Na podlagi drugega odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09) in 15. člena Statuta Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 40/99, 1/02, 84/06 in 26/07) je Občinski svet Občine Šentjur na 24. redni seji dne 18. marca 2010 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 116/02, 124/03 – popravek in 18/04) in se nanašajo na navezovalno cesto Dramlje–Šentjur in zadrževalnik visokih voda Voglajne.
Te spremembe in dopolnitve je izdelala Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal pod št. projekta 01/09.

Spremeni se grafični del prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Šentjur:
A/ Kartografski del v merilu 1:30000, in sicer:
– zasnova območij za kmetijstvo (list št. 1)
– zasnova območij za gozdarstvo (list št. 2)
– zasnova območij sanacije (list št. 6)
– zasnova namenske rabe prostora (list št. 7)
– zasnova načinov urejanja prostora (list št. 8)
– zasnova prometnega omrežja (list št. 9).
B/ Ureditvena območja drugih naselij v merilu 1:5000, in sicer:
– karte ŠENTJUR 14, 24, 25, 35 in 45.
C/ Kartografska dokumentacija k planu v merilu 1:5000, in sicer:
– karte ŠENTJUR 14, 24, 25, 35 in 45.
D/ Urbanistična zasnova Šentjur v merilu 1:10000, in sicer:
– zasnova urejanja območja s PIA
– zasnova namenske rabe prostora
– zasnova urbanistično oblikovalskih usmeritev
– zasnova večjih infrastrukturnih objektov in naprav.
E/ Programske zasnove:
– Programska zasnova za navezovalno cesto Dramlje – Šentjur
– Programska zasnova za suhi zadrževalnik Črnolica.

V poglavju 2.2 Ključni razvojni dejavniki, možnosti in omejitve se pred zadnjim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Z vidika regionalnega razvoja predstavlja Občina Šentjur izrazito tranzitno občino v smeri sever–jug na relaciji avtocesta, Šmarje pri Jelšah–Rogaška oziroma Sevnica in predstavlja glede na bližino avtoceste tudi ugoden prostorski potencial za razvoj poselitve.«

V poglavju 2.3. Dolgoročni planski cilji razvoja regije se na koncu drugega odstavka doda stavek, ki se glasi: »Povezave morajo razbremeniti regionalno cesto R1-234 tranzitnega prometa med AC priključkom Dramlje in Šentjurjem.«

Podpoglavje 2.3.1.4. Vodno gospodarstvo se spremeni tako, da se glasi:
»Glavni površinski odvodnik območja je Voglajna. Osnovne struge Voglajne in njeni pritoki so na posameznih mestih urejene, vendar ne zagotavljajo ustrezne poplavne varnosti. Območje, kjer se v Voglajno stekajo Pešnica, Kozarica in Slomščica, je poplavno ogroženo in ogroža predvsem obstoječo in načrtovano industrijsko cono Šentjur. V smislu urejanja visokovodnega režima vodotokov je, na podlagi strokovnih podlag, potrebno izvesti ustrezne vodnogospodarske ukrepe, ki bodo zagotovili poplavno varnost naselij in zazidljivih zemljišč ob reki Voglajni v Šentjurju, Štorah in Celju. V vseh nadaljnjih postopkih izvajanja navezovalne ceste Dramlje–Šentjur je potrebno upoštevati Hidrološko-hidravlično presojo za navezovalno cesto Dramlje–Šentjur, dopolnitev modre variante, ki jo je izdelal Hidrosvet d.o.o., pod št. proj. 19/09 (z dne avgust 2009) ter revizijsko poročilo z dne 23. 12. 2009, pod št. 85/09 – AD, ki ga je izdelal Inštitut za vode Republike Slovenije.«

V poglavju 4.8. Usmeritve razvoja zaščite, reševanja in obrambe se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Občina bo posebno pozornost posvetila območjem, ki so ogrožena zaradi poplav, visoke podtalnice, hudournikov, zemeljskih in snežnih plazov ter erozij in podorov. Zagotovila bo varne življenjske razmere na območju žarišč in omejevala razvoj na območju, ki so ogrožena. Občina bo skrbela za varovanje količine in kakovosti vode vodnega in obvodnega prostora ob upoštevanju naravnih zakonitosti vodnega režima. V vododeficitarnih območjih bo preprečevala širitev poselitve, obstoječim poselitvenim območjem pa prioritetno zagotovila oskrbo s pitno vodo. V poselitvenih območjih bo krepila protipožarno varstvo, pri planiranju pa upoštevala požarno ogroženost naravnega okolja.«

