtna cona Kozje po projektu št. 38-2008, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07).

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
– umestitev načrtovane ureditve v prostor
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela prostorskega plana Občine Kozje''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture ''
GRAFIČNI NAČRT 6: ''Načrt parcelacije''.
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– strokovne podlage
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost
– geodetski načrt s certifikatom
– geološko poročilo
– podatki o lastnikih zemljišč
– načrt inženirskih gradenj – IDZ (Hidrosvet, št. proj. 08/08, april 2007)
– Hidrološko hidravlična analiza in izdelava karte razredov poplavne in erozijske nevarnosti za območje poslovno obrtne cone v Kozjem (DHD D.O.O., Maribor, št. elaborata: 20, datum: 15. 12. 2009).

Območje OPPN zajema naslednje parc. št. 1361/2 v celoti, delno pa 1360/49, 1360/50, 1360/78, 1362, 1368, 1224/4, 1224/8, 1425/1, 1425/3, 1425/15, 1426/1, 1436/2, k.o. Kozje. Okvirno območje OPPN je veliko cca 3,6 ha. Območje se nahaja na vzhodnem delu naselja Kozje in je na vzhodu omejeno z regionalno cesto R2 423 Črnolica–Bistrica ob Sotli, odsek 1282 Pilštanj–Podsreda, na severu in jugu s kmetijskimi zemljišči ter na zahodu s potokom Bistrica.

Območje poslovno obrtne cone Kozje, ki je predmet OPPN, je edino takšno območje v celotni Občini Kozje. Z izgradnjo poslovno obrtne cone se šele zagotavljajo prostorski pogoji za obstoj ter nadaljnji razvoj gospodarstva v tem delu Kozjanskega. Glede na potrebe lokalnega gospodarstva je prilagojena njena velikost ter etapnost izvedbe, ki je postopna in sledi dejanskim potrebam. Območje cone se bo napajalo z novo cesto, ki bo hkrati po njeni dokončni izgradnji predstavljala tudi novo južno obvozno cesto za naselje Kozje. Območje je razdeljeno na posamezne parcele, namenjene gradnji, ki se po potrebi lahko tudi združujejo ali delijo. Znotraj teh območij pa si lahko posamezni investitorji v skladu s spodaj navedenimi pravili svobodno zasnujejo svoje območje.

Območje se nahaja na vzhodnem robu naselja Kozje. Zaradi drugačne morfološke ter vsebinske zasnove napram ostalim delom naselja Kozje je to območje tudi prostorsko oddaljeno ter ozelenjeno. Neposredno je dostopno z regionalne ceste R2 423 Črnolica–Bistrica ob Sotli, odsek 1282 Pilštanj–Podsreda. Ta nova dovozna cesta bo hkrati predstavljala del nove južne obvoznice za naselje Kozje. Zaradi njene urbane funkcije, namenjene tudi ostalim prebivalcem, bo ta cesta obojestransko ozelenjena z drevoredom s čimer se bo poudarila zelenost Kozjanskega. Območje bo tudi v celoti opremljeno z gospodarsko infrastrukturo, ki se bo navezala na že obstoječo.

Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja nove dovozne ceste, ki predstavlja vzhodni krak južne obvozne ceste ter odcepov proti severu in jugu. Hkrati je predvideno opremljanje območja s celotno gospodarsko javno infrastrukturo. Celotno območje je razdeljeno na posamezne parcele, namenjene gradnji. Znotraj parcele 'A1' je načrtovana vsa potrebna prometna ter gospodarska javna infrastruktura. Parcele 'B1' in B2' so namenjene za umestitev ostale gospodarske infrastrukture. Na parcelah od 'C1' do 'C8' pa je možna gradnja upravnih, pisarniških, trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet in za izvajanje elektronskih komunikacij ter industrijskih stavb in skladišč z manipulacijskimi površinami, kjer pa je potrebno upoštevati, da so znotraj območja OPPN prepovedane vse dejavnosti za katere je potrebno izdelati presojo vplivov na okolje v skladu z Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96, 12/00, 83/02, 78/06).

