Na podlagi 21., 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08 in 79/09), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 143. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu /ZJZP/ (Uradni list RS, št. 127/06, Uradni list EU, št. 317/07), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 33/07 – ZPNačrt in 41/08), 3. in 17. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4, 29/07 – Odl. US, 58/07 – Odl. US, 17/08, 21/08 – popr. in 76/08 – ZIKS-1C), 14. člena Statuta Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 12/99, 2/01 in 38/04) in 7. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Razkrižje (Uradni list RS, št. 33/01 in 134/03 – Odl. US) je Občinski svet Občine Razkrižje na 18. redni seji dne 12. 3. 2010 sprejel

(1) Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Razkrižje tako, da določa:
– Organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe
– Vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe
– Vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev
– Pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo
– Pravice in obveznosti uporabnikov
– Vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja.
(2) Sestavni del tega odloka je temeljna topografska karta oskrbovalnih območij, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
– pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
– sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, čistilne naprave ter druga oprema (priključki, hidranti …), ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od ostalih vodovodov,
– javni vodovod je občinska gospodarska javna infrastruktura, sestavljena iz enega ali več transportnih, primarnih in sekundarnih vodovodov, namenjena opravljanju storitev javne službe,
– lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodo na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo,
– zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava, namenjen lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo,
– transportni vodovod je del vodovoda namenjen transportu vode iz vodnih virov do primarnih vodovodov. Na njem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode,
– primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih tehnoloških objektov (objekti za obdelavo vode, vodohrani, črpališča …), namenjeno transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura,
– sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih tehnoloških objektov (objekti za dvig ali zmanjšanje tlaka, obdelavo vode …), namenjeno neposrednemu priključevanju stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi zunanje hidrantno omrežje in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture,
– hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov. Uporablja se za direktno gašenje požarov ali posredno gašenje požarov s priključitvijo gasilnih vozil z vgrajenimi črpalkami ali prenosnimi gasilnimi črpalkami,
– vodovodni priključek (priključek stavbe) je v lasti uporabnika ter je sestavljen iz: priključnega sklopa na sekundarno omrežje, dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, ventila pred obračunskim vodomerom, čistilnega kosa (odvisno od nazivnega premera), montažno-demontažnega kosa ter obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom. Meja med javnim delom vodovodnega priključka in internega vodovodnega priključka uporabnika je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom. Vodovodni priključek (priključek stavbe) na sekundarni vodovod ni objekt oziroma oprema javne infrastrukture,
– odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi,
– upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe ali oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom,
– izvajalec je koncesionar javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Razkrižje,
– kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture,
– zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakonov, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost.
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

(1) Občina Razkrižje zagotavlja javno službo na celotnem območju Občine Razkrižje v obliki javnega podjetja, kateremu podeli koncesijo brez javnega razpisa, v obsegu in pod pogoji, določenimi z veljavno zakonodajo.
(2) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo. Lastni viri pitne vode se lahko uporabljajo za namen zagotavljanja rezervnih zmogljivosti, potrebe zalivanja, izplakovanja ali napajanja domačih živali.

(1) Izvajalec mora opravljati javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki izpolnjuje splošna merila za vodenje sistema kakovosti, predpisanega po standardu SIST ISO 9001. Program za obvladovanje kakovosti vsebuje tudi Program oskrbe s pitno vodo, ki ga v skladu s pravilnikom, ki ureja oskrbo s pitno vodo izdela izvajalec vsako leto do konca oktobra za naslednje poslovno leto.
(2) Program oskrbe s pitno vodo pregleda in uskladi organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe (v nadaljevanju: pristojni organ), potrdi pa Občinski svet Občine Razkrižje.

(1) Za javni vodovod in pripadajoče gradbeno inženirske objekte in naprave je odgovoren izvajalec javne službe, ki izdela in da v sprejem Občinskemu svetu Občine Razkrižje Tehnični pravilnik o javnem vodovodu.
(2) V Tehničnem pravilniku se podrobneje opredeli pogoje in normative za gradnjo, priključevanje, dobavo pitne vode, upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda ter pripadajočih gradbeno inženirskih objektov in naprav.

