Na podlagi 61., 74. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) in 14. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 101/08) je Občinski svet Občine Kamnik na 32. seji dne 24. 3. 2010 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o sprejetju ureditvenega načrta K-9 Šole (Uradni list SRS, št. 21/89), in sicer za del območja ureditvenega načrta, v nadaljevanju »spremembe in dopolnitve UN«, ki je v veljavnem Dolgoročnem planu Občine Kamnik namenjen družbenim dejavnostim ter parkovnim in rekreacijskim površinam.
Spremembe in dopolnitve UN je izdelala družba LD 2000 d.o.o., Domžale, pod številko projekta: 01-04/2009, v februarju 2010.

Za 1. členom se doda nov 1.a člen, ki se glasi:

Sestavni deli sprememb in dopolnitev UN so:

I.      Besedilo odloka
II.     Grafični del, ki vsebuje naslednje
        grafične načrte:
1.      Izsek iz dolgoročnega plana                 M 1:5000
2.      Vplivi in povezave s sosednjimi enotami     M 1:2000
        urejanja prostora
3.      Načrt območja z načrtom parcelacije
        3.1. Katastrski in geodetski načrt s        M 1:1000
        prikazom območja UN
        3.2. Načrt obodne parcelacije in            M 1:1000
        parcelacije zemljišč ter prikaz površin
        namenjenih javnemu dobru
4.      Načrt arhitekturnih, krajinskih in
        oblikovalskih rešitev prostorskih
        ureditev
        4.1. Načrt odstranitve objektov             M 1:1000
        4.2. Ureditvena situacija                   M 1:1000
        4.3. Prereza skozi območje                  M 1:1000
        4.4. Etapnost izvedbe                       M 1:1000
        4.5. Prometno tehnična situacija, idejna    M 1:1000
        višinska regulacija in načrt
        intervencijskih poti
        4.6. Zbirni načrt komunalnih vodov in
        naprav                                     M 1:1000«

V 2. členu se za drugim odstavkom doda novo besedilo, ki se glasi:
»1. Obseg sprememb in dopolnitev UN
Območje sprememb in dopolnitev UN obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami:
175/8, 176/1, 176/2, del 176/4, 176/5, 176/6, 177, 178, 284/1, 284/3, 284/8, 284/9, 284/10, 284/11, 285, 286/1, 287/2, 298/1, 311/3, 311/4, 311/5, 311/11, del 311/13, 311/17, 311/19, 311/22, 311/23, 311/24, del 311/25, 312/1, 312/2, 1442/1, del 1442/2, del 1442/3, del 1443/1, 1443/2, 1502/1, 1502/8, 1502/16, 1502/17, 1502/18 in 1504/7.
Zemljišča se v celoti nahajajo v katastrski občini Kamnik.
Površina območja sprememb in dopolnitev UN je 43.440 m2.
2. Meja sprememb in dopolnitev UN
Meja območja sprememb in dopolnitev UN poteka po zemljiščih katastrske občine Kamnik: iz severne točke zemljišča parc. št. 1443/2 po severovzhodnem robu zemljišča. Ob stiku z zemljiščem parc. št. 311/25 zavije proti severovzhodu in se nadaljuje po parcelni meji istega zemljišča in zemljišča parc. št. 1502/1. Ob stiku z zemljiščem parc. št. 270/5 zavije proti južnemu robu istega zemljišča. Meja se nato obrne proti severovzhodu in se nadaljuje po robu zemljišč parc. št. 270/5, 270/7, 270/8, 270/9, 270/10, 270/11, 270/12, 271/13, 270/14, 270/15. V severni točki zemljišča parc. št. 1502/16 se obrne proti jugovzhodu in poteka dalje po severnem robu zemljišč parc. št. 284/1, 176/2, 1442/3, 176/2, prečka parc. št. 176/4 in se v isti liniji nadaljuje po severnem robu zemljišča parc. št. 175/8. Meja se ob stiku z zemljiščem parc. št. 1504/1 obrne proti jugu in se nadaljuje po vzhodnem robu zemljišča parc. št. 176/5, 176/1, 1504/7. Meja se nato obrne proti jugu, prečka zemljišče parc. št. 1442/2 do zemljišča parc. št. 290, kjer se nadaljuje po severovzhodnem robu parc. št. 290, 291. V severni točki zemljišča parc. št. 291 se meja obrne proti jugozahodu in se nadaljuje po jugovzhodnem robu in južnem robu zemljišč parc. št. 287/2, 286/1, 298/1, 1502/8, po severnem robu zemljišča parc. št. 304/9. Meja se obrne proti jugu in se po 24,3 m obrne za 90˚ v smeri proti zahodu. Prečka zemljišča parc. št. 1443/1, 311/25, 311/21, 311/13. Na zahodnem robu parc. št. 311/13 se obrne proti severu in se nadaljuje po zahodnem robu zemljišč parc. št. 311/13, 311/4, 311/3 in se zaključi v izhodiščni točki.
Meja območja sprememb in dopolnitev UN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.
3. Prostorske enote v območju sprememb in dopolnitev UN
Območje sprememb in dopolnitev UN je razdeljeno na štiri prostorske enote:
P1, P2, P3 – površine, namenjene gradnji objektov in pripadajočim ureditvam in P4 – površine, namenjene zunanjim ureditvam.
Obseg in meja območja sprememb in dopolnitev UN ter prostorske enote so razvidne iz grafičnega načrta št. 3.1. »Katastrski načrt s prikazom območja UN« in 3.2. »Geodetski načrt s prikazom območja UN«.«

Za 3. členom se doda nov 3.a člen, ki se glasi:

Na območju sprememb in dopolnitev UN so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča,
– odstranitve objektov in naprav,
– redna in investicijska vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov,
– sprememba namembnosti objektov,
– gradnja novih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge javne gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.«

Za 3.a členom se doda nov 3.b člen, ki se glasi:

Del območja sprememb in dopolnitev UN je namenjen pretežno družbenim dejavnostim, del pa pretežno parkovnim in rekreacijskim površinam.
Objekti v območju sprememb in dopolnitev UN so namenjeni kulturi, izobraževanju in športnim dejavnostim.
Dopustna je naslednja namembnost:

– 122         Upravna in pisarniška raba
– 1220301     Drug upravni in pisarniški del stavbe – drugi
              podobni deli stavbe
– 1220201     Banke, pošte, zavarovalnice in drugi podobni
              deli stavbe (samo zavarovalnice)
– 123         Trgovske in druge stavbe za storitvene
              dejavnosti
– 12301       Trgovske stavbe: samostojne prodajalne (samo
              knjigarna)
– 126         Stavbe splošnega družbenega pomena
– 1261001     del stavbe za kulturo in razvedrilo – dvorana
              za družabne prireditve, drugi podobni deli
              stavbe
– 1262001     Knjižnica
– 1263001     Osnovna šola
– 1265001     Športna dvorana
– 211         Ceste
– 21120       Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane
              ceste
– 214         Mostovi, viadukti, predori in podhodi
– 21410       Mostovi in viadukti (samo nadhod)
– 21420       Predori in podhodi (samo podhodi)
– 241         Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti
              za prosti čas
– 24110       Športna igrišča (razen površin za bazenska
              kopališča na prostem, avtomobilske,
              motoristične, kolesarske ali konjske dirke)
– 24122       Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
              rekreacijo in prosti čas (od teh le otroška in
              druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
              ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in
              druge urejene zelene površine).