(1) Stavbe
Območje od 'C1' do 'C8'
Znotraj teh parcel, namenjenih gradnji je dovoljena gradnja upravnih, pisarniških, trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet in za izvajanje elektronskih komunikacij ter industrijskih stavb in skladišč. Dovoljena je gradnja tudi ostalih stavb, ki so potrebne za izvajanje poslovno obrtnih dejavnosti, kjer pa je potrebno upoštevati, da so znotraj območja OPPN prepovedane vse dejavnosti za katere je potrebno izdelati presojo vplivov na okolje v skladu z Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje. Izrecno pa je prepovedana gradnja stanovanjskih stavb.
Stavbe je dovoljeno umestiti kjerkoli znotraj gradbene meje. Le-ta je od roba parcele, namenjene gradnji odmaknjena 6.00 m oziroma 15.00 m od roba parcele, ki meji na dovozno cesto. Znotraj gradbene meje je dovoljeno območje v celoti pozidati. Višina najvišje točke stavbe je lahko največ 10.00 m merjeno od povprečne kote terena. Streha mora biti obvezno ravna (z minimalnim naklonom za odvodnjavanje). Na strehi je dovoljena postavitev tehnoloških naprav, pod pogojem, da so le-te skrite in odmaknjene od južne obvozne ceste. Fasada mora biti v svetlih zemeljskih barvah, žive in kričeče barve niso dovoljene. Zaželena je uporaba lesa tako pri stavbnem pohištvu kot pri sami fasadi. Dovoljeno je le osvetljevanje bližnje okolice objektov. Osvetljevanje naj se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom in stran od Bistrice ter časovno omejena. Na objekte se ne namešča zunanjih zvočnikov. Določene so tudi minimalne višinske kote platojev, ki jih je potrebno upoštevati, ki lahko minimalno odstopajo, vendar ne smejo biti nižje od višine HQ(100) + 0.5m. Vsi objekti pa naj bodo minimalno 20 cm višji od platoja zaradi odtekanja meteornih vod v primeru velike količine vode.
(2) Zunanja ureditev
V območju 'A1' je obvezna zasaditev obojestranskega drevoreda z avtohtonimi listopadnimi drevesnimi vrstami ter ureditev zelenice med voziščem oziroma pločnikom ter med robom parcele, namenjene gradnji. Območje od 'B1' do 'B2' mora biti tudi ozelenjeno. Okolica stavb v območjih od 'C1' do 'C8' je lahko v celoti utrjena ter asfaltirana. Na območju parkirišč za osebna vozila pa je obvezna zasaditev z avtohtonimi listopadnimi drevesnimi vrstami in grmovnicami.
(3) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Dovoljena je postavitev ograje višine do 2.2 m, in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji. Ograje morajo biti transparentne v zeleni barvi ter na zunanjem robu OPPN, tj. na robnem delu poslovno obrtne cone, ki meji na odprt prostor, obvezno ozelenjene z avtohtonimi listopadnimi drevesnimi vrstami ter s popenjalkami, grmovnicami, t.i. živo mejo ipd. Za oglaševanje se ne uporablja svetlobnih tabel. Postavitev reklamnih panojev ali napisov ter usmerjevalnih tabel ob cesti ali ob objektih se uredi enotno za celotno cono. Individualno osvetljevanje le-teh se ne izvaja. Dovoljena je postavitev vseh ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki služijo osnovni funkciji stavb in se na njih navezujejo in priključujejo. Vsi objekti, razen pomožnih infrastrukturnih objektov in ograje, morajo biti umeščeni znotraj gradbene meje in jo lahko presegajo zgolj zaradi varnostnih oziroma tehnoloških potreb same stavbe.
(4) Geomehanski pogoji in usmeritve
Glede na relativno ugodno geološko sestavo tal in zasnovo objektov je potrebno objekte obvezno temeljiti plitvo v relativno dobro nosilne vezljive zemljine. Pri dimenzioniranju temeljev naj se upošteva dopustno nosilnost temeljnih tal pd=106 kPa oziroma v primeru sanacije temeljnih tal pd=150 kPa. V tem primeru bodo posedki objektov do 2,3 cm. V primeru večjih obtežb bo potrebno objekte temeljiti v nepodajni laporasti osnovi. V tem primeru je potrebno upoštevati dopustno nosilnost laporastih tal pd=300 kPa. Posedki bodo v tem primeru zanemarljivi. Na globini plitvega temeljenja ali sanacije tal je potrebno obvezno predvideti obodne drenaže. Odtok drenažnih in meteornih vod naj bo speljan v meteorno kanalizacijo, saj je izvedba ponikovalnic zaradi visokega nivoja podtalnice in relativno slabe prepustnosti zemljin, nesmiselna.