Občina Razkrižje zagotavlja z javno službo pitno vodo kot javno dobrino. Javna služba obsega naslednje storitve:
– oskrbo s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb vsem uporabnikom pod enakimi pogoji,
– pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe,
– upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda in pripadajočih gradbeno inženirskih objektov in naprav,
– nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod,
– vzdrževanje javnega dela vodovodnega priključka na sekundarni vodovod,
– vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
– izvajanje potrebnih investicijsko vzdrževalnih del in tehnoloških izboljšav na javnem vodovodu,
– zagotavljanje skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo,
– monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo,
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo,
– pripravo in izvajanje občinskega Programa oskrbe s pitno vodo,
– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju,
– vodenje evidenc, določenih s pravilnikom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– druge naloge iz tega odloka.

(1) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja samo na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, in je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje s stalnim prebivališčem z manj kot 50 prebivalci in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.
(2) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
(3) Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
(4) Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.
(5) Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje pristojnega ministrstva lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
(6) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,
– redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda,
– vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
– nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod,
– monitoring iz vodnih virov odvzete pitne vode v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
– obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe,
– meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.

Gospodarska javna infrastruktura za izvajanje javne službe na območju Občine Razkrižje je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo, črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode …), ki se povezujejo s transportnim, primarnim in sekundarnim vodovodnim omrežjem, s pomočjo katerega se zagotavlja oskrba z vodo naselij ali delov naselij.

Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo so:
1. javni vodovod in priključitev na javni vodovod,
2. izpolnjevanje obveznosti izvajalca ter
3. javna pooblastila izvajalcu.

(1) Na območju, kjer je zgrajen javni vodovod in je oddaljenost stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta od javnega vodovoda enaka ali manjša od 200 m, je priključitev stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod obvezna.
(2) Izvajalec mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja za priključitev, ki jih določa ta odlok in pravilnik iz 5. člena tega odloka.
(3) Priključek na vodovodno omrežje izvede izvajalec javne službe.
(4) Novi objekti se morajo na vodovodno omrežje priključiti pred vselitvijo oziroma pred izdajo uporabnega dovoljenja, stari objekti pa takoj oziroma v roku šestih mesecev, ko je dana možnost za priključitev.

(1) Vodovodni priključek se izvede za vsako stavbo posebej, lahko pa ima stavba tudi več vodovodnih priključkov ob pogojih, ki so predpisani s pravilnikom iz 5. člena tega odloka.
(2) Možen je tudi začasen priključek na javni vodovod ob pogojih, določenih s pravilnikom iz 5. člena tega odloka.

(1) Priključitev stavbe na javni vodovod ni možna, kjer odvajanje odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi.
(2) Pred priključitvijo na javni vodovod mora bodoči uporabnik pri izvajalcu javne službe podati vlogo za priključitev. Izvajalec javne službe na podlagi podane vloge bodočega porabnika določi pogoje za izvedbo priključka na javni vodovod.
(3) Izvajalec lahko priključi objekt na sekundarni vodovod šele, ko uporabnik izpolni vse pogoje, določene s soglasji in poravna komunalni prispevek.
(4) Izvajalec mora uporabniku namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve določa projekt PGD, skladno z veljavnimi predpisi.
(5) Stroške namestitve obračunskega vodomera in ostale nastale stroške izvedbe priključka na javni vodovod, krije uporabnik.

(1) Izveden priključek do vodomerne naprave, vključno z vodomerno napravo, prevzame v upravljanje in vzdrževanje izvajalec javne službe.
(2) Za odjem vode mora imeti vsak priključek vgrajeno vodomerno napravo.
(3) Merilno mesto in način vgradnje vodomerne naprave opredeljuje Tehnični pravilnik. Uporabnik je dolžan zavarovati vodomerno napravo pred poškodbami in vremenskimi vplivi, vzdrževati merilno mesto, naprave in kode za odčitavanje, skrbeti za njihovo čistost in stalno dostopnost, ter pooblaščenim delavcem in upravljavcem izvajalca javne službe omogočati nemoten dostop.
(4) Uporabnik je, v primeru kakršnegakoli poškodovanja ali uničenja naprav navedenih v predhodnem odstavku tega člena, dolžan v roku 3 dni o tem obvestiti izvajalca javne službe, ki vzpostavi prvotno stanje in stroške zaračuna uporabniku. Prav tako je uporabnik dolžan v roku 15 dni izvajalcu javne službe sporočiti spremembo lastništva priključka z odčitanim stanjem vodomerne naprave na dan primopredaje lastništva.