V podpoglavju 5.1.5.1. Ohranjanje naravnih vrednot se na koncu doda besedilo, ki se glasi:
»(1) Varstvo naravne vrednote
Na hidroloških naravnih vrednotah se posegi in dejavnosti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
Podrobnejše varstvene usmeritve so:
– Gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote izvaja tako, da se izkoristijo vse možne tehnične ali druge rešitve, da se naravna vrednota ne poškoduje ter da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.
– Objekte in naprave za različne namene se na naravni vrednoti namešča oziroma se njihovo delovanje zagotavlja tako, da se ne prekinja zveznosti vodnega toka, da se ne spreminja ali bistveno ne spreminja količina vode in hitrost pretoka, prostorska in časovna razporeditev voda, smer toka, oblika in dno struge vodotoka oziroma jezera ter da se bistveno ne spremenijo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Na slapiščih, slapovih in v koritih se ohranja naraven pretok.
– Vodnogospodarska dela se izvaja sonaravno, tako da se v največji možni meri ohranjajo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
– Ne slabša se kvalitete vode, ne spreminja se temperature vode. Onesnaženo vodo se prednostno očisti.
– Na naravno vrednoto se ne odlaga odpadkov.
– V obrežno vegetacijo se posega s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem, zasajanjem, tako, da se bistveno ne spremenijo fizikalne lastnosti obrežja in funkcije obrežne vegetacije.
– Prod, pesek, mivka se z obrežja, prodišč, dna struge odvzema v količini in na način, da se ne spremenijo ali bistveno ne spremenijo funkcionalne in vidne lastnosti naravne vrednote.
Na ekosistemski naravni vrednoti se posegi in dejavnosti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.
Podrobnejše varstvene usmeritve so:
– Gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja na način in v takem obsegu, da se populacije rastlinskih in živalskih vrst pretežno ohranijo. Na način in v obsegu iz prejšnjega stavka se izvaja tudi odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije, spreminjanje vodnih razmer npr. osuševanje, dviganje ali spuščanje gladine podtalnice, poplavitev, spreminjanje kislosti oziroma alkalnosti tal, odstranjevanje zemlje, ruše ali kamninske podlage, zasipavanje, nasipavanje, vključno z odlaganjem odpadnih materialov. Pri tem se izkoristijo vse možne tehnične rešitve, da se naravna vrednota čim manj poškoduje.
– Ne slabša se kvalitete površinske in podzemne vode, tako da se ne slabšajo življenjske razmere za rastline in živali.
Konkretne varstvene usmeritve za navezovalno cesto in zadrževalnik visokih voda so:
– Odvodnjavanje ceste naj bo izvedeno tako, da se voda iz cestišča ne bo stekala neposredno v vodotok.
– Na vlažnih traviščih se ohranja dosedanji vlažnostni režim in se ne načrtuje dodatnih ukrepov za izsuševanje ali spreminjanje poplavnosti območja za daljši čas, kot to zahteva funkcija suhega zadrževalnika.
– V vodotok je sprejemljivo poseganje le toliko, kolikor to zahteva ustrezna tehnična ureditev suhega zadrževalnika neposredno na območju stikanja struge in umetne brežine zadrževalnika.
– Na območju se ne izvaja požiganje suhe trave ali obrežne vegetacije.
– V primeru bočne erozije, s katero bi bila porušena stabilnost brežine, naj se brežina utrjuje s sonaravnimi ukrepi.
– Krčitev ali odstranjevanje obvodne vegetacije naj se ne izvaja, iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana drevesa ali drevesa, ki močno ovirajo pretok. Ohranja naj se naravna vrstna sestava obvodne vegetacije in njena pestra strukturiranost.
– Odlaganje kakršnega koli materiala v strugo in na bregove vodotoka naj se ne izvaja.
– Na območju, ki je neposredno namenjeno za ureditev suhega zadrževalnika naj se nasipa avtohtoni material v količinah in v obsegu ter na način, ki bistveno ne zmanjšuje biotske pestrosti v neposredni okolici.
– Objektov, ki prekinjajo zveznost vodnega toka naj se ne gradi, v primeru, ko drugih možnosti ni, pa se jih gradi tako, da se ob njih z dodatnimi tehničnimi rešitvami vzpostavi povezava s celotnim tokom.
(2) Varstvo ekološko pomembnega območja
Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Posega in dejavnosti načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij.
Podrobnejše varstvene usmeritve so:
– Objektov, ki prekinjajo zveznost vodnega toka se ne gradi. V primeru, ko drugih možnosti ni, pa se jih naj gradi tako, da se ob njih z dodatnimi tehničnimi rešitvami vzpostavi povezava s celotnim tokom.
– Regulacij, s katero bi povzročili spremembo smeri, obliko ali globino struge (spremembo vzdolžnega in prečnega profila struge), izolacija in fragmentacija habitata, se ne izvaja.
– Utrjevanje brežin vodotoka se izvede s sonaravnimi ukrepi (utrjevanje s količki, vrbovimi popleti).
– Gradnja stavb vseh vrst ter parkirnih površin na bregu ali v neposredni bližini se ne izvaja.
– Vode se praviloma ne odvzema, izjemoma pa se jo odvzema toliko, da v obdobju, ko je naravno stanje voda najnižje, lahko preživijo najbolj občutljive živali.
– Vodnogospodarska dela se ne opravlja v razmnoževalnem času živali, to je od februarja do konca junija.
– Ohranja se obvodne pasove vegetacije, njeno pestro vrstno sestavo in višinsko strukturiranost.
– Vzdrževanje vodnega zadrževalnika in vodotokov, kot je čiščenje naplavin in odstranjevanje rastlinja, naj se izvaja le v območju novih ureditev. Način in območje predvidenih vzdrževalnih del naj se podrobneje definira v izvedbenih projektih.
– Mulja, mivke se ne odvzame in pomembnih delov življenjskih prostorov (npr. bližina drstišč), z drugih delov pa le v obsegu in na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere in dinamika spreminjanja habitatov (nastajanje prodišč, peščenih, mivkastih nanosov, erozijskih zajed ipd.) na celotnem toku vodotoka.
– Tehnična izvedba vodnega zadrževalnika se izvede na način, da se večje količine vode ne bodo zadržale dlje časa, kot je to običajno pri naravnih poplavah.
– Omejevati dostop do vode ni dopustno, razen če gre za varnostne naprave ali za zaščito obdelovalnih površin v bližini (npr. z ograjami, jarki, drugimi ovirami).
– Ohranjajo se naravna poplavna območja.
– Ohranja se razgibanost površja, kar je osnova ustreznim ekološkim pogojem za ohranitev habitatov.
– Rastlinstva se ne požiga, grmovnice in drevesa v mejicah se ne seka na golo ali ruva, mejice se le redči.
– Odpadkov vseh vrst in odvečne zemljine se ne odlaga v strugo, na breg ali v neposredno bližino vode.
– Ponoči naj se območja ne osvetljuje.
(3) Varstvo posebnih varstvenih območij (območij NATURA 2000)
Na posebnih varstvenih območjih se posega in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja.
Na posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
Posege in dejavnosti se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov živalskih vrst zaradi katerih je določeno posebno in potencialno posebno varstveno območje (npr. drstišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja.
Podrobnejše varstvene usmeritve so enake podrobnejšim varstvenim usmeritvam za naravne vrednote.«

V podpoglavju 5.1.5.2. Varovanje kulturne dediščine se na koncu doda besedilo, ki se glasi:
»Na osnovi Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine je za večje linijske infrastrukturne objekte, ki potekajo izven poselitvenih območij, potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave, ki obsegajo:
– izvedbo predhodnih arheoloških raziskav (ekstenzivni, intenzivni površinski in podpovršinski pregled, vrednotenje s tesnimi jarki, pregled z vrtinami, geofizikalne meritve in eventualne analize aeroposnetkov) na obravnavanem območju, na osnovi katerih so lahko naknadno določeni in posredovani natančnejši pogoji za varstvo,
– izvedbo zaščitenih izkopavanj arheoloških najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki; opozarjamo, da so glede na rezultate arheoloških raziskav lahko predlagane tudi posebne tehnične rešitve ali po potrebi tudi večje spremembe prostorskih izvedbenih načrtov;
– v primeru odkritja najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo izvedbenega projekta in prezentacijo ostalin na mestu odkritja (in situ),
– stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli na celotnem obravnavanem območju.«

V točki (3) podpoglavja 5.3.1.3. Podrobnejša zasnova dolgoročnega razvoja se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Vzhodno od mesta Šentjur se določa nova prometnica (navezovalna cesta Dramlje–Šentjur), ki bo mesto Šentjur razbremenila tranzitnega prometa in se izognila poseljenem območju Šentjurja.«

Podpoglavju 5.3.1.3. Podrobnejša zasnova dolgoročnega razvoja se doda nova alineja, ki se glasi:
»(10) izgradnja zadrževalnika visokih voda Voglajne«.