PROSTORSKA ENOTA P1
V prostorski enoti P1 je predvidena ohranitev obstoječega objekta, v katerem so programi Glasbene šole, Centralne knjižnice Kamnik, Zavoda za zdravstveno zavarovanje, Centra za socialno delo, Rdečega križa ter ostali programi (v nadaljevanju »objekt A«) ter ureditev zunanjih površin. Možna je tudi izgradnja prizidka k objektu A za potrebe programov Glasbene šole. Poveča se število obstoječih površin za mirujoči promet.
PROSTORSKA ENOTA P2
V prostorski enoti P2 je predvidena delna rušitev obstoječega objekta Osnovne šole Toma Brejca ter adaptacija in dozidava obstoječe osnovne šole. Zgradi se nova športna dvorana. Predvidena je ureditev zunanjih površin za potrebe šole in športne dvorane.
PROSTORSKA ENOTA P3
V prostorski enoti P3 je predvidena rušitev obstoječe Osnovne šole Frana Albrehta. Predvidena je izgradnja nove osnovne šole in povezava le te z obstoječo in prenovljeno športno dvorano. Predvidena je ureditev zunanjih površin za potrebe šole in športne dvorane.
PROSTORSKA ENOTA P4
V prostorski enoti P4 so predvidene večnamenske parkovne površine, otroška igrišča ter površine za potrebe športa in prireditev.«

V 4. členu odloka se črtajo točke A1, A4, A5 in B. Točke A2, A3, C in D se preimenujejo, in sicer A2 v 1, A3 v 2, C v 3 in D v 4.

Za 4. členom se doda nov 4.a člen, ki se glasi:

Območje sprememb in dopolnitev UN je sestavljeno iz dveh programsko različnih delov. Vzhodni in zahodni del območja sta namenjena šolskim programom, osrednji del je namenjen športnim in parkovnim zunanjim površinam. Med seboj sta šoli povezani s peš in kolesarskimi potmi.
PROSTORSKA ENOTA P1
Predvidena je ohranitev objekta A in transformatorske postaje na vzhodnem robu prostorske enote.
Objekt A je lociran na sredini prostorske enote. Dovozna pot do objekta in površin za mirujoči promet je preko obstoječe Kajuhove poti. Obstoječe površine za mirujoči promet se dopolni na vzhodu prostorske enote.
PROSTORSKA ENOTA P2
Del objekta osnovne šole Toma Brejca se poruši. Preostali del objekta osnovne šole se rekonstruira in adaptira ter prizida. Ob osnovni šoli se zgradi športno dvorano. Severno od nastalega kompleksa (v nadaljevanju »Objekt B«) se formira šolsko dvorišče s skupnim vhodom do vseh programov. Pomožni vhod v športno dvorano je iz paviljona na šolskem dvorišču. Pod nivojem terena je predvidena klet spremljajočih prostorov športne dvorane.
Na južni strani so površine za prvo triado in zunanji prostori za dostavo. Ohranja se parkovni prostor in obstoječ vhod na zahodni strani.
Dovozna pot do objekta je urejena preko obstoječega desnega uvoza s Šutne po enosmerni poti mimo objekta do površin za mirujoči promet jugovzhodno od Metalke. Do površin za mirujoči promet se dostopa tudi preko novega krožnega križišča na Šolski ulici, zahodno od podhoda.
PROSTORSKA ENOTA P3
Objekt osnovne šole Frana Albrehta se odstrani. Obstoječa športna dvorana ob Šolski ulici se ohrani ter prenovi in dogradi. Južno od športne dvorane je predviden nov objekt osnovne šole. Obstoječi športni dvorani se na zahodni strani dogradi prizidek, ki povezuje športno dvorano in osnovno šolo. Med šolo in telovadnico je predvideno gospodarsko dvorišče. Šola je s šolskim dvoriščem orientirana proti reki Kamniški Bistrici, glavni vhod pa je orientiran na zahodno stran proti športnim igriščem. Južno od predvidenega kompleksa (v nadaljevanju »Objekt C«) so otroška igrišča in zunanje učilnice za prvo triado.
Obstoječe površine za mirujoči promet se preuredi v večnamensko ploščad, ki je namenjena tudi parkiranju. Med večnamensko ploščadjo in reko Kamniško Bistrico se uredi parkovna površina. Dovoz do večnamenske ploščadi in za dostavo je preko obstoječega desnega uvoza s Šolske ulice. Ohrani in rekonstruira se dovoz do obstoječih stanovanjskih objektov na jugovzhodu območja.
PROSTORSKA ENOTA P4
V prostorski enoti je predvidena ureditev parkovnih in športnih zunanjih površin. Osrednji del je lociran med obema objektoma osnovnih šol in je namenjen športnim igriščem in tribunam. Športne površine so namenjene tudi občasnim prireditvam. Prostor med Šolsko ulico in športnimi površinami je predviden za večnamensko parkovno-rekreacijsko površino. Južni del območja je namenjen otroškim igriščem.
Dostopi so urejeni za potrebe pešcev in kolesarjev preko dveh poti. Osrednja pot poteka v smeri sever–jug, med športnimi površinami in objektom B. Druga pot poteka po južni strani območja in se priključi osrednji poti na jugozahodni strani prostorske enote P4. Za potrebe prehajanja pešcev v območje sprememb in dopolnitev UN se ukine obstoječ podhod pod Šolsko ulico in se nadomesti z novim podhodom.
Zazidalna zasnova je razvidna iz grafičnih načrtov št. 4.2. »Ureditvena situacija«.«

Za 4.a členom se doda nov 4.b člen, ki se glasi:

V območju sprememb in dopolnitev UN je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih objektov v skladu z veljavno zakonodajo:
– začasni objekti, namenjeni prireditvam, in sicer kiosk oziroma tipski zabojnik,
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, postajališče),
– spominska obeležja.
V območju sprememb in dopolnitev UN je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih objektov v skladu z veljavno zakonodajo:
– začasni objekti, in sicer oder z nadstreškom ter začasna tribuna za gledalce na prostem,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem, in sicer igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, sprehajalna pot in trimska steza,
– urbana oprema, in sicer nadkrita čakalnica (za avtobus), javna kolesarnica z nadstreškom, javne telefonske govorilnice, skulpture in druge prostorske inštalacije, vodnjaki oziroma okrasni bazeni ter otroško igrišče.
Ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati.«

Za 4.b členom se doda nov 4.c člen, ki se glasi:

PROSTORSKA ENOTA P1
Obstoječi vertikalni gabariti objekta A se v celoti ohranjajo. Dovoljene so spremembe namembnosti, rekonstrukcije (adaptacije, sanacije) in vzdrževalna dela celotnega ali dela objekta. Pri dozidavi objekta je potrebno upoštevati usklajen oblikovni princip, izbor materialov in barv znotraj prostorske enote P1.
PROSTORSKA ENOTA P2
Oblikovanje objekta B mora biti v skladu z izbranimi natečajnimi rešitvami. Objekt B je zasnovan v obliki črke Z, ki oklepa dva odprta prostora na severni in južni strani. Daljši krak objekta leži vzporedno s Šutno. Objekt B je sestavljen iz dveh volumnov, ki ju povezuje manjši trakt (šolska avla).
Objekt šole sestavljajo obstoječ del, nova steklena cezura, nov učilniški trakt in športna dvorana s šolsko vhodno avlo. Ločeno so postavljeni še vhodni paviljon za športno dvorano ter uta na šolskem igrišču.
Fasada obstoječega dela objekta B ohranja svetle tone (fasadni elementi, omet, steklo). Obstoječi del objekta B ima streho oblikovano kot štirikapnico, ostali deli imajo ravno streho, z minimalnim naklonom.
PROSTORSKA ENOTA P3
Oblikovanje objekta C mora biti v skladu z izbranimi natečajnimi rešitvami. Objekt C je sestavljen iz obstoječe športne dvorane, prizidka in nove šole. V tlorisu je zasnovan v obliki črke E z osrednjim šolskim atrijem in dvoriščem, ki sta obrnjena proti reki Kamniški Bistrici. Fasadni elementi so leseni oziroma iz kompozitnih materialov. Streha objekta je ravna, z minimalnim naklonom.«

Za 4.c členom se doda nov 4.d člen, ki se glasi:

Zunanji prostor je zasnovan kot preplet tlakovanih in zelenih površin javnega ali poljavnega značaja. Tlakovane površine morajo biti enotno oblikovane tako, da je med njimi vzpostavljeno zvezno prehajanje.
V načrtih zunanjih ureditev je treba v vseh prostorskih enotah enotno oblikovati naslednje elemente:
– klopi, korita za rože, smetnjaki ipd.,
– drogovi za zastave,
– stojala za kolesa (pokrita in nepokrita),
– zunanja razsvetlitev.
Vse ureditve morajo omogočiti dostope funkcionalno oviranim ljudem.
PROSTORSKA ENOTA P1
Ohranja se visoko vegetacijo ob Ljubljanski cesti. V največji možni meri se ohranja visoko vegetacijo ob severnem robu prostorske enote, ki se jo dopolni z novimi zasaditvami. V času gradnje je drevesa potrebno zaščititi. Posamezna drevesa je možno nadomestiti z novimi.
Zunanje površine ostajajo namenjene pretežno krožni enosmerni poti in mirujočemu prometu. Temu se na vzhodni strani površine povečajo.
PROSTORSKA ENOTA P2
Oblikovanje zunanjih površin mora biti v skladu z izbranimi natečajnimi rešitvami. Zaščiten park z obstoječo vegetacijo ob Ljubljanski cesti in Šutni se ohranja. Šolsko dvorišče pred glavnim vhodom je tlakovano. Šolska terasa ob jedilnici je tlakovana in deloma nadkrita s pergolo ali nadstrešnico. Od obstoječega parka in dostopne poti jo loči betonska škarpa. Tlakovani so tudi dostop in površine učilnic na prostem za potrebe prve triade. Otroško igrišče je razdeljeno na dva dela in sicer na ozelenjen del in s tartanom tlakovan del. V jugozahodnem delu objekta je asfaltirana površina za potrebe dostave. Severno od objekta B je urejen širok asfaltiran dostop do šole, športne dvorane in športnih površin ter vzporedno z njim dovoz do parkirišč.
PROSTORSKA ENOTA P3
Oblikovanje zunanjih površin mora biti v skladu z izbranimi natečajnimi rešitvami. Brežine se ohranjajo zelene. Obstoječi drevored ob Šolski ulici se ohranja v največji možni meri. Drevesa, ki se odstranijo zaradi rekonstrukcije Šolske ulice, se nadomestijo znotraj parkovne površine v prostorski enoti P4. Osrednji zunanji prostor objekta C je umeščen na vzhodno stran v atrij in v povezavi z reko Kamniško Bistrico. Urejen je s tlakovanimi površinami in travnatimi hribčki ter zamejen z ograjo. Sestavni del ureditve atrija je vodna površina ob brežini reke Kamniške Bistrice za izobraževalne namene. Na zahodni strani objekta ob glavnem vhodu je predvidena tlakovana vstopna ploščad. Med obstoječo športno dvorano in šolskim objektom je urejeno tlakovano gospodarsko dvorišče. Južni parapet obstoječe športne dvorane se do začetka nadaljnjih dovoljenih posegov ozeleni s popenjavkami. Južni rob objekta opredeljuje odprti prostor prve triade. Prostor je zavarovan z ograjo in urejen s terasami, travnatimi površinami, posameznimi drevesi, grmovnimi zasaditvami in igrali. Med objektom C in reko Kamniško Bistrico se obstoječe površine za mirujoči promet preoblikujejo v večnamensko ploščad, ki je namenjena tudi parkiranju. Med ploščadjo in reko Kamniško Bistrico se uredi parkovna površina z visoko vegetacijo. Obstoječa dovozna pot do večnamenske ploščadi in obstoječih stanovanjskih objektov južno od območja urejanja se rekonstruira. Vzporedno z njo se uredi tudi peš in kolesarska pot.
PROSTORSKA ENOTA P4
Oblikovanje zunanjih površin mora biti v skladu z izbranimi natečajnimi rešitvami. Prostorska enota P4 je v severnem delu večnamenska parkovna površina, v osrednjem delu pa športna površina, dostopna s peš in kolesarskimi potmi. Parkovna površina je v zahodnem delu ozelenjena ter presekana s kolesarsko in peš potjo. Kvalitetna drevesa v območju se ohranijo in po potrebi sanirajo. V času gradnje jih je treba zaščititi. Posamezna drevesa je možno nadomestiti z novimi. Možna je zasaditev dodatnih dreves, grmovnic in ureditev gredic. V severnem delu je površina tlakovana, namenjena urbanim športom in temu primerno oblikovana. Vzhodni del parkovne površine je tlakovan. Športne površine so nekoliko poglobljene. Namenjene so tudi občasnim prireditvam. Posamezna igrišča so tlakovana s tartanom. Peš in kolesarske poti so lahko tlakovane. Poti se navezujejo na obstoječe peš in kolesarske poti. Na športno prireditvenemu prostoru je dovoljena postavitev začasne opreme za potrebe prireditev.
Zasnova zunanje ureditve je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.2. »Ureditvena situacija«.«