(1) Nova dovozna cesta
Območje poslovno obrtne cone se bo napajalo neposredno preko nove dovozne ceste, ki je hkrati tudi vzhodni krak bodoče južne obvoznice, ki se bo nadaljevala proti zahodu in se navezala na cesto za Vetrnik. Nova dovozna cesta ima tudi odcep proti severu ter jugu in sicer za potrebe morebitne nadaljnje širitve območja. Nova dovozna cesta se preko predvidenega krožnega križišča navezuje na regionalno cesto R2 423 Črnolica–Bistrica ob Sotli, odsek 1282 Pilštanj–Podsreda. Izgradnja krožnega križišča narekuje rekonstrukcijo regionalne ceste v dolžni 180 m ter izvedbo priključka nove dovozne ceste na regionalno cesto.
Predvideno območje poslovno-obrtne cone v sedanjem stanju ni poplavno varno. Potrebno je izdelati hidrološko-hidravlično analizo Bistrice, ki bo podala vrednosti visokih vod s povratno dobo 100 let H(Q100). Na podlagi teh vrednosti je potrebno predvideti višinsko umestitev platoja predvidene cone.
Zasnova rekonstrukcije regionalne ceste in izgradnja krožnega križišča upošteva plansko dobo 20 let in računsko hitrost 40 km/h. Računska hitrost za ceste znotraj cone znaša 50 km/h. Predvidena nova dovozna cesta z odcepoma bo širine 6 m, obojestransko obrobničena z betonskimi robniki 15/25 cm. Po desni strani ceste v smeri proti zahodu je predviden hodnik za pešce širine 1,60 m, ki se zaključi z robnikom 8/20 cm. Prečni prerez predvidene dovozne ceste znaša od desne proti levi:
– bankina š = 0.50 m
– hodnik za pešce š = 1.60 m
– vozni pas š = 3.25 m
– vozni pas š = 3.25 m
– bankina š = 0.50 m.
(2) Mirujoči promet
Ob vsaki stavbi je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest, tako za zaposlene kot za obiskovalce. Na območju parkirnih mest za osebna vozila se predvidijo travne plošče ter zasaditve z avtohtonimi listopadnimi drevesnimi vrstami, na podlagi usmeritev Zavoda RS za varstvo narave, OE Celje.

