Na podlagi 120. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Sevnica na 27. redni seji dne 24. 3. 2010 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica, ki obsega:

– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 4/04, z dne 19. 1. 2004),
– Popravek Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 38/05, z dne 15. 4. 2005),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 65/06, z dne 23. 6. 2006),
– Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 12/07, z dne 12. 2. 2007),
– Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 29/07, z dne 30. 3. 2007),
– Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/07, z dne 29. 5. 2007),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 72/07, z dne 10. 8. 2007),
– Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 99/07, z dne 30. 10. 2007),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 96/08, z dne 9. 10. 2008),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 124/08, z dne 30. 12. 2008) in
– Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 14/10, z dne 26. 2. 2010).

S tem odlokom se sprejmejo prostorsko ureditveni pogoji (v nadaljevanju: PUP) za območja naselij, zaselkov in odprtega prostora v Občini Sevnica, ki jih je izdelal Savaprojekt Krško, d.d., pod številko PUP-111/02, marec 2003.

Prostorsko ureditveni pogoji so izdelani ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana Občine Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Sevnica – dopolnjene 2002 (Uradni list RS, št. 36/02).

PUP sestavlja:
– tekstualni del:
– odlok o PUP;
– pogoji za načrtovanje;
– mnenja nosilcev urejanja prostora in
– grafični del:

– ureditvena območja naselij po KS               M 1: 5 000;
– zasnova namenske rabe prostora                M 1: 25 000;
– zasnova infrastrukturnih omrežij              M 1: 25 000;
– zasnova varovanih in zavarovanih
območij                                         M 1: 25 000.

Prostorsko ureditveni pogoji vsebujejo:
I. UVODNE DOLOČBE
II. OBMOČJE UREJANJA IN VELJAVNOST
III. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE GRADNJE OBJEKTOV
1. Ureditvena območja naselij in razpršena gradnja
1.1 Gradnja v ureditvenih območjih naselij
1.2 Gradnja izven ureditvenih območij, razpršena gradnja
1.3 Splošna merila in pogoji za posamezne vrste posegov
2. Območja odprtega prostora
2.1 Kmetijska zemljišča
2.2 Gozdna zemljišča
2.3 Šport in rekreacija
2.4 Pridobivanje rudnin
2.5 Sekundarna bivališča
2.6 Komunalne dejavnosti
2.7 Pokopališča
2.8 Vodna zemljišča
IV. MERILA IN POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA OBMOČIJ IN ARHITEKTONSKEGA OBLIKOVANJA OBJEKTOV
1. Kriteriji za urbanistično oblikovanje naselij in razpršene gradnje
2. Krajinsko oblikovanje odprtega prostora
3. Arhitektonsko oblikovanje objektov v naseljih in razpršeni gradnji
4. Oblikovanje zunanjih in drugih ureditev
V. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL
VI. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE
VII. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE TER ZVEZE
VIII. MERILA IN POGOJI ZA VODNOGOSPODARSKO UREJANJE
IX. PODROBNEJŠA MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO OBJEKTOV
X. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
XI. KONČNE DOLOČBE.

Ta odlok določa pravila za urejanje prostora in graditev vseh vrst objektov.

Meja ureditvenega območja PUP poteka po meji Občine Sevnica in velja neomejeno za celotno območje občine, razen za območja, ki se urejajo z izvedbenimi prostorskimi akti. PUP veljajo tudi za del območja urbanistične zasnove Sevnica ter začasno in s posebnimi pogoji za območja, za katera je predvidena izdelava izvedbenih aktov.
Za dele stanovanjskih območij v naseljih Blanca, Dolnje Brezovo, Log, Sevnica – območje Florjanske ulice (Škouc) in območje Pečje ter del območja namenjen obrti v naselju Boštanj veljajo podrobnejša merila in pogoji za gradnjo objektov.
PUP veljajo pogojno tudi za stavbna zemljišča na območju lokacijskega načrta HE Boštanj.

Skladno s pogoji in določili tega odloka so na stanovanjskih območjih, območjih oskrbnih in storitvenih dejavnosti, obrti, proizvodnih in servisnih dejavnosti, športnih in rekreacijskih površinah in pokopališčih dovoljene novogradnje, nadomestne gradnje, nadzidave, dozidave, rekonstrukcije, spremembe namembnosti in odstranitve zakonito zgrajenih objektov ter komunalne in prometne ureditve in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.