V poglavju 6.2.1. Gozdarstvo se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi:
»Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno:
– zagotoviti ustrezno nadomestno omrežje gozdnih poti in gozdnih vlek ter omogočiti nemoteno gospodarjenje z gozdom;
– preprečiti odlaganje odkopanega materiala v gozd ali na gozdni rob;
– ob izgradnji prometnic je potrebno v kar največji možni meri za protihrupne pregrade uporabiti naravne materiale;
– odkopne in nasipne brežine ob prometnicah zatraviti ali ogozditi z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami;
– preprečiti erozijske pojave na odkopanih brežinah oziroma na pobočjih in strugah obstoječih vodotokov s kamnitimi zložbami, ureditvami iztokov in propustov;
– za vsak poseg v gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.«

V poglavju 6.4. Vodni viri, vodotoki, vodna in obvodna zemljišča ter vodni varovalni prostori se v točki (1) doda besedilo ki se glasi:
»Po Zakonu o vodah je za gradnje na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki so potrebne za izvajanje javne službe ali za izvajanje vodne pravice, na varstvenih in ogroženih območjih, zaradi odvajanja odpadnih voda, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode ter za hidromelioracije in rudarjenje, potrebno pridobiti vodno soglasje.
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen izjem, ki jih določa zakon, in sicer:
– gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo;
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih;
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda;
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave;
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem;
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču skladno z zakonom velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če:
– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost;
– se s tem ne poslabšuje stanja voda;
– je omogočeno izvajanje javnih služb;
– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda;
– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in
– se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
V občini ni vodotokov 1. reda. Priobalno zemljišče vodotokov, potokov, hudournikov in suhih strug je 5 m od meje vodnega zemljišča. Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, propust na javnih cestah in poteh).
Gradnja mostov in cest v območju vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred visokimi vodami z zagotovljeno minimalno varnostno višino.«

V poglavju 6.4. Vodni viri, vodotoki, vodna in obvodna zemljišča ter vodni varovalni prostori se spremeni in dopolni točka (3) tako, da se glasi:
»V kartografsko gradivo je treba evidentirati vse poplavne površine in iz njih izločiti sedaj predvidene površine, namenjene za gradnjo objektov.
Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Kolikor bodo predvidena območja poselitev posegala na poplavna območja, je treba upoštevati pogoje in omejitve iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in pogojev v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.«

V poglavju na koncu 6.4. Vodni viri, vodotoki, vodna in obvodna zemljišča ter vodni varovalni prostori se doda nova alineja, ki se glasi:
»(11) Za obstoječo in načrtovano industrijsko cono Šentjur, ki je poplavno ogrožena, se za zagotavljanje varnosti pred visokimi vodami Voglajne določa izvedba suhega zadrževalnika Črnolica, za katerega se izdela občinski podrobni prostorski načrt.«

V podpoglavju 6.11.1 Cestni promet se dodata nova odstavka, ki se glasita:
»Prioritetno se načrtuje razbremenitev regionalne ceste R1-234 z novo prometnico, vzhodno od mesta Šentjur z navezovalno cesto Dramlje–Šentjur, ki bo vzpostavila ustrezno prometno povezavo štajerskega kraka avtoceste (priključek Dramlje) z glavno cesto Celje–Rogaška Slatina in v nadaljevanju s širšim območjem Kozjanskega na jugu. Za navezovalno cesto Dramlje–Šentjur se izdela občinski podrobni prostorski načrt.
Pri načrtovanju je ob avtocesti potrebno upoštevati 47 m varovalni pas od roba cestnega sveta na vsako stran. Za vse posege v varovalni pas avtoceste je potrebno pridobiti soglasje pristojnega upravljavca ceste.«