(1) Splošni opis območja OPPN za poslovno obrtno cono Kozje
Energija za napajanje predvidenih odjemalcev električne energije znotraj OPPN je na razpolago na DV 20 kV Podsreda–Kozje, ki poteka v neposredni bližini poslovne obrtne cone. Predvideni transformatorski postaji TP IC Kozje I in TP IC Kozje II bosta v zankani v SN mrežo 20 kV preko predvidenega priključnega kablovoda 20 kV, in sicer na DV 20 kV Kozje Podsreda–TP 20/0.4 kV Kozje–DV 20 kV Metka–Kozje. Transformatorski postaji 20/0.4 kV bosta montažno betonske tipske izvedbe z vgrajenimi transformatorji max. 2 x 1000 kVA v posamezni TP. Točen tip posamezne TP 20/0.4 kV in njihovo število bo možno določiti, ko bo znana točna namembnost objektov in temu ustrezno zahtevane konične moči.
Predvidena nizkonapetostna distribucijska mreža znotraj kompleksa OPPN bo izvedena z zemeljskimi kablovodi E- AYY(AY2Y) – J 4 x (35 do 150)SM + 1.5RE mm2. Priključno merilna mesta za posamezne objekte bodo v predvidenih NN priključno merilnih omaricah Rg nameščenih v energetskih prostorih v samih objektih, in sicer na stalno dostopnem mestu.
Natančneje bo električne vode in naprave možno dimenzionirati takrat, ko bo znana namembnost objektov in priključne moči (projekt PGD).
(2) Obstoječe stanje
Na območju predvidene pozidave in v neposredni bližini potekajo obstoječi SN DV 20 kV, ki jih je potrebno pokabliti skladno z zahtevami navedenih smernic.
(3) Predvideno stanje
Analiza potreb po električni energiji je izdelana na podlagi predvidenih bruto zazidalnih površin ter predvidene namembnosti objektov.
Ob upoštevanju povprečne porabe električne energije (60 W/m2) po površini objektov (poslovni, proizvodni in trgovski objekti) ter skupnega faktorja istočasnosti znaša potrebna moč v posamezni enoti:

+-------------------------+---------+-----------+--------------+
|Namembnost objekta       |Enota    | Površina  | Potrebna moč |
|                         |št.      |   (m2)    |     (kW)     |
+-------------------------+---------+-----------+--------------+
|Poslovno proizvodno      |C1       |   2541    |    152,5     |
|trgovski objekt          |         |           |              |
+-------------------------+---------+-----------+--------------+
|Poslovno proizvodno      |C2       |   1540    |      90      |
|trgovski objekt          |         |           |              |
+-------------------------+---------+-----------+--------------+
|Poslovno proizvodno      |C3       |   2772    |     166      |
|trgovski objekt          |         |           |              |
+-------------------------+---------+-----------+--------------+
|Poslovno proizvodno      |C4       |   2982    |     178      |
|trgovski objekt          |         |           |              |
+-------------------------+---------+-----------+--------------+
|Poslovno proizvodno      |C5       |   2667    |     160      |
|trgovski objekt          |         |           |              |
+-------------------------+---------+-----------+--------------+
|Poslovno proizvodno      |C6       |   2380    |    142,8     |
|trgovski objekt          |         |           |              |
+-------------------------+---------+-----------+--------------+
|Poslovno proizvodno      |C7       |   2590    |    154,4     |
|trgovski objekt          |         |           |              |
+-------------------------+---------+-----------+--------------+
|Poslovno proizvodno      |C8       |   1736    |     104      |
|trgovski objekt          |         |           |              |
+-------------------------+---------+-----------+--------------+
|Poslovno proizvodno      |C9       |   1540    |     92,4     |
|trgovski objekt          |         |           |              |
+-------------------------+---------+-----------+--------------+
|Poslovno proizvodno      |C10      |   1967    |     118      |
|trgovski objekt          |         |           |              |
+-------------------------+---------+-----------+--------------+
|Skupaj:                  |C1-C10   |           |   1.127,16   |
+-------------------------+---------+-----------+--------------+