V meji ureditvenega območja naselja je možna:
– gradnja stanovanjskih objektov in poslovno-stanovanjskih objektov,
– gradnja objektov, ki služijo kmetijski proizvodnji in dopolnilnim dejavnostim na kmetiji (kmečki turizem, predelava kmetijskih izdelkov, umetna obrt in podobno ...),
– gradnja objektov za centralne dejavnosti – trgovino, gostinstvo in turizem ter druge – storitvene dejavnosti na za to določenih območjih,
– gradnja proizvodnih in obrtnih objektov na za to določenih območjih,
– sprememba namembnosti objektov za obrtno in storitveno dejavnost pod pogojem, da se ne spreminja pretežne rabe območja in da dejavnost nima negativnih vplivov na okolje in na bivalne pogoje sosednjih objektov,
– sprememba namembnosti in gradnja objektov za sekundarna bivališča,
– gradnja objektov in naprav namenjenih športu in rekreaciji na za to določenih površinah,
– širitev pokopališč in gradnja poslovilnih objektov,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.

Na območjih, za katera je plansko predvidena izdelava izvedbenih načrtov ter na večjih prostih površinah, kjer je potrebno izdelati zasnovo lociranja objektov s parcelacijo in zasnovo prometne in komunalne ureditve, so do izdelave izvedbenega prostorskega akta dovoljene nadomestne gradnje, vzdrževalna dela na objektih in napravah in tisti posegi, ki ne bodo ovirali realizacije izvedbenih aktov.

Na območju razpršene gradnje, zaselkov in posameznih stavbnih zemljišč je možna:
– gradnja objektov, ki služijo kmetijski proizvodnji, dopolnilni dejavnosti na kmetiji in objektov za obrtno in storitveno dejavnost, ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov,
– sprememba namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov za potrebe turističnih dejavnosti, stanovanj, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, obrti in storitvene dejavnosti,
– gradnja stanovanjskih objektov v območju stavbnega zemljišča v primeru, da gre za zgoščevanje, zapolnjevanje vrzeli oziroma zaselka ali za zaokroževanje gručastih oblik zazidave, če obstoječa komunalna in prometna infrastruktura to omogoča.
Gradnja objektov in sprememba namembnosti za potrebe kmečkega turizma, obrtne in storitvene dejavnosti je možna pod pogojem, da se ne spreminja rabe območja in za tiste dejavnosti, ki nimajo negativnih vplivov na okolje in na bivalne pogoje sosednjih objektov. Pri tem je potrebno zagotoviti zdravstveno-tehnične zahteve (odmiki objektov, osončenje, hrup) in ostale urbanistične pogoje v zvezi ureditve dovoza, manipulativnih, parkirnih in zelenih površin okrog objektov.

Za območje poselitve, ki se nahaja v meji lokacijskega načrta HE Boštanj veljajo določila tega odloka, pod pogojem da niso v nasprotju z ureditvami in pogoji Odloka o lokacijskem načrtu HE Boštanj.
Za območje proizvodnih in obrtnih dejavnosti ob objektu HE Boštanj je potrebno izdelati občinski lokacijski načrt.