11.5 Programska zasnova za navezovalno cesto Dramlje – Šentjur
11.5.1. Opredelitev območja urejanja
Prekomerne prometne obremenitve s tranzitnim prometom na glavni cesti G2-107 na odseku Šentjur–Grobelno, na regionalnih cestah R2-423 na odseku Šentjur–Črnolica in R1-234 na celotnem odseku Dramlje–Dole–Šentjur ter neustrezno priključevanje južnega dela Občine Šentjur in celotnega Kozjanskega območja na avtocestni križ Slovenije (za rešitev prometne problematike na območju je bila izdelana celovita prometna študija) narekujejo izgradnjo navezovalne ceste Dramlje–Šentjur. Navezovalna cesta predstavlja prostorsko ureditev skupnega pomena za državo in lokalno skupnost.
Gledano z vidika širšega (regionalnega) prostora ima lega Občine Šentjur vsaj dvojno vlogo. Prvič predstavlja izrazito tranzitno občino tako v smeri sever–jug na relaciji avtocesta– Šmarje pri Jelšah–Rogaška Slatina oziroma Sevnica kot tudi v smeri vzhod–zahod na relaciji Celje–Rogaška Slatina, drugič pa glede na bližino avtoceste predstavlja ugoden prostorski potencial za razvoj poselitve. Navezovalna cesta ne pomeni zgolj prometne razbremenitve naselij Trnovec, Dole in predvsem Šentjur, marveč pomeni resno priložnost za razvoj tistih potencialov, ki pomenijo znaten napredek ne samo za Občino Šentjur, marveč za celotno Kozjansko območje, ki se preko te prometnice navezuje na avtocestni sistem.
11.5.2 Parcelne številke zemljišč, na katera posega trasa ceste
k.o. Bezovje: 400/0, 407/0, 410/4, 552/2, 552/3, 570/1, 570/2, 572/0, 573/0, 605/1, 605/5, 607/0, 608/1, 608/2, 609/1, 609/2, 611/0, 612/1, 612/2, 612/3, 612/4, 613/1, 613/2, 817/3, 962/2, 964/1, 964/2, 964/3, 970/0, 1020/3, 1020/6, 1022/1, 1024/0, 1028/1, 1028/2, 1028/3, 1028/4, 1030/5,
k.o. Tratna: 252/2, 253, 254, 492/3, 506/0, 507/0, 512/2, 515/3, 516/1, 517/1, 519/0, 528/0, 529/0, 532/0, 533/0, 534/1, 534/2, 535/0, 614, 773/4, 1463/5, 1463/6, 1467/3, 1467/7, 1468/3, 1478/2, 1486/4, 1501/0, 1502/0, 1503/0, 1504/0, 1505/0, 1506/0, 1507/0, 1508/0, 1509/0, 1510/0, 1511/0, 1515/0, 1516/0, 1517/1, 1517/2, 1518/0, 1522/0, 1554/0, 1614/0, 1615/0, 1619/0, 1621/0, 1622/0, 1623/0, 1624/0, 1627/1, 1627/2, 1627/3, 1627/4, 1630/0, 1631/0, 1633/0, 1636/2, 1636/4, 1637/0,1639/0, 1641/0, 1642/0, 1643/0, 1644/1, 1644/2, 1645/1, 1645/2, 1645/3, 1646/0, 1649/0, 1650/0, 1651/0, 1652/0, 1653/0, 1654/0, 1655/0, 1656/0, 1722/0,
k.o. Vodule: 798/1, 800/3, 805/0, 806/1, 860/0,
k.o. Zagaj: 955/0, 956/1, 957/1, 957/2, 958/1, 959/1, 959/2, 959/3, 960/1, 960/2, 966/1, 966/5, 973/1, 973/2, 975/0, 977/2, 979/2, 980/1, 981/0, 1026/0, 1027/0, 1191/1, 1191/4,
k.o. Grobelno: 103/0, 115/0, 116/0, 117/0, 118/0, 123/0, 1282/1, 1323/0,
k.o. Kameno: 4/0, 5/0, 6/1, 25/0, 26/1, 26/2, 27/1, 27/2, 29/0, 33/0, 35/0, 36/0, 37/1, 37/2, 49/0, 51/1, 52/2, 53/1, 55/1, 55/2, 115/0, 118/1, 118/2, 119/1, 119/2, 122/0, 125/1, 125/3, 126/0, 127/0, 128/0, 131/0, 132/0,135/0, 136/0, 431/0, 434/0, 436/1, 437/0, 438/1, 438/2, 439/1, 439/2, 480/2, 481/0, 482/0, 488/2, 490/5, 490/7, 528/0, 530/0, 532/3, 547/0, 548/0, 549/0, 550/0, 551/0, 554/0, 559/0, 560/1, 560/2, 561/0, 620/1, 660/0, 662/1, 666/2, 668/0,
k.o. Marija Dobje: 998/4, 1014/18, 1150/1, 1150/6, 1150/8, 1150/9, 1150/10, 1151/5, 1151/6, 1495/1, 1495/4, 1495/5, 1496/10, 1505/0, 1518/0, 1521/0, 1526/0, 1529/0, 1533/0,
k.o. Primož: 747/0, 748/0, 1626/0, 1627/1, 1630/0, 1632/0, 1667/0, 1668/0, 1669/0, 1675/0, 1683/0, 1684/0.
11.5.3. Infrastrukturna območja, objekti in naprave
11.5.3.1. Potek trase ceste
Od avtocestnega priključka Dramlje se navezovalna cesta usmeri proti jugovzhodu. Preko doline potoka Kozarica poteka po viaduktu, med zaselkoma Kozarica in Razbor pa v globokem vkopu prečka greben in preide v dolino Kamenskega potoka. Naselju Bezovje se v večjem delu izogne s potekom v predoru. Na robu mestnega prostora Šentjurja se priključi na obstoječo glavno cesto Celje–Rogaška Slatina. Zadnji del trase poteka preko ravninskega območja šentjurske kotline, kjer z mostom prečka potok Slomščica in nato poteka po stebrih do nadvoza čez železniško progo Celje–Maribor. V skrajnem južnem delu poteka po nasipu načrtovanega suhega zadrževalnika Črnolica na jugovzhodnem robu mestnega prostora Šentjurja. Trasa se zaključi z novo urejenim križiščem z regionalno cesto R2-424, ki predstavlja nadaljevanje prometne povezave v smeri Kozjanskega.
Dolžina celotne trase znaša 8,1 km. Na poteku ceste se uredijo 3 križišča in 2 krožišči.
11.5.3.2. Niveletni potek
Niveletni potek ceste je ugoden z blagimi vzdolžnimi nagibi, pri čemer je na celotnem odseku niveletni potek v padcu od severa proti jugu. Niveletno najbolj razgiban potek ceste je na začetnem odseku, kjer se cesta znižuje proti približno 20 m nižje ležeči dolini potoka Kozarica in nato iz nje dviga proti grebenu. Cesta se zareže v greben z 20 metrskim vkopom in se povzpne za 25 m do najvišje točke na prehodu grebena proti dolini Kamenskega potoka. Preko ravnine šentjurske kotline se od križišča s cesto Celje–Rogaška Slatina nadaljuje z blagim padcem proti jugu. Proti nadvozu čez železniško progo se cesta povzpne in nato nazaj spusti, do zaključnega križišča pa se mimo suhega zadrževalnika ponovno vzpenja z blagim nagibom.
11.5.4. Usmeritve za varstvo okolja
11.5.4.1. Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom
Umestitev navezovalne ceste v prostor temelji na predhodni analizi prostora, z upoštevanjem vodnih in priobalnih zemljišč ter načina gospodarjenja na njih, z upoštevanjem zavarovanih območij ter drugih posebnosti sistema površinskih voda. Reka Voglajna s pritoki poplavno ogroža mesto Šentjur in ravninsko območje v njegovi okolici. Trasa ceste je speljana tako, da ne zmanjšuje poplavnih površin – v tem delu je v celoti dvignjena na stebre (med mostom čez Slomščico in nadvozom nad železniško progo). V območju med železnico in navezovalno cesto se za zagotavljanje poplavne varnosti mesta Šentjur vzporedno z izgradnjo ceste načrtuje tudi ureditev suhega zadrževalnika Črnolica. Cesta bo v tem delu potekala po nasipu zadrževalnika in s tega vidika celo prispevala k ustrezni ureditvi problematike poplavne varnosti na območju.