Ob upoštevanju faktorja istočasnosti η =0,9 znaša Pk= 1.014,5 kW
Transformatorski postaji 20/0.4 kV IC Kozje I in IC Kozje II: na osnovi analiz predvidenih doseženih koničnih moči za oskrbo odjemalcev električne energije na omenjenem področju zadostuje postavitev ene same transformatorske postaje IC Kozje I (objekt C2 ob cesti) oziroma IC Kozje II (na meji parcel predvidenih objektov C3 in C4 ob cesti) tipa MSP 2 x 26/45, 20/0,4 kV, 2 x 1000 kVA.
Lokacija: katera lokacija transformatorske postaje je primernejša, je odvisno od karakteristik oziroma obremenitvenih diagramov bodočih uporabnikov priključenih na omenjeni TP 20/0.4 kV. Enako velja tudi za navidezne moči transformatorjev vgrajenih v posamezno TP 20/0.4 kV. Kolikor ostanejo predvidene priključne moči v okvirih predvidenih, se priporoča lokacija TP IC Kozje I, ker je s tem omogočen eventualen priklop novih uporabnikov v primeru širitve cone. Odločitev o tem, kakšno TP 20/0.4 kV postaviti (1 x 1000 ali 2 x 1000) kVA in na kateri lokaciji, bo sprejeta pri izdelavi projektne dokumentacije PGD SN KB 20 kV, TP 20/0.4 kV s pripadajočimi NN vodi. V najneugodnejšem primeru bosta zgrajeni obe TP 20/0.4 kV, v kolikor bodo podane zahteve za priklop večjega števila odjemalcev električne energije v odjemno skupino SN od 1 do 35 kV.
(4) Javna razsvetljava:
Na območju OPPN se predvideva tudi izgradnja javne razsvetljave. Le ta bo izvedena s tipskimi kandelabri in svetilkami, ki bodo ustrezale obstoječi zakonodaji – Uredba mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07 in dopolnitvi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 109, 30. 11. 2007) in vgrajeni varčnim sijalkami. Razdalja med kandelabri bo ca. 20 do 30 m. Oddaljenost od roba cestišča ca. 1 m. Predvideni kablovodi: NAYY – J 4 x 16 do 25 mm2. Prižigališča JR bodo v prostostoječi NN omarici locirani ob predvideni TP 20/0.4 kV. Svetilke ne smejo svetiti nekontrolirano razpršeno in navzgor v nebo.

(1) Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati trase TK omrežja. Trase so na razpolago pri upravljavcu Telekom Slovenija. Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje je potrebno predvideti in vrisati idejne trase TK vodov. Predvidijo se naj optični kabli, uvlečeni v kabelsko kanalizacijo iz PVC cevi in ustreznimi TK jaški s tipskimi pokrovi Telekom. Prav tako se znotraj objektov predvidijo optični kabli s tipiziranimi materiali in elementi.
(2) Na obravnavanem območju je dovoljena gradnja objektov in naprav brezžične telefonije, med drugim tudi baznih postaj. Višina le-te ni omejena. Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja brezžične telefonije mora investitor upoštevati zakonodajo s področja elektronskih komunikacij, predpise o elektromagnetnemu sevanju v naravnem in življenjskem okolju ter ostalo zakonodajo, ki se nanaša na gradnjo teh objektov.