Novogradnje:
Oblikovanje novih objektov in posegov mora ohranjati arhitekturno ali oblikovno identiteto območja in upoštevati značilnosti zazidave v svoji neposredni okolici ali širšem območju. Obliko, barvo ter velikost streh in orientacijo slemen je treba prilagoditi splošni podobi naselja ali njegovega posameznega dela. Stanovanjska hiša je objekt z največ dvema stanovanjema, s skupnim ali ločenim vhodom v objekt. V dvostanovanjski stavbi mora biti predvideno za vsako stanovanje ločen vodovodni priključek, ter zagotovljena funkcionalnost objekta in zemljišča v skladu s pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.
Gradnja stanovanjskih objektov, ki predstavljajo oblikovno posebnost (sončna hiša, atrijska hiša, terasna hiša itd.) v pretežno vaških naseljih ni dovoljena, v urbanih naseljih pa le pod pogojem, da se zgradijo kot zazidalni kompleks s svojstveno oblikovno zasnovo in se ustrezno zazelenijo.
Nadomestne gradnje:
Gradnja nadomestnega objekta pomeni, da se obstoječi objekt odstrani in na mestu predhodno odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu. Možna je gradnja novega objekta na mestu odstranjenega, če se z listinami (zemljiškoknjižni izpisek, posestni list) dokaže, da je bil na predmetnem zemljišču zgrajen objekt z isto namembnostjo, oziroma znotraj območja stavbnega zemljišča z enako funkcijo, ki jo odstranjeni objekt ima. Po izgradnji novega objekta, je treba stari objekt obvezno odstraniti.
Izjemoma je možna gradnja na lokaciji v neposredni bližini delno tudi na kmetijskem zemljišču, kolikor ni zadostnega prostora znotraj območja stavbnega zemljišča, ali v primeru geološko nestabilnih oziroma plazljivih tal, oziroma zaradi pogojev upravljavcev gospodarske javne infrastrukture in nosilcev urejanja prostora. Mikrolokacija novega objekta, oziroma njegova oddaljenost od starega objekta, katerega nadomešča, mora biti strokovno utemeljena.
Stari objekt se, kolikor je potrebno za začetek gradnje novega, odstrani pred gradnjo, oziroma po izgradnji novega. Za objekt, ki se odstrani, je potrebno izdelati posnetek obstoječega stanja objekta in terena tako, da se ugotovi uporabna površina in namembnost objekta. Rok za odstranitev prvotnega objekta se določi v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu z načrtom odstranjevalnih del in v skladu s pogoji vezanimi na začetek uporabe nadomestnega objekta.
V primeru arhitektonsko kvalitetnega oblikovanja se lahko stari objekt ohrani in vključi v novo stavbno celoto. Nadomestni objekt mora ohranjati arhitekturne in urbanistične kvalitete obstoječega objekta ter kvalitetne ambientalne značilnosti prostora.
Dozidave, nadzidave ter rekonstrukcije:
Dograditev in prenavljanje objektov mora biti v skladu z oblikovalskimi določili za gradnjo novih objektov. Možne so nadzidave do višine gabarita sosednjih objektov, če se s tem ne poruši kompozicijsko razmerje do celote.
Dozidave, nadzidave, rekonstrukcije objektov, spremembe namembnosti in investicijsko vzdrževalna dela so dopustna pod pogojem, da so bili objekti zgrajeni pred letom 1968 ali pa so bili zgrajeni z gradbenim dovoljenjem. Dozidave objektov so možne do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidave napram 60% nepozidane površine gradbene parcele. Dozidava praviloma ne sme presegati bruto etažne površine pritličja obstoječega objekta.
Enostavni in nezahtevni objekti:
Locirajo se tako, da ne ovirajo ostalih objektov in se gradijo po pogojih in na način, kot ga določa odlok o PUP in Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08). Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov mora biti oblikovno in funkcionalno usklajena z osnovnim objektom. Enostavni in nezahtevni objekti se lahko gradijo na gradbeni parceli v okviru meril za pozidanost. Izven območij poseljenosti je možna gradnja enostavnih in nezahtevnih kmetijskih objektov na grajenem območju kmetije. Ob pridobitvi mnenja pristojne kmetijsko svetovalne službe o tem, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije, pa tudi na pogojno zazidljivem območju kmetije.
Gradnja drugih objektov:
Oblikovanje tehnoloških objektov ali naprav z višino, ki bistveno odstopa od povprečnega gabarita njihovega okolja, mora težiti za tem, da ti objekti ne dominirajo v prostoru. Oblikovanje teh objektov se prilagodi tehnologiji, pa tudi značilnostim prostora. Oblikovanje manjših objektov komunalnega značaja (transformatorske postaje ...) v posameznem naselju mora biti enotno in ne smejo postati dominanta.
Območja s cerkvijo in pokopališčem se ohranjajo. Ob širitvi pokopališča ali gradnji poslovilnih objektov je treba upoštevati tipiko obstoječe zasnove in se prilagajati značilnostim terena.
Javne ureditve:
Pri urejanju javnih površin je treba v največji možni meri uporabljati naravne materiale in oblikovno poenoteno ozelenitev s tradicionalno prevladujočim zelenjem.
Urbana oprema (svetilke, koši za smeti, klopi) naj bo v naselju enotno oblikovana.
Ostale ureditve:
Nasipavanje in dvigovanje terena napram sosednji parceli ni dovoljeno. Odvečni material od izkopov je potrebno deponirati in poravnati na zato določenih deponijah. Višinske razlike na zemljiščih je potrebno premostiti s travnimi brežinami, le izjemoma z opornimi zidovi ali z za to namenjenimi betonskimi elementi.

