Na podlagi 11., 12., 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), (Uradni list RS, št. 16/08) in 16. člena Statuta Občine Gorenja vas - Poljane (UVG, št. 22/99, Uradni list RS, št. 80/01) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine – Območne enote Ljubljana, je Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane na 20. redni seji dne 18. 3. 2010 sprejel

Z namenom, da se ohranijo etnološke, kulturne, tehnične in arhitekturne vrednote ter se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega in arhitekturnega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine:
Žirovski vrh sv. Urbana – Budlov mlin (EŠD 28263).

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Nedaleč od Budlove domačije v Žirovskem vrhu sv. Urbana se je ob potoku Zali ohranil kmečki mlin, postavljen v strmo brežino in grajen iz lesa in kamna ter doma izdelane opeke. Nastal je verjetno že pred letom 1823, konec 19. stoletja pa je prešel v last sedanjih lastnikov. Leta 1926 so k mlinu prizidali še manjšo delavnico, v kateri se je do danes ohranilo raznovrstno orodje za izdelavo in popravilo vsega potrebnega za nekdanje delo in življenje na kmetiji. Mlin je eden redkih ohranjenih gospodarskih objektov V Poljanskih hribih, ki je ohranil vso arhitekturno pričevalnost o nekdaj pomembni dodatni gospodarski dejavnosti na kmetiji.

Spomenik obsega parcelo: *94, k.o. Dolenja Dobrava
Vplivno območje spomenika obsega parcelo: 1186, k.o. Dolenja Dobrava
Meje spomenika in vplivnega območja so vrisane na digitalni katastrski načrt v merilu 1:2880 in na temeljni topografski načrt v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju: ZVKDS, OE Ljubljana).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
Zahteve glede varovanja spomenika, to je njegovega rednega vzdrževanja, obnove in uporabe:
Za trajno ohranitev vrednosti kulturnega spomenika so bistvenega pomena redna vzdrževalna dela, ki pomenijo izvedbo manjših popravil in del na zunanjosti ali notranjosti objekta, kot so prepleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava podov, kritine, zamenjava stavbnega pohištva: vsi postopki se načeloma izvedejo z enakimi gradivi (kamen, les, opeka), postopki in oblikami.
Enako velja za neposredno nepozidano okolico spomenika.
Mogoči so obnovitveni posegi v obsegu investicijskih vzdrževalnih del, ki pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del, s katerimi se ne posega v konstrukcijo objektov in tudi ne spreminja njegove celovitosti ter značaja stavbnega sestava, gradiv, predvsem glede stavbne zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, kakor tudi ne v neposredno okolico spomenika.
Za njihovo izvedbo mora lastnik/investitor pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje na podlagi ZVKD-1 (28. čl.–30. čl.)
Uporaba naj bo predvidena za učno-predstavitvene namene.
Vplivno območje:
Redno vzdrževanje zelenih površin, vodnih rak, poti in dostopa do potoka.

Zahteve glede posegov:
Možni so posegi:
– prenova in nadomestitev poškodovanih arhitekturnih elementov in delov z avtohtonim gradivom ter rekonstrukcija vodnih rak in mlinskega kolesa za ponovno vzpostavitev funkcije mletja, vse na podlagi izdelanega konservatorskega načrta.
Vplivno območje:
Možni posegi:
– postavitev objektov trajnega ali začasnega značaja ni dovoljena.

Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada:
– priprava ocene protipotresne in poplavne ogroženosti,
– izdelava arhitekturnih izmer stavb.

Omejitve pravnega prometa:
Občina ima predkupno pravico na spomeniku lokalnega pomena in na nepremičnini v vplivnem območju nepremičnega spomenika lokalnega pomena.
Lastnik kulturnega spomenika mora o nameravani prodaji in o pogojih prodaje pisno obvestiti predkupnega upravičenca. Pristojni organ pokrajine ali občine v 30 dneh sporoči lastniku, ali bo občina izkoristila predkupno pravico.

Zahteve glede raziskovanja, proučevanja in dokumentiranja:
Lastnik oziroma posestnik spomenika mora pooblaščeni osebi ZVKDS dopustiti dokumentiranje in raziskovanje spomenika.
Lastnik oziroma posestnik ima pravico do odškodnine za škodo, povzročeno z navedenimi aktivnostmi.

Zahteve glede dostopnosti spomenika za javnost, zlasti časovne okvire:
Spomenik mora biti v sorazmerju z zmožnostmi lastnika dostopen javnosti na podlagi predhodne najave.
Z namenom izboljšanja dostopa javnosti naj spomenik označi, kadar to ni v nasprotju s koristmi varstva in drugimi javnimi koristmi. Označevanje se opravi tudi kot oblika varstva za primer oboroženih spopadov na podlagi mednarodnih pogodb, katerih podpisnica je Republika Slovenija.

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 pristojni organ na parcelah iz prvega odstavka 3. člena tega odloka v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika.

Za kršitev določb tega odloka veljajo kazenske določbe od 125. do 127. člena ZVKD-1. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat pristojen za kulturo.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.