(1) Za potrebe odvoda meteornih vod je na obravnavanem območju predvidena meteorna kanalizacija. Meteorni kanal bo potekal ob fekalnem kanalu, v cestnem telesu, in sicer v horizontalnem odmiku 1.5 m. Iztoke iz parkirnih prostorov in manipulativnih površin je potrebno opremiti z lovilcem olja pred priključitvijo na kanal padavinske vode. Na projektirano kanalizacijo ni dovoljeno priključiti fekalne odpadne vode. Za premere meteornih cevi do 400 mm je predviden rebrast PVC, za večje premere pa armiran centrifugiran beton. Na projektirane kanale se lahko priključijo samo padavinske vode.
(2) Odvajanje padavinskih vod je potrebno urediti tudi v skladu z določili 92. člena Zakona o vodah, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih vod z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih vod pred izlivom v vode.
(3) Meteorna kanalizacija se zaključi z zadrževalnim bazenom, velikosti 400 m3 pred iztokom v vodotok Bistrica. Funkcija zadrževalnega bazena meteornih odplak je retenzija volumna, ki je računska razlika med predvidenim in obstoječim stanjem ter odtočnim časom t. Izpust padavinskih vod iz zadrževalnega bazena mora biti načrtovan tako, da ne posega v svetli profil vodotoka. Izpustna glava mora biti oblikovana pod naklonom brežine vodotoka. Na območju izpusta mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
(4) Na obravnavanem območju je potrebno izgraditi fekalno kanalizacijo, ki bo potekala v cestnem telesu, in sicer v horizontalnem odmiku od meteorne kanalizacije 1.5 m. Predvidena je priključitev na primarni kolektor, ki poteka proti čistilni napravi Kozje. Do izgradnje čistilne naprave ni mogoč priklop sekundarne kanalizacije na predviden kolektor. Fekalno kanalizacija je potrebno projektirati tako, da zajame vse objekte, ki so predvideni v tem območju. Za posamezne stavbe so predvideni priključni jaški premera 1000 mm. S predlagano zasnovo kanalizacijskega omrežja se bo vsa onesnažena odpadna voda odvajala na predvideno čistilno napravo Kozje, kjer je predvideno biološko čiščenje odpadne vode. Predviden je premer fekalne kanalizacije je PVC DN 250 mm.
(5) Izpusti padavinskih in očiščenih komunalnih vod v vodotok morajo biti načrtovani tako, da ne segajo v svetli profil vodotoka. Izpustne glave morajo biti oblikovane pod naklonom brežin vodotoka. Na območju izpustov mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.

(1) Na obravnavanem območju že poteka obstoječe vodovodno omrežje ACC profila DN 50. Trenutna kapaciteta javnega vodovoda ne zadostuje potrebam priključevanja objektov v poslovno obrtni coni ter za potrebe požarne varnosti.
(2) Predvidena je prestavitev in ojačanje obstoječega cevovoda v skupni dolžini 200 m.
(3) Oskrba z vodo je možna preko predvidenega internega vodovodnega omrežja znotraj območja, ki se priključi na že zgrajeni javni vodovod. Priključek mora ustrezati potrebam izgradnje zunanje hidrantne veje, ki morajo biti del internega vodovodnega omrežja. Hidranti so nadzemne izvedbe dimenzije DN 80. V sklopu izdelave projektne dokumentacije bo potrebno izdelati tudi študijo požarne ogroženosti.

Na območju načrtovane poslovno obrtne cone oziroma v bližini ni obstoječega nizkotlačnega plinovodnega omrežja. Je pa znotraj območja predvidena izgradnja plinskega razvoda, ki se bo oskrboval iz rezervoarja za utekočinjen naftni plin. Pri načrtovanju plinovodnega omrežja mora biti upoštevan obstoječi kataster komunalnih naprav in napeljav, racionalna izraba podzemnega prostora, geološke razmere tal, ter priporočila DVGW, ki temeljijo na predpisih nemškega strokovnega združenja za plin in vodo za notranje plinske instalacije, katera določajo pogoje za polaganje plinovodov. Razvodna plinska mreža mora biti dimenzionirana tako, da zadovolji minimalni dovoljeni tlak v mreži s tem, da so napajalni vodi močneje dimenzionirani, da omogočajo povečani pretok plina proti sosednjim področjem in kot rezerva za povečano porabo plina v mreži. Plinovodi se izvedejo iz polietilenskega materiala visoke gostote PE100. Posamezni plinovodi so ločeni med seboj z zapornimi elementi, ki ob poškodbi določenega segmenta plinovoda omogočajo nemoteno preskrbo ostalim potrošnikom. Plinovod bo večji del potekal v globini 0,8 do 1,2 metra v predvidenem cestišču, ob urejenem zunanjem robu, kjer je možnost pa v pločniku oziroma ob robu cestišča v zelenici, oziroma v makadamskem delu bankine.