Kmetijska zemljišča se urejajo na podlagi plansko načrtovanih agrooperacij.
Na najboljših kmetijskih zemljiščih so dovoljene agrooperacije. Za izvajanje načrtovanih agrooperacij, ki so opredeljena na območjih varovane kulturne dediščine ali naravnih vrednot, je potrebno upoštevati strokovne podlage, ki so sestavni del tega odloka in pridobiti projektne pogoje pooblaščene strokovne institucije.
Lokacija in gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov je dovoljena po pogojih umestitve, ki ga določa odlok o PUP in Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).

Na najboljših kmetijskih zemljiščih so poleg primarne rabe dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja nadomestnih kmetij, gradnja nadomestnih objektov in dogradnja obstoječih objektov, ki so zgrajeni v skladu s predpisi,
– gradnja zidanih gospodarskih poslopij izven gradbene parcele kmetije je dovoljena le, če je urbanistično sprejemljiva in če je mogoče uporabiti zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, ob pridobitvi mnenja pristojne kmetijsko svetovalne službe o tem, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije,
– gradnja objektov in sprememba namembnosti objektov ali delov objektov za potrebe obrti, kmečkega turizma in dopolnilne dejavnosti kmetij v sklopu gospodarskega dvorišča kmetije ali stanovanjske stavbe, ob pogoju ureditve manipulativnih in parkirnih površin na obstoječi gradbeni parceli, brez negativnega vpliva na okolje. Sprememba namembnosti posameznega gospodarskega poslopja izven obstoječih stavbišč ni dovoljena,
– gradnja podzemnih komunalnih naprav in objektov, cest ter poljskih poti. Izjemoma je dopustna gradnja nadzemnih vodov in naprav, če niso možne alternativne rešitve,
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne ali študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, začasnih objektov, vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,
– gradnja namakalnih sistemov in vodnih zadrževalnikov.

Na drugih kmetijskih zemljiščih je, poleg posegov iz prejšnjih dveh členov, dovoljena ureditev zelenih površin, gradnja in ureditev za šport in rekreacijo in gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjuje rekreacijsko dejavnost v območjih pod pogojem, da ni okrnjena osnovna namembnost prostora.

Na drugih kmetijskih zemljiščih z vinogradi in sadovnjaki je dovoljena:
– gradnja in obnova zidanic na vinogradniških območjih in gradnja gospodarskih objektov za spravilo sadja ob pogoju, da je investitor za gradnjo zidanic lastnik najmanj 15 arov zemljišča s tem, da je vinograd zasajen velikosti najmanj 10 arov, oziroma za gradnjo gospodarskega objekta za spravilo sadja, če je investitor lastnik najmanj 20 arov zemljišča s tem, da je intenzivni sadovnjak zasajen velikosti najmanj 15 arov,
– adaptacije, rekonstrukcije ali nadomestne gradnje pri legalno zgrajenih objektih na ostalih območjih, pri čemer je lahko velikost zemljišča 15 arov, vinograda pa minimalno 10 arov,
– gradnja zidanic, v katerih je možno urediti prostore za vinotoč ali preureditev obstoječih objektov za te dejavnosti ob pogoju, da ima prosilec najmanj 20 arov vinograda in da se lokacija nahaja v območju vinsko turistične ceste in ob pogoju, da lokacija zagotavlja ureditev vseh potrebnih zunanjih površin brez večjih posegov v teren (večjih odkopov ali zasutij, izpostavljenih opornih zidov) ter ob pogoju zagotovitve ustrezne infrastrukturne opreme.
Gradnja zidanic in gospodarskih objektov za spravilo sadja je možna tudi na najboljšem kmetijskem zemljišču na parceli zraven urejenega vinograda ali sadovnjaka v zahtevani površini kot na drugem kmetijskem zemljišču, če je urbanistično sprejemljiva in ob pridobitvi pozitivnega mnenja pristojne kmetijsko svetovalne službe. Gradnja zidanic in gospodarskih objektov za spravilo sadja je možna tudi na območjih že izvedene krčitve gozdov zraven urejenega vinograda ali sadovnjaka v zahtevani površini kot na drugem kmetijskem zemljišču, če je urbanistično sprejemljiva in ob soglasju pristojne krajevne enote Zavoda za gozdove RS.
Posegi morajo biti načrtovani tako, da se ohranja značilna krajinska slika z vinogradi, podolžno po pobočju ter z gozdnimi robovi in pogozdenimi severnimi pobočji hribov.
Novi objekti se lahko postavljajo le ob poteh, ob upoštevanju smeri postavitve obstoječih objektov in dominantnosti lokacije.
Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov v sklopu gradbene parcele zidanice ali objekta za spravilo sadja ni možna. V primeru, da je enostavni ali nezahtevni objekt v sklopu vinograda že zgrajen, ga je po končani gradnji zidanice ali objekta za spravilo sadja potrebno porušiti.
Priporočljiva je ohranitev vinogradov in sadovnjakov v tradicionalni obliki.