Za 4.d členom se doda nov 4.e člen, ki se glasi:

1. Tlorisni gabariti objektov
Objekt B:
– športna  dvorana s povezovalnim             37,50 x 45,00 m
traktom:
– vhodni paviljon:                              6,00 x 8,50 m
– učilniški trakt:                            25,00 x 52,00 m
Objekt C:
– kletna etaža:                              70,50 x 112,50 m
– dozidana športna dvorana:                   58,00 x 40,00 m
– prizidek športni dvorani:                    49,00 x 9,50 m
– učilniški trakt:                           67,50 x 63,50 m.
2. Absolutne kote terena in vhodov
Prostorska enota P1:                372,60 m nadmorske višine
Prostorska enota P2:                        nov vhod 372,60 m
                                             nadmorske višine
                                       obstoječ park 373,55 m
                                             nadmorske višine
                                        dovozna pot 372,50 do
                                    376,10 m nadmorske višine
Prostorska enota P3:                  vhod 372,50 m nadmorske
                                                       višine
                                        dovozna pot 371,30 do
                                    372,50 m nadmorske višine
Prostorska enota P4:                       371,30 do 372,50 m
                                             nadmorske višine
                                    športne površine 371,70 m
                                            nadmorske višine.
3. Višinski gabariti in etažnost
objektov
Objekt B:
Etažnost j  e od P + 3 + M
(učilniški trakt) do K + P + 1
(športna dvorana).
Višinski gabariti:
– streha nad telovadnico:           382,00 m nadmorske višine
– najvišja točka objekta            394,50 m nadmorske višine
(učilniški trakt):
Objekt C:
Etažnost je K + P + 2. Južni trakt
je P+1.
Višinski gabariti:
– najvišja točka objekta:                + 390,00 m nadmorske
                                                       višine
Nad najvišjo točko objektov smejo
segati le inštalacijske naprave in
zasloni zanje.
4. Kapacitete objektov
Objekt B:
– BTP nad nivojem terena:                         4.350,00 m2
– BTP kletnih etaž:                               1.700,00 m2
Objekt C:
– BTP nad nivojem terena:                        13.450,00 m2
– BTP kletne etaže:                               800,00 m2.«

Za 4.e členom se doda nov 4.f člen, ki se glasi:

Za potrebe izgradnje komunalne in prometne infrastrukture, predvidenih objektov in zunanjih ureditev se odstrani Osnovna šola Frana Albrehta (z delnimi posegi v športno dvorano), delno objekt Osnovne šole Toma Brejca in objekt športne dvorane Osnovne šole Toma Brejca v celoti.
Odstranitve objektov so razvidne iz grafičnega načrta št. 4.1. »Načrt odstranitve objektov«.«

Za 4.f členom se doda nov 4.g člen, ki se glasi:

Ohranijo se objekt A na zemljišču parcelna številka 311/11, 311/19, katastrska občina Kamnik, del objekta B na zemljišču parcelna številka 311/5, katastrska občina Kamnik, objekt športne dvorane ob objektu C na zemljišču parcelna številka 178, katastrska občina Kamnik in transformatorska postaja Zdravstveni dom na zemljišču parcelna številka 311/17, katastrska občina Kamnik.
Dopustni posegi na objektu A so redna in investicijsko vzdrževalna dela, rekonstrukcije (adaptacije, sanacije) ter dozidave znotraj gradbene parcele pA, ki ne presegajo višine obstoječega objekta.
Dopustni posegi na delu objekta B, ki se ne ruši, so redna in investicijsko vzdrževalna dela ter rekonstrukcije, adaptacije in sanacije ki ohranjajo zunanjo podobo objekta v skladu s soglasjem pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Dopustni posegi na športni dvorani objekta C so redna in investicijsko vzdrževalna dela ter rekonstrukcije, adaptacije, sanacije. Možna je izgradnja nove športne dvorane in funkcionalna navezava na novo Osnovno šolo Frana Albrehta. Južni parapet obstoječe športne dvorane se zasadi s popenjavkami.«

Za 4.g členom se doda nov 4.h člen, ki se glasi:

pA – parcela, namenjena obstoječemu objektu A, sega v prostorsko enoto P1 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami: del 311/4, 311/5, 311/11, del 311/19, del 311/23, del 311/25 in del 1502/18, vse katastrska občina Kamnik.
Površina pA meri 3.370 m2.
pB – parcela, namenjena objektu B, sega v prostorsko enoto P2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami: del 284/1, del 284/3, del 311/3, del 311/4, del 311/5, del 311/22, del 312/1, del 1502/1, del 1502/17, vse katastrska občina Kamnik.
Površina pB meri 6.210 m2.
pC parcela, namenjena objektu C, sega v prostorsko enoto P3 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami: del 176/1, del 176/2, del 176/6, del 177, del 178, del 284/3, del 284/8, del 285, del 286/1, del 287/2, del 1442/2, vse katastrska občina Kamnik.
Površina pC meri 8.870 m2.
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss–Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga sprememb in dopolnitev UN.
Parcelacija zemljišč je razvidna iz grafičnega načrta številka 3.3. »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč, ter prikaz površin, namenjenih javnemu dobru in zasebni rabi«.«

Za 4.h členom se doda nov 4.i člen, ki se glasi:

1. Površine, namenjene javnemu dobru
Površine, namenjene javnemu dobru, so površine prostorskih enot P1, P2, P3 in P4 in obsegajo zemljišča s parcelnimi številkami: 175/8, del 176/1, del 176/2, del 176/4, 176/5, del 176/6, del 177, del 284/1, del 284/3, del 284/8, 284/9, 284/10, 284/11, del 285, del 286/1, 287/2, 298/1, 311/3, del 311/4, 311/5, del 311/13, 311/17, del 311/22, 311/23, 311/24, del 311/25, del 312/1, 312/2, 1442/1, del 1442/2, del 1442/3, del 1443/1, 1443/2, del 1502/1, 1502/8, 1502/16, del 1502/17, 1502/18 in 1504/7, vse katastrska občina Kamnik.
Površine, namenjene javnemu dobru, merijo skupaj 24.980 m2.«