(1) Izvajalec javne službe je dolžan izvajati redno menjavo in kontrolo vodomernih naprav ob predhodnem obvestilu uporabniku, skladno z veljavno zakonodajo.
(2) Izvajalec javne službe lahko poškodovano vodomerno napravo, kolikor je to nujno potrebno, zamenja brez predhodnega obvestila uporabniku, dolžan pa ga je naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi.
(3) V primeru, da je za poškodbo vodomerne naprave kriv uporabnik, je dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil. Izvajalec javne službe je poškodovano vodomerno napravo dolžan hraniti do zaključka dokaznega postopka oziroma plačila nastalih stroškov s strani uporabnika.

(1) Ukinitev vodovodnega priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključene stavbe in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati izvajalcu pisno vlogo za ukinitev priključka. Uporabnik se izbriše iz evidence uporabnikov po izvedeni ukinitvi vodovodnega priključka.
(2) Ukinitev vodovodnega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.
(3) Začasno ukinitev vodovodnega priključka izvede izvajalec javne službe, če zapadle obveznosti za dobo treh mesecev niso poravnane. Stroške ponovne priključitve plača uporabnik.

(1) V primeru, da objekt dlje časa ne bo v uporabi, lahko lastnik vodovodnega priključka poda zahtevo za mirovanje vodovodnega priključka. Mirovanje vodovodnega priključka izvede upravljavec tako, da se demontira vodomer in zaplombira vodovodni ventil na ta način, da dobava vode ni možna.
(2) Lastnik objekta je dolžan pred ponovno priključitvijo objekta na vodovodno omrežje o tem obvestiti upravljavca. Pred ponovno priključitvijo je lastnik objekta dolžan plačati stroške novega vodomera in izvedbo.

(1) Vodovodni priključek se mora obnoviti:
– najkasneje ko doseže starost 33 let,
– če njegovo stanje kaže na stopnjo dejavnosti, ki povzroča okvare in posledično zaradi tega vodne izgube,
– če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo,
– če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
– če se obnavlja javni vodovod ali druga gospodarska javna infrastruktura.
(2) Vsa obnovitvena dela na vodovodnem priključku in vodomeru izvaja ali nadzira izvajalec na stroške uporabnika.

(1) Del priključka stavbe na sekundarni vodovod, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode, spada v upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda.
(2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe v soglasju z upravljavcem. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
(3) Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe, delovanja cevovoda ter opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in izvedene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod.
(4) Tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod pripravi izvajalec javne službe in jo predloži v sprejem Občinskemu svetu Občine Razkrižje.

Javni vodovod, hidranti in vodovodni priključek z vodomernim mestom morajo biti izvajalcu vedno dostopni. Na njih ni dovoljeno postaviti ali zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca.

V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,
2. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe,
3. vzdrževanje javnega vodovoda s pripadajočimi objekti in opremo,
4. nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod,
5. vzdrževanje delov priključkov stavb, ki niso daljši kot 200 m,
6. vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požarom ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
7. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo,
8. monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo,
9. monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
10. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo,
11. pripravo in izvajanje občinskega programa razvoja vodovodnega sistema,
12. občasno hidravlično modeliranje v vodovodnih sistemih,
13. občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih,
14. izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
15. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju ter
16. vodenje evidenc v skladu s 25. in 26. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 33/07 – ZPNačrt in 41/08).