Na območjih gozdnih zemljišč je poleg primarne rabe dovoljena gradnja objektov in naprav skladno s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, ob pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljena in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.
Soglasje Zavoda za gozdove RS se mora pridobiti za poseg v prostor za graditev objektov tudi zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivale na gozdni ekosistem in funkcije gozdov.
Pri načrtovanju posegov v gozd in v gozdni prostor je potrebno upoštevati v planu prikazana področja posebno poudarjenih ekoloških in socialnih funkcij.
Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.
Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen v primerih, ki so določeni z Zakonom o gozdovih.
Pri načrtovanju novogradenj, ki mejijo na gozd, je potrebno upoštevati oddaljenost objektov od gozdnega roba.
Odmiki objektov od gozdnega roba ne smejo biti manjši od povprečne višine dreves, izjemoma je ta odmik lahko manjši, vendar ne manj od 10 m.

Na območju površin namenjenih športu in rekreaciji je možna gradnja objektov in naprav namenjenih potrebam posameznega športnega območja ob upoštevanju in ohranjanju krajinske slike in brez večjih posegov v teren (odkopi, zasutja, oporni zidovi).
Ureditve trim stez, tekaških prog in konjeniških poti naj se usmerjajo in uredijo na obstoječih poljskih in gozdnih poteh.
Spremljajoča oprema (oznake smeri ipd.) naj bo iz naravnih materialov.

Na območjih obstoječih površinskih kopov so dopustna le tekoča vzdrževalna dela na obstoječih legalno zgrajenih objektih in napravah ter raziskovalna vrtanja.
Za nadaljnje posege na območju Loga je plansko predvidena izdelava UN Kamnolom Log.
Na območjih opuščenih površinskih kopov so mogoča sanacijska dela na podlagi ustreznih projektov in dovoljenj po predpisih o graditvi objektov.

Za območja načrtovane gradnje sekundarnih bivališč je potrebna izdelava zasnove razporeditve objektov s parcelacijo in zasnovo prometne in komunalne ureditve.
Za območja sekundarnih bivališč na območju predvidene razširitve Regijskega parka Kozjanski park (*RP 2), je pred pripravo podrobnejših aktov potrebno pridobiti varstvene usmeritve.

Na območju komunalnih dejavnosti na desnem bregu Save ob naselju Log je možna gradnja čistilne naprave ter gradnja objektov in ureditev površin namenjenih zbiranju in sortiranju komunalnih odpadkov.
Predelavo in recikliranje gradbenih odpadkov je mogoče opravljati le na območju komunalnih dejavnosti v objektih ali/in z napravami postavljenimi v ta namen.

Za vsa nova območja pokopališč, ki so predvidena izven naselij, je potrebna izdelava izvedbenega prostorskega akta.