Trasa je umeščena tako, da v čim manjši možni meri posega v območja, ki so ogrožena zaradi naravnih procesov (erozijska in plazovita območja, požarno ogrožena območja ipd.). Cesta v primeru požara predstavlja dodatno intervencijsko pot do Šentjurja in posredno tudi povezavo do celotnega južnega dela Občine Šentjur.
11.5.4.2. Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine, kakovostnih prvin krajine, bivalnega in delovnega okolja
Trasa ceste je v prostor umeščena tako, da se ne poruši naravno ravnovesje in da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih se del narave varuje z ustreznimi režimi. Reka Voglajna je opredeljena kot območje Nature 2000 in hkrati ekološko pomembno območje. Trasa ceste se v celoti izogne meandrom reke, strugo in širše naravovarstveno zaščiteno območje pa prečka preko mostu.
Potek ceste je določen tako, da v čim manjši meri posega v življenjski prostor živali. Koridorji gibanja živali se ohranjajo z ureditvijo objektov, ki omogočajo prehode preko trase ceste (viadukt, tunel in mostovi).
Kjer značilnosti prostora in prometno – tehnične zahteve to omogočajo, je trasa umeščena tako, da je njen vpliv na rabo strnjenih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč čim manjši (dolina Kamenskega potoka). Hkrati se za območja, kjer bo zaradi izgradnje ceste prišlo do izgube najboljših kmetijskih zemljišč, zagotavljajo tudi ustrezna nadomestna zemljišča.
Trasa se v čim večji možni meri izogiba naseljem, s čimer se bistveno zmanjšajo morebitni neugodni vplivi zaradi onesnaženja zraka in obremenitev s hrupom. S potekom mimo naselij se cesta izogne tudi vsem območjem kulturne dediščine.
V okviru ureditve ceste se omogoča tudi ureditev vzporednih vodov (plinovod) ter prečkanj z obstoječimi in načrtovanimi vodi gospodarske javne infrastrukture, s čimer se zmanjša skupni vpliv vseh objektov na okolje.
11.5.5. Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje
Z navezovalno cesto Dramlje–Šentjur se vzpostavi ustrezna prometna povezava štajerskega kraka avtoceste (priključek Dramlje) z glavno cesto Celje–Rogaška Slatina in v nadaljevanju s širšim območjem Kozjanskega na jugu. Hkrati se s tem rešuje problematika prometnih obremenitev v naseljih ob regionalni cesti, ki trenutno predstavlja edino povezavo med avtocestnim priključkom Dramlje in Šentjurjem.
Poleg prometnega vidika so bili pri umeščanju ceste v prostor upoštevani tudi številni drugi varstveni in razvojni kriteriji. Trasa je bila izbrana tako, da so njeni vplivi na varovana območja (gl. točko 3) in krajinsko podobo čim manjši. Hkrati se z ustreznimi priključki na obstoječi prometni sistem (avtocestni priključek, priključki na glavno cesto G2-107, regionalne prometnice R1-234, R3-687, R3-681, R2-423 in R2-424 ter nekatere lokalne prometnice) in navezavami na naselja omogoča razvoj prostorskih potencialov, ki so neposredno odvisni od ugodnih prometnih povezav s širšo regijo (poslovne in proizvodne cone, logistični centri, športno – rekreacijski in turistični kompleksi ipd.). Poseben pomen ima umestitev navezovalne ceste in ureditev ustreznih priključkov za razvoj poslovno-proizvodne cone Šentjur, kar posledično pomeni tudi bistven premik v gospodarskem razvoju Kozjanske regije. Na primernih lokacijah med Šentjurjem ter priključkom na avtocesto pa bo z izgradnjo ceste omogočen razvoj manjših poslovnih subcentrov.
Cesta je v prostor umeščena tako, da se vzdolž nje odpirajo različni pogledi na bližnja naselja s prostorskimi dominantami, na gozdne komplekse in odprte kmetijske površine, v smislu različnih krajinskih prizorišč, ki se ohranjajo. Potek ceste se v čim večji možni meri izogiba naseljem (predvsem stanovanjskim območjem). Na lokacijah, kjer poteka skozi naselja, se (če je to možno) ob cesti uredijo varovalni zeleni pasovi.
11.5.6. Etapnost realizacije
Fazna realizacija ni predvidena – celoten potek trase ceste se izvede sočasno. Predhodno se načrtuje izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta, v okviru katerega se bo potek ceste določil bolj podrobno (glede na prometno-tehnične in druge zahteve so možne prilagoditve trase).
11.6 Programska zasnova za suhi zadrževalnik Črnolica
11.6.1. Lega zadrževalnika v prostoru
V Občini Šentjur se vzhodno od mesta Šentjur umešča suhi zadrževalnik Črnolica s površino 46 ha.
11.6.2. Opredelitev območja urejanja z omejitvami in izhodišči za načrtovanje
Ravninski del širšega območja mesta Šentjur v smeri vzhod–zahod prečka reka Voglajna. Površine (okvirno 230 ha) ob njej so poplavno ogrožene – problematika pa je še posebej pereča na območju obstoječe in načrtovane industrijske cone Šentjur. Hidrološka študija visokih vod Voglajne je obdelana v projektu Strokovne podlage za izdelavo DLN za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnje Savinjski dolini (IZRVS, 2005). Za zagotovitev poplavne varnosti je predvidenih več vodnogospodarskih ukrepov, med njimi tudi izgradnja suhega zadrževalnika ob Voglajni.
Na vzhodnem robu mesta (med Voglajno in železnico) je poplavni prostor, katerega je možno izkoristiti za aktivno zadrževanje visokih voda z ureditvijo t.i. zadrževalnega bazena Črnolica. S pregradnim nasipom ob železnici, ki se na eni strani zaključi na levem bregu Voglajne in na drugi strani v naselju Tratna pri Grobelnem, je možno pridobiti koristni zadrževalni prostor, ki je ocenjen na ca. 660.000 m3, z maksimalno poplavljeno površino ca. 46 ha.
Območje se bo podrobneje urejalo z Občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN).
11.6.3. Parcelne številke zemljišč, na katera posega območje zadrževalnika
Katastrska občina Tratna:
1517/1, 1517/2, 1518, 1523, 1525, 1526, 1527, 1528, 1529, 1530, 1531, 1532, 1533/2, 1534, 1535, 1536, 1537, 1538, 1539, 1540, 1541, 1542, 1543, 1544, 1545, 1546, 1547, 1548, 1549, 1550, 1551, 1552, 1553, 1600, 1601, 1603, 1604, 1605, 1606, 1607, 1608, 1609, 1610, 1611, 1612, 1613, 1614, 1615, 1619, 1621, 1622, 1623, 1624, 1627/1, 1627/2, 1627/3, 1631, 1632, 1633, 1634, 1635, 1636/2, 1636/4, 1639, 1641, 1642, 1643, 1644/1, 1644/2, 1645/1, 1645/2, 1645/3, 1646, 1722.
11.6.4. Infrastrukturna območja, objekti in naprave
11.6.4.1. Prometna infrastruktura
Območje urejanja je z vseh strani omejeno s prometnicami:
– na severu z železniško progo,