(1) Izvajalec prekine oskrbo z vodo uporabniku na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih:
– če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove ali zahteva zaporo vode,
– če je vodovodni priključek na javni vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca,
– če ni poravnan komunalni prispevek,
– če interna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom,
– če stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža kvaliteto vode v vodovodu ali je prostor z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemarjen, da to ovira odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe, te pomanjkljivosti ne odpravi,
– če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na interno instalacijo, če poveča odjem vode brez soglasja izvajalca javne službe, če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe tega ne odpravi,
– če ne omogoči izvajalcu odčitavanja ali zamenjavo vodomerne naprave, pregled in vzdrževanja vodovodnega priključka in zamenjave obračunskega vodomera ali če na kakršenkoli način ovira redno vzdrževanje in popravilo vodovoda,
– če ne omogoči izvajalcu pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritve na internem omrežju,
– če ne omogoči izvajalcu rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,
– če svojevoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru,
– če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca,
– če ne dovoli obnove vodovodnega priključka pri obnovi javnega vodovoda,
– če krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo oziroma če ne ravna v skladu z ukrepi ob izrednih razmerah,
– če z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire in dobavo vode,
– če uporabnik pri urejanju okolice ni upošteval določb tega odloka in Tehničnega pravilnika,
– če uporabnik odjema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici vodomera,
– če uporabniki v večstanovanjskem objektu ne uredijo medsebojnih razmerij, kot to določa ta odlok in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode,
– če je zaradi stanja interne napeljave in vodomernega mesta ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu,
– če uporabnik ne poravna zapadle obveznosti za porabljeno vodo v roku, ki ga ob upoštevanju zakonskih določil določi izvajalec v opozorilu, s katerim uporabnika obvesti, da mu bo zaradi dolga prekinjena dobava vode ter
– na podlagi dokončne odločbe inšpektorja.
(2) Prekinitev oskrbe z vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe z vodo plača uporabnik.

(1) Izvajalec ima pravico prekiniti oskrbo z vodo za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu. O vzrokih o času trajanja prekinitve ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo izvajalec obvesti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno primeren način.
(2) V primeru prekinitve oskrbe z vodo zaradi vzdrževalnih del, nastalih okvar na javnem vodovodu ali naravnih in drugih nesreč ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom oskrbo z vodo. Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih urah vzpostaviti omejeno nadomestno oskrbo z vodo. Izvajalec mora izvajati priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja vodovodnega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za omejeno nadomestno oskrbo z vodo. V okviru priprav izdela ustrezne načrte ter načrte dejavnosti.

(1) Količina porabljene vode iz vodovoda se ugotavlja z odčitkom stanja obračunskega vodomera in se meri v kubičnih metrih (m3). Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera na dan odčitka.
(2) Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje števca na vodomernih napravah, se morajo na zahtevo uporabnikov izkazati s pooblastilom.
(3) Za nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov se obračunava vzdrževalnina priključka. Način obračunavanja je opredeljen v pravilniku iz 5. člena tega odloka.

(1) Če se vodomerna naprava pokvari, se količina porabljene vode ugotovi na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih podatkih.
(2) Količina porabljene vode pri uporabniku, ki še nima vgrajene vodomerne naprave ali pri nedovoljenem odjemu brez vodomerne naprave, se določi na osnovi podatkov povprečne porabe drugih primerljivih uporabnikov (glede na število oseb ter povprečno porabo na osebo, število živali …).
(3) Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma največ za obdobje enega leta.
(4) Glede obračuna porabljene vode se poleg določil tega odloka neposredno uporabljajo določila pravilnika, ki ureja oblikovanje cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo.

(1) Izvajalec javne službe izstavlja račune za porabljeno vodo na podlagi odčitavanja vodomerov ali z akontacijo in kasnejšim poračunom.
(2) Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop do vodomerne naprave ter zanj prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo.
(3) V primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti izvajalec javne službe ni mogel odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti stanje vodomerne naprave v roku 8 dni po prejemu obvestila.

(1) Za večstanovanjske objekte ki se gradijo na novo, je treba zagotoviti priključitev in obračun za vsako stanovanjsko in poslovno enoto posebej (po posameznem lastniku).
(2) V objektih z več uporabniki, v katerih ni možna vgradnja merilnih naprav za posameznega uporabnika, izvajalec javne službe odčita in izda račun le za glavni vodomer. Lastniki posameznega objekta so na podlagi stanovanjskega zakona dolžni skleniti pogodbo z upravnikom, ki za njih sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune za posameznega uporabnika v objektih, kjer je več uporabnikov, če se vsi uporabniki strinjajo z načinom delitve porabe pitne vode, kar potrdijo s podpisi v ustreznem dokumentu. Stroški delitve bremenijo uporabnike. V tem dokumentu se morajo uporabniki zavezati, da bodo sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode.
(3) Vodomerne naprave v interni inštalaciji služijo uporabniku za njegovo lastno kontrolo in jih izvajalec javne službe ne odčituje in ne vzdržuje.
(4) Za posamezna vprašanja v zvezi z obračunavanjem porabe vode v večstanovanjskih objektih, se poleg tega odloka neposredno uporabljajo tudi določila pravilnika, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.