V 5. členu odloka se v točki 1. Komunalna ureditev črta besedilo prve in druge alineje.
V točki 1. Komunalna ureditev se za dosedanjo peto alinejo doda naslednje besedilo:
»A. Splošni pogoji za komunalno in energetsko urejanje v območju sprememb in dopolnitev UN
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju sprememb in dopolnitev UN so:
– Novi objekti znotraj območja sprememb in dopolnitev UN morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, vročevodno, plinovodno in elektroenergetsko omrežje. Priključitev na plinovodno omrežje se izvede v skladu s potrebami posameznega objekta. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;
– Praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
– V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika imeti pridobljeno notarsko overovljeno služnost, ki jo mora pridobiti investitor, kot povzročitelj sprememb v prostoru;
– Trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur;
– Gradnja infrastrukture mora potekati usklajeno;
– Dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
– Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– Obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci;
– Poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih linijskih komunalnih vodov in naprav, kolikor jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku;
– V primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov;
– Dovoljena je gradnja in ureditve naslednjih infrastrukturnih objektov: cestne ureditve, gradnja pomožnih energetskih objektov, razen tipskega zabojnika za skladiščenje jeklenk za utekočinjen naftni plin, pomožnih telekomunikacijskih objektov, razen baznih postaj, pomožnih komunalnih objektov, razen objekta s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem, tipske greznice ali čistilne naprave, zbiralnice ločenih frakcij in vodnega zajetja.
B. Vodovodno omrežje v območju sprememb in dopolnitev UN
Predvidena je gradnja, rekonstrukcija in dograditev vodovodnega omrežja skladno s pogoji upravljavca. Izvesti je potrebno obnovo javnega vodovoda LŽ 150 z duktilno cevjo DN 150, in zamenjati obstoječ priklop za glasbeno šolo, ki je iz pocinkane cevi, z novo cevjo PE 90x5,4. Izvesti je potrebno nov priključek za naslednja objekta:
– nov priključek DN 80 za objekt B,
– nov priključek DN 80 za objekt C.
Obstoječa priključka za omenjeni šoli se blindira in odstrani. Izvesti je potrebno prestavitev obstoječega vodovoda PE 63x3 ki poteka skozi področje novega stadiona. Predvidena je prestavitev le tega v novo projektirano kolesarsko stezo, kjer se zaradi izgradnje zunanjega hidrantnega omrežja poveča dimenzija na DN 100 (duktil).
C. Kanalizacijsko omrežje v območju sprememb in dopolnitev UN
Fekalna kanalizacija
Obe osnovni šoli se priključujeta na obstoječe kanalizacijsko omrežje. Priključek za Osnovno šolo Frana Albrehta se izvede na južni fasadi, priključek za Osnovno šolo Toma Brejca pa na jugovzhodni fasadi (na del objekta C). Oba priključka sta iz PVC cevi DN250 in se skladno s smernicami upravljavca priključujeta na obstoječ fekalni kanal izven območja obstoječih revizijskih jaškov. Priključek se izvede pod kotom 45°, pred priključkom se vgradi revizijski jašek. V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno pridobiti višinski potek obstoječega fekalnega kanala in temu primerno prilagoditi niveleto priključne cevi. V območju povoznih površin se cevi polno obbetonirajo.
Meteorna kanalizacija
Odvodnjavanje prometnih površin se uredi z odtokom vode ob robniku v požiralnike z vtokom pod robnikom oziroma z odtokom vode v muldo in v požiralnike z mrežo (parkirna niša in servisna cesta ob Šolski ulici). Požiralniki so iz PE (poli etilena). Iztok iz požiralnikov je v meteorni kanal vodotesne izvedbe iz PVC cevi in PE jaškov in ima urejen iztok preko lovilca olja v obstoječ meteorni kanal oziroma v ponikovalnico.
D. Plinovodno omrežje v območju sprememb in dopolnitev UN
Predvidena je gradnja, rekonstrukcija in dograditev plinovodnega omrežja skladno s pogoji upravljavca. Na območju ureditvenega načrta poteka obstoječ plinovod (p=100 mbar). Predvideni so sledeči priključki:
– nov priključek DN 80 za objekt B,
– nov priključek DN 80 za objekt C.
Zaradi poteka obstoječega plinovoda na območju predvidenega novega stadiona, je predvidena prestavitev le tega v novo predvideno kolesarsko stezo in pešpot.
Pri projektiranju oziroma izdelavi tehnične dokumentacije je potrebno upoštevati obstoječe že zgrajene komunalne naprave in napeljave, tako da je križanje oziroma vzporedni vod izveden po zahtevah tehničnih predpisov in normativov. Poleg tega se morajo predvideti ustrezni ukrepi za zagotavljanje nemotenega vzdrževanja plinovoda in varnost pri obratovanju plinovoda.
E. Toplovodno omrežje v območju sprememb in dopolnitev UN
Obstoječ toplovod tangira območje prizidka telovadnice Osnovne šole Frana Albrehta, zato ga je potrebno prestaviti. Odcep za obstoječo šolo se blindira in ukine, vod za napajanje objekta Metalka se ohrani. Izvedba prestavitve in morebitne potrebne zaščite toplovoda naj se izvede po navodilih upravljavca.
Zaradi enotnega sistema ogrevanja za obe tangirani šoli (ena kotlovnica), je med šolama predvidena izvedba povezovalnega toplovoda. Toplovod bo potekal južno od obeh šol, po območju predvidenih površin za pešce in kolesarje in po območju šolskega igrišča Osnovne šole Toma Brejca.
F. Elektroenergetsko omrežje v območju sprememb in dopolnitev UN
Potrebno je zagotoviti ustrezno minimalno oddaljenost elektro energetske infrastrukture do načrtovanih objektov skladno z zahtevami veljavnih tehničnih predpisov in standardov ter veljavno tipizacijo podjetja Elektro Ljubljana d.d. Tam, kjer to ni mogoče doseči, je potrebno obstoječe vode zaščititi oziroma prestaviti.
Predvideni so sledeči priključki na distribucijsko omrežje: objekt B – 1x148kW (1x3x255A), objekt C – 1x172kW (1x3x260A), zunanje igrišče – 1x33kW (1x3x50A) in javna razsvetljava – 1x7kW (1x3x20A). Napajanje se izvede iz obstoječe TP 20/04 kV Zdravstveni dom. Za ta namen bo potrebna rekonstrukcija transformatorske postaje, ki bo vključevala vgradnjo nadomestne transformacije ustrezne moči in obnovo NN stikalnega bloka za potrebe priključevanja obnovljenega NN omrežja.
Vsi predvideni zemeljski vodi se uvlečejo v kabelsko kanalizacijo.
G. Telekomunikacijsko omrežje v območju sprememb in dopolnitev UN