– na vzhodu z lokalno cesto LC 396070,
– na zahodu z načrtovano navezovalno cesto Dramlje–Šentjur (nasip te ceste predstavlja krak zadrževalnika).
Na območju zadrževalnika ni obstoječih prometnic, niti ni predvidena njihova izgradnja.
11.6.4.2. Gospodarska javna infrastruktura
Preko območja zadrževalnika potekata dva nadzemna elektro-napetostna voda.
Preostalih infrastrukturnih objektov in naprav na območju zadrževalnika ni, za delovanje zadrževalnika tudi niso potrebni. Predvidena je le izgradnja zaporničnega objekta na Voglajni, z namenom reguliranja njenega iztoka iz območja zadrževalnika.
11.6.5. Organizacija dejavnosti
Zadrževalni bazen Črnolica je na severu omejen z nasipom vzporedno z železniško progo. Na zahodu je predvidena izgradnja navezovalne ceste Dramlje–Šentjur, ki bo narejena tako, da bo hkrati predstavljala tudi rob zadrževalnega bazena (dvojna funkcija nasipa – enkrat nasip za izgradnjo cestnega nadvoza, drugič nasip za zadrževanje poplavnih vod Voglajne). Na vzhodnem delu sega zadrževalni bazen do lokalne ceste.
Na iztoku suhega zadrževalnika je potrebno izvesti zapornični objekt z vso hidromehansko in strojno opremo, s katero se regulira iztoke iz bazena. Varnosti preliv je namenjen prelivanju pretokov, večjih od tistih s povratno dobo 100 let.
Osnovni namen zadrževalnika Črnolica je zmanjšanje konice poplavnega vala. Izveden bo kot suhi zadrževalnik, kar pomeni, da nizki pretoki odtekajo po osnovnem koritu neovirano, v primeru višjih pretokov od predvidenega pretoka 22 m3/s pa se vode zadržijo v zadrževalniku. Glede na računski pretok s povratno dobo 100 let se po statistični analizi pretoki višji od 22 m3/s pojavijo 2–3-krat letno, to pa je tudi pogostost polnitve zadrževalnika. Skladno z rezultati hidrološke analize je maksimalen čas zadrževanja visokih voda v suhem zadrževalniku 48 ur oziroma 2 dni. Torej bi bil suhi zadrževalnik v funkciji 2–3-krat letno po dva dni. V vsem preostalem obdobju je možna kmetijska raba. Poudariti pa je potrebno, da je suhi zadrževalnik predviden na območju, ki je že v sedanjem stanju poplavno območje.
11.6.6. Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine, kakovostnih prvin krajine, bivalnega in delovnega okolja
Umestitev zadrževalnika v prostor temelji na predhodni analizi prostora, z upoštevanjem vodnih in priobalnih zemljišč ter načinom gospodarjenja na njih, z upoštevanjem zavarovanih območij ter drugih specifičnosti delovanja vodnega sistema. Zadrževalnik ne pomeni bistvene spremembe obstoječega okolja, saj se na novo oblikujejo le njegovi nasipi. Slednje se umešča ob obstoječih in načrtovanih cestah, tako da se ne poruši naravno ravnovesje in da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno dediščino.
Območje reke Voglajne je opredeljeno kot območje Nature 2000 in hkrati ekološko pomembno območje. Varovano območje se nahaja v osrednjem delu zadrževalnika, tako da se z nasipi ne posega v strugo in brežine reke ter se ohranja obvodna vegetacija.
Vodnogospodarska dela se izvaja sonaravno, tako da se v največji možni meri ohranjajo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote (ne slabša se kvalitete vode, ne spreminja temperature, ne odlaga odpadkov in ne posega se v obrežno vegetacijo). V vodotok se posega le do te mere, kolikor je potrebno za ustrezno tehnično ureditev zadrževalnika. Ohranjajo se naravna poplavna območja in razgibanost površja kot osnova za ohranjanje habitatov.
Izgradnja zadrževalnika na območju Nature 2000 se vrši izven drstitvenega obdobja.
Ponoči se območje zadrževalnika ne osvetljuje.
Zadrževalnik se v celoti izogne območjem kulturne dediščine, naseljem, večjim kompleksom najboljših kmetijskih zemljišč in gozdovom z varovalno funkcijo. Površino zadrževalnika se lahko uporablja v kmetijske namene pod pogojem, da se za izvajanje kmetijske dejavnosti ne uporabljajo pesticidi in gnojila v prevelikem obsegu ter da se ne izvaja kakršnokoli sežiganje.
11.6.7. Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom
Osnovni namen zadrževalnika je varovanje mesta Šentjur pred visokimi vodami reke Voglajne. Z izgradnjo suhega zadrževalnika Črnolica se sedanji pretok Voglajne v prerezu zadrževalnika, ki znaša 61 m3/s, zmanjša na vrednost 22 m3/s oziroma 18 m3/s v primeru, da se Slivniško jezero predčasno prazni. Z izgradnjo suhega zadrževalnika se bo gladina Voglajne skozi Šentjur znižala za ca. 80 cm, izboljšala pa se bo tudi poplavna varnost območij ob Voglajni dolvodno.
Zapornični objekt za regulacijo prelivanja Voglajne v zadrževalnik je potrebno urediti tako, da pri nizkih ali povprečnih pretokih ne bo nastala pregrada višja od 5 cm in da ne bo ob zapornici nastajal tok, hitrejši od povprečnega pretoka Voglajne.
Prepovedano je požiganje suhe trave ali obrežne vegetacije. Slednjo se odstranjuje le v primeru, če je poškodovana ali ovira pretok reke.
11.6.8. Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje
Tip zadrževalnika je suhi zadrževalnik z iztokom 22 oziroma 18 m3/s (odvisno od predpraznjenja Slivniškega jezera). Polnjenje zadrževalnika se prične, ko v pregradnem prerezu preseže 22 oziroma 18 m3/s (predpraznjenje Slivniškega jezera) in se tak iztok iz zadrževalnika tudi vzdržuje z manipulacijo zaporničnih organov (IZVRS, 2005).
Predvidena maksimalna gladina zadrževalnega bazena je na 264,10 m n.v., nasipi morajo imeti še varnostno višino, tako da je kota nasipov oziroma navezovalne ceste na 265.0 m n.v.
Zadrževalnik je v prostor umeščen tako, da čim manj posega v poplavno ravnico Voglajne. Nasipi so urejeni v sklopu obstoječih (severni del nasipov poteka vzporedno z železniško progo) in načrtovanih (zahodni del nasipov bo hkrati tudi nasip navezovalne ceste Dramlje–Šentjur) prometnic. Naklon nasipa je 1:2, na notranji strani je lahko tudi bolj položen (1:3). Šentjurska obvoznica je predvidena ob levem bregu Voglajne.
Material za nasipe je iz mešanice glineno-meljastega materiala, ki ga je treba komprimirati po slojih. Brežine nasipov se humusira in zatravi.
11.6.9. Etapnost realizacije
Ni predvidena fazna realizacija. Zadrževalnik, ki je predmet programske zasnove, se izvede sočasno z izgradnjo navezovalne ceste Dramlje–Šentjur.