(1) Predlog cen pripravi izvajalec javne službe skladno z veljavnimi predpisi, kalkulativnimi osnovami in sprejeto poslovno politiko. Cene, oblikovane v skladu s predpisi, morajo pokrivati priznane stroške (lastno ceno storitve) poslovanja nastale pri izvajanju javne službe. Cena se oblikuje in sprejema v skladu z vsakokratno veljavno zakonodajo.
(2) Ob spremembi cene vode izvajalec javne službe izvede odčitek vodomerov.

Voda, ki je bila porabljena za požarno-varnostne namene oziroma za odpravo elementarnih in drugih katastrofalnih posledic, ni potrebno plačati, če je bila poraba prijavljena izvajalcu javne službe in jo je le-ta označil za upravičeno.

(1) Izvajalec javne službe izdaja smernice in mnenja na občinski prostorski načrt (OPN) in na občinske podrobne prostorske načrte (OPPN) občine.
(2) Izvajalec javne službe izdaja projektne pogoje na IDZ (idejna zasnova) projektno dokumentacijo in soglasja na PGD (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja) projektno dokumentacijo.
(3) Izvajalec javne službe izdaja mnenja in soglasja za priključitev obstoječe stavbe na javni vodovod ob naslednjih dokazilih:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe,
– pogodbo o služnosti lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti služnost.
(4) Izvajalec javne službe izdaja soglasje za začasni priključek (za gradbišča, javno prireditev) za določen čas ob naslednjih dokazilih:
– dokazilo o pravici graditi,
– skico ali situacijo predvidene priključitve na javno vodovodno omrežje,
– služnost ali soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal vodovodni priključek,
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode (za gospodarske družbe, samostojne podjetnike oziroma podjetja).
(5) Izvajalec javne službe izda soglasje za ukinitev priključka v primeru:
– dokazila o lastništvu stavbe, kateri se priključek ukinja ter
– skice ali situacije z vrisano stavbo in vodovodnim priključkom.
(6) Izvajalec javne službe sodeluje pri načrtovanju javnega vodovoda.

(1) Investitor del mora začetek gradnje vodovoda pisno priglasiti izvajalcu javne službe vsaj osem dni pred začetkom del.
(2) Za novozgrajeni vodovod mora investitor pridobiti uporabno dovoljenje pristojnega organa.
(3) V enem mesecu po pridobitvi uporabnega dovoljenja po zgraditvi mora investitor vodovoda zgrajeni javni vodovod brezplačno predati v last občini. Občina zgrajeni vodovod prevzame v last pod pogojem, da je predhodno pridobljeno uporabno dovoljenje. Prenos se izvrši na podlagi pogodbe o prevzemu, s katerim se opredelijo pogoji prevzema in medsebojne obveznosti.
(4) Ob primopredaji mora investitor izročiti občini vsa soglasja in upravna dovoljenja ter projekt izvedenih del. Projekt izvedenih del mora vsebovati geodetski posnetek zgrajenega objekta, situacijo, montažni načrt ter detajle križanj z ostalimi komunalnimi napravami.

(1) Kdor se namerava priključiti na vodovod, mora izpolniti vse pogoje iz projektnih pogojev in soglasij, poravnati vse obveznosti investitorju sekundarnega vodovodnega omrežja, poravnati strošek izvedbe in plačati komunalni prispevek. Predložiti je potrebno projektno dokumentacijo, opredeljeno s Tehničnim pravilnikom in ustrezna soglasja za posege na zemljišča.
(2) Kdor namerava povečati priključno kapaciteto obstoječega priključka, mora predhodno poravnati stroške pri izgradnji primarnega in sekundarnega voda.
(3) Bodoči uporabnik vode mora plačati komunalni prispevek in vse ostale obveznosti pred priključitvijo svojega objekta na javni vodovod.
(4) Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo javnega vodovodnega omrežja, s tem ne pridobi nikakršne pravice razpolaganja na javnem vodovodu. Investitorju se lahko upošteva delež prispevka v izgradnjo javnega vodovoda pod pogoji Odloka o merilih za odmero komunalnega prispevka in programu opremljanja za gradnjo komunalne infrastrukture za območje Občine Razkrižje.