Na vodnem in obvodnem zemljišču je možna gradnja objektov javne infrastrukture, gradnja objektov javnega dobra, gradnja objektov za rabo voda za varstvo voda pred onesnaženjem, gradnja objektov namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja.
Možno je tudi izvajati ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave ter izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda.
Za premostitve preko potokov je treba zgraditi ploščate prepuste, ki bodo prevajali 100-letne visoke vode z varnostno višino 0,5 m. Za ureditve premostitve je treba pripraviti projekt ureditve potoka, ki bo prikazal ureditev struge ob cesti in premostitvi.
Za vse posege na vodnem in obvodnem zemljišču si mora investitor pridobiti informacijo o predpisanih pogojih, ki jih mora izpolnjevati nameravani poseg ter vodno soglasje.
Na vodotokih, ki so opredeljeni kot naravna vrednota, je potrebno vse posege izvajati v skladu z naravovarstvenimi smernicami.
Za zagotavljanje novih vodnih virov je možno izvajati hidrološke raziskave.

Naselja
Jedra vasi se ohranjajo in opremijo z urbano opremo, dovoljena je dopolnilna gradnja objektov z javnimi programi, ki se mora oblikovno in urbanistično prilagajati obstoječim gradbenim linijam in urbanistični kompoziciji obstoječih dominantnih objektov. Ohranja se tipična zasnova naselja (gručasta, vrstna, obcestna ...) in varujejo gradbene linije objektov, značilne razporeditve objektov v naselju ali v sklopu domačije. Pri posegih v zunanje robove naselij ali zaselkov je potrebno na novo oblikovati zeleni rob naselja, sadovnjak itd.
Ohraniti je potrebno obstoječo kmetijsko rabo zemljišč na območju vedute na cerkev sv. Marije, travnik med cesto za Rovišče in cerkvijo, v naselju Studenec.
Ob glavni prometnici v naselju je dovoljena sprememba stanovanjskih objektov v javne, storitvene, servisne in obrtne dejavnosti.
Na novih površinah, namenjenih pozidavi v naseljih, je možno oblikovanje novega naselitvenega vzorca ob upoštevanju krajinske podobe in sledenju avtohtonim naselbinskim strukturam, materialih in oblikah.
Nova območja v naselju je od starih zaželeno ločevati z zelenimi barierami.
Za območje urbanistične zasnove Sevnica veljajo merila in pogoji tega PUP-a le za posamične objekte, in sicer novogradnje, ki pomenijo zapolnitve, nadomestne gradnje, dozidave in gradnje pomožnih objektov.
Razpršena gradnja
Pri dovoljevanju posegov na stavbna zemljišča je treba težiti k zaokroževanju poselitve ob upoštevanju načina sestavljanja posameznih objektov v skupine. V primeru gradnje v okviru nekvalitetnih območij je potrebno z novimi posegi vplivati na večjo urejenost in izboljšanje stanja. V vseh primerih je potrebno ob objektih predvideti zasaditev avtohtonega drevja.
Kmetije je potrebno oblikovati glede na tipologijo poselitve in upoštevajoč značilni parcelni vzorec. Novi objekti ne smejo rušiti kvalitetnih prostorskih odnosov.
Na dvorišču kmetij naj se zasadijo večja drevesa, ob zunanjem robu pa sadno drevje.

Kmetijska zemljišča
Posegi na območjih kmetijskih površin morajo ohranjati značilnosti krajinskega vzorca, naravne elemente kot so sistem parcelacije, komunikacije, relief, strukturo vegetacije, vodotoke in značilne krajinske poglede.
Gozdna zemljišča
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnosti kulturno krajinskega vzorca in ohranjati značilno razporeditev gozdnih mas, značilnosti oblikovanja gozdnega roba in vzorec gozdnih poti.
Pokopališča
Območja s cerkvijo in pokopališčem se ohranjajo. Pri širitvah pokopališč upoštevati obstoječe zasnove in se z ureditvami prilagajati terenu.
Vodna zemljišča
Ohranjati obvodno vegetacijo in urejati ter utrjevati brežine z naravnimi materiali.