Omilitveni ukrepi za načrtovanje in izgradnjo zadrževalnika Črnolice ter za umestitev navezovalne ceste Dramlje–Šentjur (modra varianta s podvarianto modra – zahod) ter optimizacijo trase na območju Črnolice.
(1) Omilitveni ukrepi obeh načrtovanih posegov na tla
– Pri poseganju v prostor je potrebno ohranjati gozdne površine, kjer so območja potencialnih plazov, usadov in zdrsov zemljine.
– Vozila se morajo v največji meri izogibati manipuliranju na sosednjih kmetijskih zemljiščih, potrebno pa je upoštevati vsa ostala pravila, ki veljajo na gradbišču.
– Namenska uporaba rodovitnega dela tal za sanacijo degradiranih površin ali na drugih območjih.
– Ustrezno deponiranje in namenska uporaba rodovitnega dela tal na podlagi izdelanega Načrta ravnanja s prstjo.
– Po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na razgaljenih površinah. Posege v tla je potrebno izvesti tako, da se prizadene čim manjše površine tal.
– S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu.
– Po koncu del je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na razgaljenih površinah ter brežinah vodotokov. S tem se preprečijo erozijski pojavi.
– Z izvajanjem ukrepa bo omogočeno zmanjšanje vpliva na vodotoke in njihovo kakovost.
– Posegi naj se izvedejo tako, da v najmanjši možni meri negativno vplivajo na sosednja kmetijska zemljišča. Del trajno izgubljenih kmetijskih površin se nadomešča na več lokacijah znotraj območja občine (na območju naselij Ponikva, Zagaj pri Ponikvi, Bobovo pri Ponikvi, Razbor, Trnovec pri Dramljah, Tratna pri Grobelnem in Loke pri Planini). Nadomestna zemljišča se prikažejo v Občinskem prostorskem načrtu Občine Šentjur.
– Cestne povezave naj se načrtujejo tako, da se smiselno zagotovi zadostno število prehodov za kmetijsko in gozdno mehanizacijo čez predvideno navezovalno cesto ter s tem nemoten dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč.
– Kjer zaradi naklona kmetijska proizvodnja ne bo več mogoča, naj se izdela zasaditev z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami (zasaditveni načrt).
– Odpadni gradbeni material se ne sme odlagati na gozdne površine ali gozdni rob, ampak na ustrezne urejene deponije gradbenega materiala oziroma se ga vkoplje v zemeljski zasip. Potrebna je izdelava projekta ravnanja z gradbenimi odpadki.
– Morebitne prekinitve obstoječih melioracijskih sistemov je potrebno rekonstruirati oziroma zagotoviti njihovo nadaljnje delovanje.
– Spremljanje površine in območja poseganja zaradi izvedbe sprememb in dopolnitev planskih aktov Občine Šentjur, pokritosti tal z gozdom, delež varovalnih gozdov v primerjavi z vsemi gozdnimi površinami, stanje in kvaliteta tal v neposredni okolici sprememb rabe in spremljanje dogodkov na gradbišču na podlagi gradbenega dnevnika.
(2) Omilitveni ukrepi obeh načrtovanih posegov za površinske vode
– Preprečitev dodatnih posegov in odlaganja gradbenega materiala na brežine.
– Gradbena mehanizacija mora biti tehnično brezhibna, da ne prihaja do izteka olj in maziv v površinske vode.
– Odvodnjavanje padavinske vode iz utrjenih (asfaltirani) površin mora potekati preko lovilcev olj in peskolovcev v čim bližji vodotok.
– Preprečevanje pranja delovnih strojev v vodotokih ali njihovi bližini.
– Pri gradnji je potrebno preprečiti vsakršno onesnaženje površinskih voda z gradbenim materialom, preprečiti morebitno iztekanje betona v vodo in odlaganje gradbenih odpadkov v bližino vodotoka.
– Pred in v času gradnje se vrši vsakodnevni vizualni in mesečni monitoring (fi-ke analize) kakovosti vode v prečkanih vodotokih.
(3) Omilitveni ukrepi obeh načrtovanih posegov za varstvo talnih vod
– Gradbena mehanizacija mora biti tehnično brezhibna, da ne prihaja do izteka olj in maziv v podzemne vode.
– Pred pričetkom morebitne gradnje je potrebno izvesti podrobnejše hidrogeološke študije o vplivu posega na podzemne vode. Pred pričetkom gradnje je potrebno izdelati presojo vplivov na okolje, skladno s prilogo I in II Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07).
– Pri gradnji ne sme priti do kaljenja in mešanja talnih delcev s talno vodo.
– Pri betoniranju premostitvenih objektov je potrebno preprečiti iztekanje betona pri gradnji objekta.
– Za ohranitev nivoja podtalnice je potrebno v največji možni meri zagotoviti ponikanje padavinske vode (ob urejanju prostora je potrebno zagotoviti čim večji delež naravnih ali zatravljenih površin).
– Spreminjanje nivoja podzemne vode ter ustreznost ureditve odvodnjavanja iz cest zaradi preprečevanja onesnaževanja podtalnice.
(4) Omilitveni ukrepi za načrtovane posege na naravo
(4.1) za navezovalno cesto Dramlje–Šentjur
– V strugo vodotokov in njihovih brežin se ne posega. Pri načrtovanju se upošteva najmanj 5 metrski odmik od meje vodnega zemljišča oziroma od zgornjega roba brežine vodotoka.
– Ohrani se vsa obstoječa obvodna vegetacija ob reki Voglajni v 5 metrskem pasu priobalnega zemljišča vodotokov, kjer je pas ožji, naj se ga razširi z zasaditvami avtohtonega drevja na najmanj 3 metre na obeh brežinah.
– Ohrani se vsa obstoječa obvodna vegetacija ob pričakovanih naravnih vrednotah ter že razglašenih naravnih vrednotah.
– Ohrani oziroma izboljša se stanje prednostnega habitatnega tipa, ki se po Uredbi o habitatnih tipih ohranja v ugodnem stanju (44.1 in 44.3).
– Izpust meteornih oziroma ostalih voda iz območja naj se uredi čim bližje predvideni čistilni napravi.
– Pri vseh posegih je potrebno zmanjšati vpliv na EPO in predlagane naravne vrednote, ki segata v območje predvidenih tras navezovalne ceste.
– Na območju prečkanja vodotokov naj se gradnja načrtuje tako, da bo ohranjen vsaj 5 metrski pas priobalnega zemljišča z obrežno vegetacijo. V vodni režim vodotokov naj se ne posega.
– Vse manipulacijske in povozne površine morajo biti vodotesne in imeti odvod meteornih voda preko razbremenilnika ali lovilca olj ter maščob v javno kanalizacijo.
– Odvoz posekanega lesa po obstoječih cestah.
– Ohranitev hidrološke in ekosistemske naravne vrednote v enakem oziroma boljšem stanju.
– Na vodotoku Voglajna se ne gradi novih jezov, pregrad ali pragov. Plitvih delov vodotoka naj se ne zasuje.
– Preprečitev skladiščenja posekanega drevja na travnikih znotraj Natura območja in na močvirnatih ali mokrotnih travnikih v bližini območja.
– Preprečitev deponiranja viškov zemeljskega materiala na travnikih znotraj Natura območja in na močvirnih ali mokrotnih travnikih v bližini območja.
– Na navezovalni cesti se uredi prepuste za dvoživke in varovalne ograje. Odtočne jaške se uredi tako, da ne delujejo kot pasti za dvoživke.
(4.2) za zadrževalnik
– V strugo vodotokov in njihovih brežin se ne posega. Pri načrtovanju se upošteva najmanj 5 metrski odmik od meje vodnega zemljišča oziroma od zgornjega roba brežine vodotoka.
– Ohrani se vsa obstoječa obvodna vegetacija ob reki Voglajni v 5 metrskem pasu priobalnega zemljišča vodotokov, kjer je pas ožji, naj se ga razširi z zasaditvami avtohtonega drevja na najmanj 3 metre na obeh brežinah.
– Ohrani se vsa obstoječa obvodna vegetacija ob pričakovanih naravnih vrednotah ter že razglašenih naravnih vrednotah.
– Ohrani oziroma izboljša se stanje prednostnega habitatnega tipa, ki se po Uredbi o habitatnih tipih ohranja v ugodnem stanju (44.1 in 44.3).
– Ohranitev hidrološke in ekosistemske naravne vrednote v enakem oziroma boljšem stanju.
– Zagotavljanje minimalnega pretoka vode ter ohranjanje kvalitete vode (fi-ke parametri) med gradnjo pregrad na zadrževalnikih.
– Spremljanje stanja ogroženih in indikatorskih vrst v vodotoku Voglajna ter dvoživk na območju navezovalne ceste Dramlje–Šentjur, pred, med in po končani izvedbi plana.
– Spremljanje stanja obstoječih in predlaganih naravnih vrednot pred in po končani izvedbi plana.
– Spremljanje stanja kvalifikacijskih vrst za Natura območje Voglajna po končani izvedbi plana.
(5) Omilitveni ukrepi obeh načrtovanih posegov za varstvo kulturne dediščine