(1) Uporabnik storitev javne službe je fizična ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek na javni vodovod ali uporablja vodo iz javnega ali drugega vodovoda za potrebe požarne varnosti.
(2) Oskrba uporabnikov s pitno vodo se zagotavlja iz javnih vodovodov.

Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca pravico:
– priključitve na javni vodovod,
– spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka, vodomerno mesto,
– izvesti dodatna dela na priključku,
– povečati odvzem vode ter
– ukinitve priključka.

Uporabnikova obveznost je:
– redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante,
– redno vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih,
– s podpisom pogodbe z izvajalcem zagotoviti vzdrževanje vodovodnega priključka, vključno z vzdrževanjem in zamenjavo obračunskega vodomera,
– obnoviti vodovodni priključek, ko na to opozori izvajalec, najkasneje pa, ko doseže dobo 33 let,
– zagotoviti dostop za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,
– sporočiti okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru,
– zagotoviti dostop do internih instalacij zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritev tlaka na internem omrežju,
– zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,
– zagotoviti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,
– pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika,
– plačevati račune v roku, navedenem na računu,
– urejati delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah,
– upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi z vodo,
– dovoliti obnovo vodovodnega priključka in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustrezno vodomerno mesto skladno z zahtevami izvajalca,
– kriti stroške nadzora montaže vodovodnega priključka v primeru, da izvede montažo drugi izvajalec s priznano usposobljenostjo,
– urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca,
– pisno obveščati izvajalca o odvzemu iz hidrantov,
– odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu ter
– opravljati druge obveznosti iz tega odloka.

Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja vodovodnega priključka mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, dovoliti prehod.

Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.

Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodomera, veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.

(1) Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi soglasja izvajalca, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode.
(2) Odvzem vode za druge potrebe je dovoljen le s soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode se med uporabnikom in upravljavcem sklene posebna pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode.

Brez soglasja izvajalca se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno obvestiti izvajalca o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.

(1) Uporabnik mora vzdrževati hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodbe hidranta nosi vse stroške za popravilo okvare povzročitelj.
(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena, za škodo na hidrantih ne odgovarjajo prostovoljna gasilska društva, kadar škoda nastane zaradi nenamerne poškodbe hidranta ob izvajanju interventnih ukrepov ali aktivnosti, opredeljenih v drugem odstavku 39. člena tega odloka.

Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov in ki ne vpliva na skladnost in zdravstveno ustreznost vode v javnem vodovodu.

(1) Uporabnik se ne sme hkrati oskrbovati iz javnega vodovoda in iz drugega vodnega vira, če nima za vsak sistem oskrbe z vodo izvedene ločene interne vodovodne napeljave.
(2) Vso porabljeno vodo iz drugega vodnega vira mora uporabnik meriti z obračunskimi vodomeri, ki jih mora odčitati izvajalec.

(1) Uporabnik ne sme odstraniti, prestavljati, zamenjati, kakorkoli drugače posegati ali popravljati obračunskega vodomera.
(2) Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti izvajalcu.

Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera izvajalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

(1) Stroški prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroški celotne izvedbe novega vodovodnega priključka bremenijo uporabnika.
(2) Če uporabnik povzroči okvaro obračunskega vodomera, krije stroške njegove zamenjave.

Stroški rednih vzdrževalnih del vodovodnega priključka in stroški rednih vzdrževalnih del obračunskega vodomera, zamenjave ter overitve obračunskega vodomera bremenijo uporabnika v vrednosti dejansko nastalih stroškov. Stroški teh del so določeni s tarifo za redna vzdrževalna dela.

Stroški okvar, nastali na vodovodnem omrežju uporabnika bremenijo uporabnika, razen ko so okvare nastale po krivdi izvajalca.