Vsa načrtovana gospodarska javna infrastruktura se v največji možni meri umesti znotraj območij 'A1', 'B1', 'B2'. Izjema je hidrantno vodovodno omrežje, ki poteka znotraj območij od 'C1' do 'C8', in sicer po robu parcel namenjenih gradnji in izven gradbene meje. Predvideni objekti se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo.

(1) Obravnavano območje se nahaja v bližini zavarovanega trškega jedra Kozje (Kozje – Trško jedro, EŠD 4593) ter znotraj območja nacionalne prepoznavnosti Kozjansko–Obsotelje–Bizeljsko (št. območja 21). Načrtovano območje leži izven evidentiranih in zavarovanih območij nepremične arheološke dediščine, vendar kljub temu predstavlja velik poseg v prostor. Zato je smiselno pred pričetkom del opraviti nedestruktivne arheološke raziskave s čimer bi se ocenil arheološki potencial območja. V nasprotnem pa je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s 55. členom ZVKD-1 omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(2) Na obravnavanem območju se ne nahajajo zavarovane enote kulturne dediščine. Zato ni potrebno pridobiti kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenih soglasij.

Vsi predvideni objekti se bodo priključili na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se bodo odvajale v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo Kozje. Meteorne vode pa se bodo preko zadrževalnega bazena odvajale v bližnji potok Bistrica.

Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) sodi obravnavano območje v IV. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 75 dBA in mejne nočne ravni 65 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.

Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.

Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Znotraj območja 'B1' ali 'B2' je predvidena postavitev ekološkega otoka za ločeno zbiranje frakcij.

Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.

Na obravnavanem območju se nahajajo naslednja območja ohranjanja narave: zavarovano območje Kozjanski park, naravna vrednota Bistrica na Kozjanskem s pritoki, ekološko pomembno območje Kozjansko–Sotla in posebno varstveno območje Kozjansko–Dobrava–Jovsi. Zato je v nadaljnjih fazah načrtovanja potrebno upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje za ohranjanje zavarovanega območja, naravne vrednote ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, kot so navedeni v strokovnem gradivu ''Naravovarstvene smernice za Občinski podrobni prostorski načrt poslovno-obrtne cone Kozje (ZRSVN, OE Celje, december 2008)''. Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom, je potrebno skladno s 105. členom Zakona o ohranjanju narave, pred začetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje in prostor.

(1) Pri pripravi OPPN so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 105/06) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 105/06) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07).
(2) Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Pri gradnji novih objektov je potrebno ojačati prvo ploščo.