Na obravnavanem območju se bo gradilo optično telekomunikacijsko omrežje in temu je potrebno prilagoditi projektno dokumentacijo telekomunikacijskih priključkov posameznih objektov. Pred objektom se predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in cevno povezavo med omarico in objektom. Do TK omarice mora biti zagotovljen 24 urni dostop. Pri izgradnji cestne infrastrukture je potrebno zagotoviti koridor za TK kanalizacijo.
Obstoječe telekomunikacijske vode, ki potekajo na obravnavanem območju, je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Pri projektni rešitvi je potrebno upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke obstoječe KK.
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.
Na območju ureditvenega načrta potekajo zemeljski in zračni vodi kabelsko komunikacijskega sistema Kamnik. S predstavniki Zavoda za razvoj kabelsko satelitsko televizijskega sistema Kamnik se je potrebno dogovoriti o načinu zaščite obstoječih kablov oziroma izvedbe njihove prestavitve. Križanje in vzporedni potek druge kabelske kanalizacije je potrebno izvesti od obstoječega KKS omrežja z naslednjimi odmiki: kot križanja ne sme biti manjši od 45 stopinj, vertikalni odmik 0,6 m, horizontalni odmik od zemeljskega KKS omrežja in KKS objektov pa najmanj 1 m. Pri projektni rešitvi je potrebno upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke obstoječe KKS.
H. Alternativni viri energije v območju sprememb in dopolnitev UN
Dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri zasnovi novih objektov naj se upoštevajo principi za zmanjšanje porabe energije.
I. Javna razsvetljava v območju sprememb in dopolnitev UN
Obstoječa javna razsvetljava se odstrani. Vse javno prometne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo, tako da bo zagotovljen ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči varen in pravilen potek prometa. Za napajanje razsvetljave je potrebno predvideti novo odjemno mesto. Pri načrtovanju se morajo upoštevati mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja, zato se morajo predvideti okolju prijazne svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%. Vsi objekti morajo imeti zunanjo razsvetljavo objekta in parkirišča internega značaja, ki mora biti v skladu z javno razsvetljavo na tem območju. Vsa instalacija v cestnem svetu mora biti v zaščitnih ceveh.«
Potek komunalne in energetske infrastrukture je razviden iz grafičnega načrta številka 4.6. »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
V točki 2. Prometna ureditev se za drugo alinejo doda naslednje besedilo:
»A. Motorni promet v območju sprememb in dopolnitev UN
Prometna ureditev območja UN se navezuje na Kajuhovo pot ter na rekonstruirani Šolsko ulico in Šutno. Rekonstruirani ulici morata omogočiti uvoze v območje UN z vseh prometnih smeri.
Na južnem delu je dostop zagotovljen preko javne poti JP 660331 (Kajuhova pot), na zahodnem delu preko priključka javne poti JP660332 na lokalno cesto LC 160011 (Šutna) in na severu preko priključka javne poti JP 660333 na lokalno cesto LC 160011 (Šolska ulica).
Objekt A se iz južne smeri napaja preko Kajuhove poti. Ohranja se enosmerna ureditev prometa okrog objekta A. Obstoječe površine za mirujoči promet se dopolni na vzhodu prostorske enote P1.
Objekt B se iz severozahodne smeri napaja preko obstoječega desnega priključka s Šutne po enosmerni javni poti do površin za mirujoči promet. Vozišče javne poti se rekonstruira in se niveletno prilagodi ureditvi šolskega dvorišča. Širina vozišča je najmanj 4,00 m. Dostop do površin za mirujoči promet objekta B je predviden tudi iz novega krožnega križišča s Šolske ulice. Dostava, dovoz in kratkotrajno parkiranje za starše otrok 1. triade se vrši preko Kajuhove poti.
Objekt C se iz severne smeri napaja preko dovozne ceste s Šolske ulice, ki se rekonstruira.
Obstoječi uvoz s Šolske ceste v prostorsko enoto P3 se ohrani in uredi izključno za občasno uporabo, za večja dostavna vozila in za potrebe programa objekta B.
Na območju ni drugih površin za motorni promet.
B. Mirujoči promet v območju sprememb in dopolnitev UN
Vse površine za mirujoči promet za potrebe programov znotraj območja sprememb in dopolnitev UN se zagotavljajo na nivoju terena.
Za potrebe mirujočega prometa v območju sprememb in dopolnitev UN se uredijo dodatne površine ob objektu A, parkirišče ob objektu B, parkirišče na dvorišču objekta C in parkiranje na večnamenski ploščadi med športno dvorano objekta C in strugo Kamniške Bistrice.
Za potrebe programov znotraj območja sprememb in dopolnitev UN je treba zagotoviti najmanj 206 parkirnih mest.
V primeru izgradnje prizidka k objektu A je potrebno zagotoviti dodatna parkirna mesta glede na povečan obseg kapacitet prostorske enote P1. Nova parkirna mesta je treba zagotoviti v radiju 250 m.
C. Kolesarski in peš promet v območju sprememb in dopolnitev UN
Šolska ulica ima ob južni strani ločeno peš in dvosmerno kolesarsko stezo, širine 4,20 m. Vzdolž Ljubljanske ceste in Šutne poteka peš hodnik, širine 1 m.
Osrednja steza za pešce in kolesarje poteka v smeri sever-jug, med športno prireditvenim prostorom in objektom B. Steza povezuje Šolsko ulico s Kajuhovo potjo. Širina steze je lahko največ 3,90 m.
Druga steza za pešce in kolesarje poteka od obstoječega uvoza s Šolske ulice, mimo vzhodne strani objekta C in nato južno od športno prireditvenega prostora. Steza se naveže na osrednjo stezo za pešce. Širina steze je 3,75 m.
Glavni dostopi do objektov morajo biti urejeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane osebe.
Za potrebe prehajanja pešcev v območje sprememb in dopolnitev UN se ukine obstoječ podhod pod Šolsko ulico in se nadomesti z novim podhodom.
Poti, ki niso namenjene intervencijskim vozilom, imajo lahko manjši profil.
D. Normalni prerezi ulic v območju sprememb in dopolnitev UN
Javna pot v prostorski enoti P3 – severni odsek:
– 2,60 m hodnik za pešce,
– 2,20 m kolesarska steza,
– 5,00 m vozišče (v območju parkirišč).
Javna pot v prostorski enoti P3 – južni odsek:
– 1,50 m hodnik za pešce,
– 2,25 m kolesarska steza,
– 3,50 m široko vozišče (dovozna cesta do obstoječih objektov).
Javna pot v prostorski enoti P2:
– min. 4,00 m vozišče,
– 2,50 m kolesarska steza,
– 2,50 m hodnik za pešce,
– pravokotno parkiranje na severni strani vozišča.
Dovozna pot v prostorski enoti P1 mora v prečnem profilu zagotavljati dimenzije, ki omogočajo normalno prevoznost intervencijskemu vozilu.
E. Javni potniški promet v območju sprememb in dopolnitev UN
Obstoječe avtobusno postajališče na Šolski ulici se z novimi ureditvami prestavi proti vzhodu, nasproti športne dvorane objekta C.«