(1) Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračuna Občine Razkrižje ter
– drugih virov.
(2) Na podlagi metodologije za oblikovanje cen za opravljanje javne službe Občinski svet Občine Razkrižje s Pravilnikom o tarifnem sistemu določi elemente za določitev cene storitve javne službe.
(3) Pravilnik o tarifnem sistemu pripravi izvajalec javne službe in ga predloži v sprejem Občinskemu svetu Občine Razkrižje.

(1) Podatki o rezultatih laboratorijskih preskusov pitne vode, pridobljenih pri monitoringu, morajo biti uporabnikom vedno na razpolago pri izvajalcu javne službe.
(2) Izvajalec javne službe mora v svojih internih dokumentih določiti pogostnost in način obveščanja uporabnikov o skladnosti, ugotovljeni v okviru notranjega nadzora, s tem da pogostnost obveščanja ne sme biti opredeljena manj kot enkrat letno.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, morajo upravljavci sistemov za oskrbo s pitno vodo pripraviti letno poročilo. Z letnim poročilom morajo seznaniti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja občinski upravni organ, pristojen za nadzor.

(1) Z globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec javne službe, če:
– ne izvaja storitev iz 6. člena,
– upravljavec ravna v nasprotju s šestim odstavkom 7. člena,
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 10. člena,
– ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom 12. člena,
– ravna v nasprotju z 21. členom,
– ravna v nasprotju z 22. členom,
– ravna v nasprotju s 55. členom.
(2) Z globo 400 evrov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek fizična oseba – upravljavec, če:
– ravna v nasprotju s šestim odstavkom 7. člena.

(1) Z globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju z 10. členom,
– ravna v nasprotju z 19. členom,
– ravna v nasprotju s 34. členom,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 35. člena,
– ravna v nasprotju z 38. členom,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 39. člena,
– ravna v nasprotju s 40. členom,
– ravna v nasprotju z 41. členom,
– ravna v nasprotju s 44. členom.
(2) Z globo 400 evrov se kaznuje odgovorna oseba za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 100 evrov se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če:
– ravna v nasprotju z 10. členom,
– ravna v nasprotju z 19. členom,
– ravna v nasprotju s 34. členom (razen enajste alineje),
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 35. člena,
– ravna v nasprotju z 38. členom,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 39. člena,
– ravna v nasprotju s 40. členom,
– ravna v nasprotju z 41. členom.

Izvajalec javne službe je dolžan v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka pripraviti in predložiti Občinskemu svetu Občine Razkrižje v sprejem:
– Tehnični pravilnik o javnem vodovodu iz 5. člena in
– Pravilnik o tarifnem sistemu iz 48. člena tega odloka.

(1) Izvajalec javne službe je dolžan v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka pripraviti in predložiti Občinskemu svetu Občine Razkrižje v sprejem:
– tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod iz četrtega odstavka 18. člena in
– tarifo za redna vzdrževalna dela iz 46. člena tega odloka.
(2) Do uveljavitve tarif, navedenih v prejšnjem odstavku tega člena, izvajalec javne službe te storitve zaračunava skladno s tarifami, ki so veljale do uveljavitve tega odloka.
(3) Do sprejema tarif, navedenih v prejšnjem odstavku tega člena, s strani Občinskega sveta Občine Razkrižje, izvajalec javne službe te storitve zaračunava skladno s tarifami, ki so veljale do uveljavitve tega odloka.

Temeljna topografska karta iz drugega odstavka 1. člena tega odloka z vrisanimi oskrbovalnimi območji je na vpogled na spletnih straneh Občine Razkrižje.

Do uveljavitve predpisa, ki na področju varstva pred požarom ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, mora izvajalec javne službe vzdrževati objekte in opremo javnega hidrantnega omrežja priključenega na javni vodovod ter zagotavljati vodo za primer požara v okviru vzdrževanja objektov skupne rabe na območju občine.

Lastniki obstoječih stavb, ki si zagotavljajo oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, morajo prilagoditi oskrbo s pitno vodo zahtevam tega odloka in pravilnika, ki ureja oskrbo s pitno vodo, najpozneje do 31. decembra 2010.

Rok, v katerem mora izvajalec javne službe opravljati javno službo skladno s programom obvladovanja kakovosti poslovanja iz 4. člena, znaša 5 let.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.