V območju varovane kulturne dediščine se urbanistični in arhitekturni pogoji podrejajo pogojem spomeniško-varstvene službe.
Stanovanjski in gospodarski objekti:
– tlorisna zasnova objektov v naseljih in območjih razpršene gradnje mora biti podolgovata, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,4. Na območjih naselbinske dediščine se tlorisni gabarit podreja določilom pristojne spomeniške službe,
– višina objektov se prilagodi obstoječim objektom in dominantam naselja (cerkev, grad, drevo). Praviloma vkopana klet, pritličje in mansarda, kolenčni zid je skrit pod kapjo strehe. Objekti na izpostavljenih legah in grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano, da se zagotovi pritličen gabarit,
– streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta, naklon 35 do 45 stopinj. Kritina mora biti temne barve; opečna, betonska – sive ali opečne barve ali druga temna kritina, ki je kompatibilna s tradicionalno. Dovoljeni so čopi in strešna okna, frčade pa dvokapne in le centralno na fasadi, nad glavnim vhodom. Na območjih strnjene pozidave so dovoljene tudi drugačne oblike frčad,
– fasade naj bodo ometane, omet je lahko tudi dvo- ali tribarven s poudarjenimi dekorativnimi elementi (obrobe okoli odprtin ipd.) in v kombinaciji z lesom. Omet naj bo v svetlih odtenkih toplih barv. Razporeditev in oblikovanje okenskih in vratnih odprtin, ki so praviloma vertikalno podolgovatih oblik naj se prilagaja značilnostim oblikovanja v arhitekturni krajini. Zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni, ograje balkonov naj bodo v vertikalnem lesenem opažu,
– sušilnice in prostostoječi silosi so dovoljeni, za potrebe kmetijskih dejavnosti ob obstoječih kmetijskih objektih.
Poslovni in poslovno-stanovanjski objekti:
– tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,4,
– objekti imajo klet, pritličje in mansardo ali klet, pritličje, nadstropje in mansardo. Kolenčni zid je skrit pod kapjo. Višina objekta se prilagodi višini obstoječih objektov in dominantam v naselju,
– strehe so simetrične dvokapnice s slemenom po dolžini objekta in kolenčnim zidom, skritim pod kapjo strehe ter naklonom 35–45 stopinj.
Manjši naklon se dovoli v primerih, ko je potrebna širina objekta prevelika in bi bila s tem porušena osnovna kompozicija objekta. Tak objekt mora biti še posebej usklajen s splošno podobo naselja ali njegovega dela.
Za kritino veljajo enaki pogoji, kot za stanovanjske hiše.
Dovoljena je po ena centralna dvokapna frčada v osi objekta. Sicer se za osvetljevanje mansarde uporabljajo strešna okna in odprtine na zatrepih. Izjemoma se, glede na značaj lokacije, dovoli več frčad – vendar največ tri na strešini. Naklon strešin frčade je enak osnovnemu naklonu strehe. Na območjih strnjene pozidave so dovoljene tudi druge oblike frčad,
– omet naj bo v svetlih odtenkih toplih barv, lahko v kombinaciji z lesom. Na novih površinah v naselju so dovoljene tudi sodobno koncipirane fasade,
– poslovno-stanovanjski objekti imajo lahko dejavnost le v pritličju in izjemoma v nadstropju, v tem primeru mora biti vsaj ena etaža stanovanjska.
Zidanice in gospodarska poslopja za spravilo sadja:
– tlorisna površina zidanic je največ 50 m2, objekt mora imeti podolžni tloris, pri čemer je razmerje med daljšo in krajšo stranico 3 : 2 (npr. 6,0 x 4,0 m, 8,0 x 5,30 m) z odstopanjem do ± 10%. Za tlorisno zasnovo gospodarskih poslopij veljajo enaki pogoji kot za zidanice ob upoštevanju minimalne velikosti sadovnjaka,
– za vinograd nad zahtevano minimalno velikostjo je možna gradnja zidanice z vinogradniško kletjo večje tlorisne površine, kolikor je investitor vpisan v register pridelovalcev grozdja in vina ter izpolnjuje zakonsko določene pogoje po veljavnem pravilniku,
– objekt ima vkopano klet in pritličje,
– streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta in vzdolžno s pobočjem oziroma vzporedno z značilnimi bližnjimi objekti (lahko tudi prečno na pobočje). Naklon strešin mora biti 40 do 45 stopinj, lahko s čopi. Kritina mora biti opečno rdeče barve (praviloma opečna) in usklajena z bližnjimi kvalitetnimi objekti,
– pri oblikovanju naj se upoštevajo elementi tradicionalne arhitekture,
– kleti naj bodo praviloma zidane iz kamna ali v betonskem oplesku, fasade naj bodo ometane in beljene v svetlih barvnih tonih.
Še ohranjene stare zidanice se varujejo kot arhitekturna kvaliteta.
Pri obnovi je potrebno ohraniti njihovo identiteto.
Sekundarna bivališča:
– tlorisna zasnova objektov je največ 70 m2, objekt mora imeti podolžni tloris,
– možni so le pritlični objekti z mansardo, kolenčni zid skrit v kapi strehe.
Streha in oblikovanje objektov enako kot za zidanice.
Vinotoči in objekti za kmečki turizem:
– tlorisna zasnova objektov lahko presega za zidanice predpisane gabarite, pri čemer morajo biti tlorisni in višinski gabariti prilagojeni terenskim pogojem in izpostavljenosti leg,
– pogoji za oblikovanje streh, kritine in uporabo materialov veljajo enaki kot za zidanice.
Arhitektonsko oblikovanje objektov na območju UZ Sevnica
V urbanem delu mesta Sevnica (v meji UZ) se tlorisni gabariti, etažnost objektov, strehe in kritine objektov, podrejajo obstoječi pozidavi posameznega območja ali na novo oblikujejo na novih zazidalnih površinah.
Posebnosti pri oblikovanju objektov so izjemoma možne v primerih, ko se želi poudariti vsebinsko, funkcionalno ali lokacijsko različnost objekta glede na okolje in doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti na prometnih vozliščih in mestnih vpadnicah ali na zaključkih stavbnega niza.
Tovrstno oblikovanje v bližini kulturnega spomenika ali historičnega jedra je dovoljeno le v soglasju s pooblaščeno institucijo.
Za oblikovanje objektov v naselju Log in delu naselja Radna (ob cesti za Lukovec) veljajo enaki pogoji kot za naselja in razpršeno gradnjo.