(1) Lokacija predvidene poslovno-obrtne cone Kozje ni poplavno varna. Območje je poplavno ogroženo s strani visokih vod vodotoka Bistrica in zalednih vod. Ob načrtovanju je potrebno predvideti in nato izvesti vse ukrepe, da v primeru nastopa visokih ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim in da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja.
(2) Za zagotavljanje poplavne varnosti cone je potrebna izvedba zemeljskega zasipa oziroma platoja do kote gladin pri Q100 z 0.5 m varnostnega nadvišanja. Večje varnostno nadvišanje ni potrebno, saj so gladine pri Q500 višje od gladin pri Q100 na območju cone le za ca. 25 cm. Plato obravnavne cone je potrebno nadvišati minimalno 0.5 m nad HQ(100) kar je 269.86 m n.v. na gorvodnem delu cone in 268.39 m n.v. na skrajnem dolvodnem delu cone.
(3) Predlagane kote zasipa ob Bistrici so prikazane v grafičnem načrtu 5. Ker je teren ob regionalni cesti precej strm ob Bistrici pa položen bodo verjetno potrebni večji oziroma višji zasipi.
(4) Pri zasipu oziroma vodenju nivelete ceste skozi cono je potrebno upoštevati tudi možnost navezave na morebitni most na obvoznici. Ustrezna kota spodnjega roba konstrukcije mosta v osi ceste znaša min. 269.11 m n.m. Pri tem je že upoštevano varnostno nadvišanje 0.5 m. Menimo, da večje varnostno nadvišanje ni potrebno, saj ga tudi gorvodni most ne zagotavlja.
(5) Zaradi izvedbe krožišča in cone bo potrebna preusmeritev obstoječega potoka severno od regionalne ceste in izvedba dveh prepustov. Potok oziroma jarek in prepuste je potrebno v nadaljnjih fazah projektno obdelati. Pri hidravličnem dimenzioniranju je potrebno upoštevati pretok Q100=1.6 m3/s.
(6) Orientacijske minimalne dimenzije prepusta 1 in 2, določene na osnovi izračuna normalne globine znašajo:
– cev premera 140 cm v primeru padca nivelete dna jarka med 0.2 in 0.5%
– cev premera 120 cm v primeru padca nivelete dna jarka med 0.5 in 1%
– cev premera 100 cm v primeru padca nivelete dna jarka večjem od 1.5%.
(7) Vrednosti so orientacijske in kot pomoč pri predhodnih obravnavah ter definiranju nivelet cest. V naslednjih fazah projekta bo potrebno prepuste ustrezno dimenzionirati na osnovi dejanskih robnih in geometrijskih pogojev.

Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih za gradnjo. Določenih je več parcel, namenjenih gradnji:
Območje 'A1'
Zajema parcelo v velikosti cca 9.573 m² znotraj katere se nahaja celotna prometna ureditev, vključno z gospodarsko javno infrastrukturo. Ta parcela se nameni kot javno dobro.
Območje od 'B1' do 'B2'
Zajema dve ločeni parceli v velikosti cca 340 m² in 860 m². Znotraj teh parcel se umešča gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro. Te parcele se namenijo kot javno dobro.
Območje od 'C1' do 'C8'
Zajema parcele različnih velikosti, in sicer v velikosti cca od 1350 m² do 4260 m². Te parcele so namenjene gradnji upravnih, pisarniških, trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet in za izvajanje elektronskih komunikacij ter industrijskih stavb in skladišč ter gradnji manipulativnih površin in internih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. Vse parcele je možno deliti na manjše parcele. Združevanje pa je možno na območjih med 'C2' do 'C4' in med 'C6' do 'C8'.

Načrtovane ureditve se lahko izvedejo v posameznih etapah. Izgradnja naj poteka v smeri od severovzhoda dolvodno proti jugozahodu obojestransko ob novi dovozni cesti. Izgradnji posameznih območij mora slediti izgradnja gospodarske javne infrastrukture.

(1) Območja 'A1', 'B1', 'B2',
Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.
(2) Območje od 'C1' do 'C8'
Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je dovoljeno parcele, namenjene gradnji povečevati ali zmanjševati, vendar ob pogoju da niso manjše od 1000 m². Število parcel oziroma območji se lahko poljubno spreminja. Pri tem je potrebno za vsako parcelo zagotoviti priključke na cesto ter na ostalo gospodarsko infrastrukturo. Vse te spremembe ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta ter na velikost območij 'A1', 'B1', 'B2'. Dovoljena so tudi manjša odstopanja od lege posameznih stavb ter ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati minimalne odmike od sosednjih parcel, namenjenih gradnji. Stavbe je dovoljeno postavljati tudi bližje sosednjim parcelam vendar zgolj ob soglasju lastnikov le-teh. Ni jih pa dovoljeno postavljati bližje novi dovozni cesti z odcepoma. Lokacija in število uvozov na posamezne parcele je lahko tudi drugačna, vendar ne sme vplivati na varnost prometa.

OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Kozje. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Kozje in na Upravni enoti na Oddelku za okolje in prostor Šmarje pri Jelšah.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.