– Izvedba zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi postizkopalnimi postopki. Rezultati arheoloških raziskav lahko vplivajo tudi na izbiro posebnih tehničnih rešitev oziroma vplivajo na večje spremembe prostorsko izvedbenih načrtov.
– V primeru odkritja najdb izjemnega pomena lahko ZVKDS OE Celje na podlagi valorizacije strokovne komisije zahteva delno spremembo projekta in prezentacijo na mestu odkritja (in situ).
– Izdelava poročila o stanju kulturne dediščine v občini, na podlagi česar se spremlja stanje.
(6) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje ravni hrupa
– Gradbena dela na izpostavljenih odsekih naj potekajo le v dnevnem času od 7.00–18.00. Dovoljenje za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom.
– Na delih, kjer se bo cesta približala stanovanjskim objektom bo potrebna izvedba ustrezne protihrupne zaščite. Natančnejša analiza in projekti bodo narejeni po izbiri variante poteka nove cestne povezave glede na predvidene prometne obremenitve, bližino stanovanjskih objektov in konfiguracijo terena.
– Upravljavec ceste je po izgradnji nove cestne povezave dolžan zagotoviti prvo ocenjevanje hrupa na osnovi meritev hrupa v času poskusnega obratovanja, če pa to v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ni določeno, pa po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer oziroma pod dejanskimi obratovalnimi pogoji, vendar ne pozneje kot 15 mesecev po zagonu.
– Upravljavec ceste mora za navezovalno cesto Dramlje–Šentjur zagotavljati obratovalni monitoring hrupa enkrat v obdobju petih let.
(7) Omilitveni ukrepi obeh načrtovanih posegov za zrak
– Prašenje bi lahko povečala tovorna vozila ob neprimerni vožnji po neutrjenih poteh gradbišča, zato naj se vozila po gradbišču premikajo počasi in skladno z določili ureditve gradbišča. Vozilom naj se na prehodu z gradbišča na asfaltno podlago z vodo očisti pnevmatike, da ne bo prihajalo do raznosa zemljin na cesto, kjer se po osušitvi praši. V času gradnje je območja večjih posegov potrebno sprotno kultivirati in s tem preprečevati tudi prašenje.
– Med izgradnjo objektov na območju sprememb rabe prostora je potrebno čim večji del tovornega prometa preusmeriti tako, da ne bo obremenjeval bližnjih naselij v okolici.
– Spremljanje povprečnega letnega dnevnega prometa na območju glavnih prometnih povezav v občini.
(8) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja
– Na celotnem območju Občine Šentjur je potrebno zmanjšati porabo električne energije za osvetlitev javnih površin ter zmanjšanju svetlobnega onesnaženja, in sicer z:
– dosledno zamenjavo vseh obstoječih svetilk razsvetljave, ki do 31. decembra 2008 še niso bile preurejene v obliko, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0%.
– uvedbo časovnih intervalov osvetlitve (npr. izklop posameznih svetilk (vsaka druga svetilka) na javno manj obremenjenih območjih javnih površin, in sicer glede na obremenitev površin)
– zamenjava obstoječih sijalk z varčnimi sijalkami.
– Na območjih predlaganih sprememb namenske rabe (navezovalna cesta) je potrebno dosledno upoštevati načine osvetljevanja, ki jih predpisuje Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07) za posamezna območja osvetlitve (razsvetljava cest in javnih površin ...).
– Nepokrite površine gradbišč in druge nepokrite površine, na katerih se izvajajo vzdrževalna ali druga dela obnove gradbenih inženirskih objektov ali stavb na prostem v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov, so lahko osvetljene s svetilkami, ki ne izpolnjujejo zahtev iz 4. člena Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07), vendar morajo biti morajo biti 30 minut po prenehanju izvajanja omenjenih del osvetljene samo s svetilkami, ki izpolnjujejo zahteve iz 4. člena omenjene uredbe.
– Razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov (prostori v stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno-varstvene, izobraževalne, zdravstvene in podobne dejavnosti ter stanovanjski in drugi prostori v stavbah, v katerih se ljudje zadržujejo pogosto in daljši čas) ne presega mejnih vrednosti iz preglednice v prilogi, ki je sestavni del Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).
– Spremljanje letne porabe električne energije za osvetljevanje občinskih cest in razsvetljavo javnih površin v upravljanju občine.
(9) Omilitveni ukrepi obeh načrtovanih posegov na prebivalstvo in njihovo zdravje
– Pri načrtovanju in gradnji protihrupnih ograj naj se v največji možni meri uporabljajo naravni materiali. Betonski objekti in ograje naj bodo obarvani v temnejše barve, vse odkopne in nasipne brežine pa naj bodo takoj po končanju gradbenih del ozelenjene.
– Po izvedbi zadrževalnika visokih voda Voglajne–Črnolica se spremlja površine in pogostost katastrofalnih poplav ob Voglajni ter ogroženost posameznih delov občine zaradi naravnih nesreč.
(10) Omilitveni ukrepi na varovana območja
(10.1) za navezovalno cesto Dramlje–Šentjur
– V struge potokov in brežine se ne posega. Pri določitvi planske rabe in načrtovanju se upošteva najmanj 5 metrski odmik od meje vodnega zemljišča oziroma od zgornjega roba brežine vodotoka.
– Ohrani naj se vsa obstoječa avtohtona obvodna in drevesna vegetacija ob potokih.
– Na vodotoku se ne gradi novih jezov, pregrad ali pragov.
– Pri izgradnji mostu čez Voglajno se za potrebe prehajanja reke med gradnjo uporablja obstoječi most.
– Če bo za potrebe novega mostu čez Voglajno potrebno zgraditi podporne stebre, ti ne smejo segati v Natura območje.
– Izgradnja mostu se vrši izven drstitvenega obdobja (predvidoma od februarja do konca junija).
– Nasipi za cesto/zadrževalnik ne smejo segati v območje Nature 2000 (poseganje na Natura območje ni dovoljeno niti v času njihove gradnje), razen na območju bivšega okljuka Voglajne, ki v naravi ne obstaja več.
– V lokacijskih podatkih v mapi 0 PGD dokumentacije mora projektant podati grafični prikaz lege objekta na zemljišču in uporabo zemljišča v času izgradnje objekta, ki ne sme presegati linije določene z mejo Natura območja.
– V primeru izvajanja utrditev pod mostom, naj bo ta izvedena kot kamnita zložba.
– Urediti odvajanje meteorne vode s parkirišč, dovoznih poti, cestišč in preprečitev stekanja preko lovilcev olj in peskolovcev v vodotok.
– Med gradnjo naj se gradbišča v bližini vodotoka zavaruje, tako da se prepreči spiranje gradbenega materiala v potok.
(10.2) za zadrževalnik visokih voda Voglajne–Črnolica
– Zapornični objekt za regulacijo prelivanja Voglajne v zadrževalnik je potrebno urediti tako, da pri nizkih ali povprečnih pretokih ne bo nastala pregrada višja od 5 cm.
– Zapornični objekt za regulacijo prelivanja Voglajne v zadrževalnik je potrebno urediti tako, da pri nizkih ali povprečnih pretokih ne bo ob zapornici nastajal tok, bistveno hitrejši od povprečnega pretoka Voglajne.
– Izgradnja zadrževalnika na območju Nature se vrši izven drstitvenega obdobja (predvidoma od februarja do konca junija).
– Če je potrebno pri izgradnji zaporničnega objekta posegati v vodotok, naj se po končani gradnji dno prekrije z večjimi kamni (lahko so pritrjeni na dno).
– Površina suhega zadrževalnika naj bo prekrita z zelenim rastlinjem. Površina se lahko izkorišča za kmetijske dejavnosti, vendar je potrebno preprečiti uporabo pesticidov in prekomerno rabo gnojil ter kakršnokoli sežiganje.
– Nadzor nad izvajanjem zgoraj navedenih omilitvenih ukrepov v času izvedbe del in urejanja zemljišč na območju navezovalne ceste Dramlje–Šentjur in območju zadrževalnika visokih voda Voglajne–Črnolica.

Vsa ostala določila ostanejo še naprej v veljavi in se lahko tolmačijo le skladno s temi spremembami in dopolnitvami.

Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Šentjur so vsem zainteresiranim na vpogled na pristojnem oddelku Občine Šentjur.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.