6. člen odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

Izvedba sprememb in dopolnitev UN se izvede etapno:
1. etapa: izgradnja nove Osnovne šole Frana Albrehta z začasnim povezovalnim hodnikom do športne dvorane ter rušitev kioska ob športni dvorani (prostorska enota P3),
2. etapa: adaptacija ohranjenega dela Osnovne šole Toma Brejca z izgradnjo prizidka s telovadnico (prostorska enota P2),
3. etapa: porušitev stare Osnovne šole Frana Albrehta s povezovalnim hodnikom do telovadnice (prostorska enota P3),
4. etapa: izgradnja prizidka in povezave s športno dvorano Osnovne šole Frana Albrehta (prostorska enota P3),
5. etapa: izgradnja športnih igrišč, parkirišč in zunanje ureditve kompleksa UN K-9 Šole (prostorske enote P1, P2, P3 in P4).
V času izgradnje nove Osnovne šole Frana Albrehta (1. etapa) je potrebno rekonstruirati Šolsko ulico in Šutno.
Posegi, dopustni za objekt športne dvorane Osnovne šole Frana Albrehta, so v časovno neodvisni etapi.
Predhodno je potrebna ureditev pripadajoče komunalne, energetske in telekomunikacijske ter prometne infrastrukture.«

Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi:

V območju sprememb in dopolnitev UN so evidentirane enote kulturne dediščine, ki so vpisane v Register nepremične kulturne dediščine pod naslednjimi evidenčnimi številkami:
– 213 – Kamnik – Mestno jedro,
– 12024 – Kamnik – Spominska plošča Franu Albrehtu.
V območju sprememb in dopolnitev UN ni evidentiranih enot naravnih vrednot, zavarovanih območij, posebnih varstvenih območij Natura 2000 ali ekološko pomembnih območij, ki so določene v Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06).«

Za 6.a členom se doda nov 6.b člen, ki se glasi:

1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja. Pri pridobivanju projektne dokumentacije je treba pridobiti vodno soglasje.
2. Varstvo vode in podtalnice
Območje sprememb in dopolnitev UN se nahaja v območju vodovarstvenega pasu varovanja podtalnice, za katerega velja Odlok o zavarovanju podtalnice Domžalsko-Mengeškega polja na območju Občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 24/87). Območje sprememb in dopolnitev UN spada pod 3. varstveni režim z blažjim režimom varovanja. V varstvenem pasu, ki varuje tok podtalnice proti črpališčem, je prepovedano:
– ponikati fekalne in tehnološke odpadne vode,
– locirati odlagališča vodi nevarnih in škodljivih snovi,
– graditi cevovode in objekte za tekočine, ki so nevarne za vodo (npr. naftovod),
– graditi črpališče podtalne vode, razen za javno vodooskrbo,
– graditi proizvodne, energetske, prometne in druge spremljajoče objekte, ki predstavljajo stalno nevarnost za onesnaženje podtalnice.
V tem varstvenem pasu je obvezno:
– izpuščati v javno kanalizacijo in vodotok predhodno očiščene tehnološke odpadne vode,
– izpuščati padavinske vode z utrjenih talnih površin v javno kanalizacijo ali vodotok,
– voditi nadzor nad tesnjenjem cistern za tekočine in snovi, nevarne za vodo.
3. Varstvo zraka
Prezračevanje vseh delov objekta se izvede naravno ali prisilno, pri čemer je treba zagotoviti odvod dimnih plinov in umazanega zraka nad strehe objektov.
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z zakonodajo, ki ureja področje varstva zraka.
V času gradnje je potrebno preprečiti prašenje z vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečiti raznos materiala z gradbišča.
4. Varstvo pred hrupom
Objekte za izobraževalne dejavnosti je potrebno načrtovati tako, da ne bodo presežene mejne vrednosti hrupa, določene za III. območje skladno z zakonodajo, ki ureja področje varstva pred hrupom.
Za doseganje predpisanih nivojev hrupa v prostorih posameznih objektov je potrebna pasivna zaščita objektov, ki se jo dosega z ustreznim stavbnim pohištvom in fasadnimi sestavi. Prezračevanje vseh delov objekta nad nivojem terena je treba speljati tako, da ne ogroža sosednjih objektov in prezračevalne naprave opremiti z dušilci zvoka.
Nujno je, da se v času gradnje uporablja strojna oprema skladno z zakonodajo, ki ureja področje gradbenega izvajanja. Za vire hrupa je treba v času intenzivnih gradbenih del izvajati meritve in obratovalni monitoring hrupa. V primeru, da bi meritve pokazale preseganje dovoljenih ravni hrupa, je treba zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe.
5. Odstranjevanje odpadkov
Zbirno in odjemno mesto za odpadke objekta B je locirano na terenu ob jugozahodnem robu objekta ob servisnem vhodu.
Zbirno in odjemno mesto za odpadke objekta C je na zunanjem nadstrešenem dvorišču ob severni lameli osnovne šole.
Zbirna in odjemna mesta za odpadke so urejena na nivoju terena. Urejenost zbirnih in odjemnih mest mora biti urejeno v skladu s predpisi. Za objekte je treba zagotoviti zadostno število posod za komunalne odpadke glede na program in potrebe.
Investitor je dolžan ravnati z odpadki, ki nastanejo v času gradnje in obratovanja objektov, v skladu z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki.«

Za 6.b členom se doda nov 6.c člen, ki se glasi:

1. Varstvo pred požarom
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V času gradnje je treba zagotoviti dostop in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce. Za potrebe zagotavljanja varstva pred požarom je potrebno dograditi mrežo intervencijskih poti in hidrantnega omrežja.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti. K projektnim rešitvam je treba pridobiti požarno soglasje s strani Uprave RS za zaščito in reševanje.
2. Varstvo pred poplavami
Z betonskim obrežnim zidom varovano desno brežino Kamniške Bistrice je treba sanirati zaradi zagotavljanja stabilnosti obstoječega zidu in zaradi poplavne varnosti širšega območja pred stoletnimi visokimi vodami.
Obrežni zid je treba podbetonirati in nadvišati do kote gladine stoletnih voda, nadvišanih za dodatnih 50 cm, skladno s projektom za gradbeno dovoljenje »Sanacija Kamniške Bistrice, Odsek od Volčjega Potoka do Kamnika, Od km 16+179 do km 19+500, št. 3010/08, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., avgust 2008«.
Ureditveno območje prostorskega akta ne leži v poplavnem ali erozijsko ogroženem območju.
3. Varstvo pred potresom
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno in morajo biti projektirani v skladu s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter graditve zaklonišč. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja. Ureditveno območje se nahaja v 8. coni potresne ogroženosti po MSC lestvici. Za potrebe objektov B in C je treba zgraditi dvonamenska zaklonišča.
4. Možnost izlitja nevarnih snovi
Parkirne površine morajo biti opremljene s kanaletami in peskolovi, ki preprečujejo morebitno razlitje nevarnih snovi v podtalnico.
5. Intervencijske poti in površine
Do novih objektov je treba predvideti dostope in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090.
Vse intervencijske poti morajo omogočati krožno vožnjo. Poti izven vozišč je treba izvesti na način, ki omogoča ozelenitev teh površin. Vse povozne površine se morajo dimenzionirati na 10 ton osnega pritiska. Širina intervencijskih poti mora biti najmanj 3 m, odmik od objektov od 3 do 9 m. Najmanjši zunanji radiji obračanja morajo biti 10,5 m, nakloni klančin morajo biti prilagojeni intervencijskim vozilom.
Med intervencijskimi potmi in objekti so v minimalni razdalji 8 m dovoljene zasaditve z nizkimi grmovnicami ali manjšimi drevesi. Višina dreves ne sme presegati 6 m.
Za reševalna, policijska in vozila varnostnih služb mora biti zagotovljen dostop do posameznega vhoda v objekt preko obodnih cest, intervencijskih poti in peščevih površin.
Intervencijske poti so predvidene:
– iz Kajuhove poti krožno okoli objekta A,
– iz Šutne po javni poti do športnih površin in nato po zahodni strani objekta B do peš in kolesarske steze na južni strani območja,
– po novi servisni cesti ob Šolski ulici severno od obstoječe športne dvorane objekta C,
– iz Šolske ulice po javni poti do obstoječih stanovanjskih objektov na jugovzhodu in nato proti zahodu po peš in kolesarski stezi do objekta A.
6. Hidrantno omrežje
Požarna zaščita objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem, s talnimi hidranti. Del hidrantne mreže tvori obstoječi hidrant ob reprezentančnem vhodu v objekt B. Novi hidranti so predvideni na zahodni strani športno prireditvenega prostora ter na severni, vzhodni in južni strani objekta C.
Razmestitev hidrantov mora biti v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi smernicami s področja požarne varnosti. Za potrebe gašenja požara mora biti zagotovljenih najmanj 15 l/s vode. Premer hidranta mora biti minimalno DN 80, tlak na hidrantu mora znašati najmanj 2,5 bara.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so razvidne iz grafičnih načrtov št. 4.5. »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija in načrt intervencijskih poti« in 4.6. »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.«

Za 6.c členom se doda nov 6.d člen, ki se glasi:

Za gradnjo obeh osnovnih šol se ne plača komunalni prispevek.«

8. člen odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

V času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim opazovanjem stanja sosednjih objektov. Pred pričetkom gradnje je treba opraviti evidentiranje gradbeno tehničnega obstoječega stanja okoliških objektov. Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav ter zunanje ureditve, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na lastne stroške.«

V 9. členu odloka se črta besedilo prvega odstavka.
Dosedanji drugi odstavek postane prvi odstavek. V tem odstavku se črta drugi stavek.
Za prvim odstavkom se doda naslednje besedilo:
»1. Tlorisni gabariti objektov v območju sprememb in dopolnitev UN
Tlorisni gabariti objektov se smejo spremeniti do ± 2% po dolžini in širini objekta.
Za zagotavljanje energetskih potreb objekta C je objekt možno razširiti pod nivojem terena v območju objekta šole ter šolskega in gospodarskega dvorišča. Manipulativni prostor pod nadstreškom gospodarskega dvorišča je možno zapreti.
2. Višinski gabariti objekta v območju sprememb in dopolnitev UN
Odstopanja višinskega gabarita so lahko do ± 1,00 m. Nad najvišjo dovoljeno koto objekta so dopustne inštalacijske naprave in zasloni zanje.
3. Višinska regulacija terena v območju sprememb in dopolnitev UN
Odstopanja od višinskih kot regulacije terena so dovoljena za potrebe odvodnjavanja, prilagoditev naklona klančin, sprememb višinskih kot komunalnih vodov in zaradi posegov, skladnih z načrtom zunanjih ureditev.
4. Zunanje ureditve v območju sprememb in dopolnitev UN
V času gradnje je potrebno zagotoviti začasne minimalne površine zunanjih športnih igrišč, ki se lahko razlikujejo od končne rešitve. Začasne zunanje ureditve je treba odstraniti takoj po končani tretji etapi gradnje.
5. Prometne ureditve, komunalni vodi, objekti in naprave v območju sprememb in dopolnitev UN
Odstopanja pri trasah prometnih ureditev, komunalnih in energetskih vodov ter naprav so dovoljena s soglasjem nosilcev urejanja prostora. Dopustne so spremembe tras posameznih prometnih ureditev, komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe prometnih ureditev in komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave sprememb in dopolnitev UN ni bilo mogoče predvideti.«

10. člen odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

Spremembe in dopolnitve UN so stalno na vpogled pri pripravljavcu, Občini Kamnik in na Upravni enoti Kamnik.«

Za 10. členom se doda nov 10.a člen, ki se glasi:

Za območja UN, ki so v veljavnem Dolgoročnem planu Občine Kamnik namenjena stanovanjem in spremljajočim dejavnostim, obvodnemu in vodnemu prostoru ter osrednjim dejavnostim, ostajajo določila odloka UN nespremenjena.«

Za 10.a členom se doda nov 10.b člen, ki se glasi:

Po izvedbi s spremembami in dopolnitvami UN predvidene prostorske ureditve so dopustna redna in investicijsko vzdrževalna dela, spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti za posamezno prostorsko enoto ter rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminja zunanji gabarit objektov in fasadni plašč.«

11. člen odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja MOP – Inšpektorat RS za okolje in prostor.«

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.