Vrtovi, sadovnjaki, brežine:
Vrtovi med objekti in sadovnjaki naj se oblikujejo in obdelujejo na tradicionalen način. Nasipi, brežine po izkopu in druga izpostavljena pobočja morajo biti izvedeni z blagimi in ozelenjenimi brežinami ter zavarovani pred erozijo.
Podporni zidovi so dovoljeni le izjemoma, kjer brežine ni možno drugače zavarovati. Zidani morajo biti s kamnom in maksimalno zazelenjeni.
Javne zelene površine, parki:
Vzpostavljajo se na predvidenih javnih mestih, ki so neurejena ali nepravilno urejena. Za nove zasaditve se lahko uporabijo le avtohtone drevesne vrste. Dovoljeno je formiranje linijskih ali nepravilnih zasaditev ob pomembnejših cestah ali poteh v naseljih ali kot poudarek prostorske dominante (cerkve, kapelice) v soglasju s pristojno službo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Dovozi in cestni priključki do objektov, parkirišča, razmejitve med parcelami:
Dostopi do objektov morajo biti izvedeni po najkrajši možni poti z javne ceste in so utrjeni (s peskom, kamnom, tlakovci, asfaltom oziroma z drugimi avtohtonimi materiali). Urejeni morajo biti tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Na javno cesto naj se praviloma priključuje več objektov skupno v soglasju s pristojnim upravljalcem ceste. Slepo zaključene ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne širine za obračanje komunalnih vozil. Obračanje vozil mora biti zagotovljeno tudi na vseh manipulativnih in dvoriščnih površinah objektov. Vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila.V primeru zagotovitve dovoza preko sosednjega zemljišča mora imeti investitor za to urejeno služnost.
Meteorno vodo z dostopnih poti in dvorišč je potrebno speljati v lastno ponikovalnico preko lovilcev olj ali v javno meteorno kanalizacijo, na javne ceste pa odvod ni dovoljen.
Parkirišča naj bodo utrjena in protiprašno zaščitena (veljajo materiali kot pri prejšnjem odstavku), odvod meteorne vode s parkirišč se izvede preko lovilcev olj in maščob, ki omogočajo očiščenje do stopnje, ki ustreza predpisanim parametrom za odpadno vodo, ki se sme izpuščati neposredno v vode.
Razmejitve med parcelami v naseljih se izvedejo z lesenimi plotovi po vzoru tradicionalnih.
V mestnem območju se ograjevanje parcel praviloma izvede z zasaditvijo avtohtonih grmovnic.
Ograjevanje parcel izven strnjeno pozidanih območij ni dovoljeno, razen ograd potrebnih za izvajanje kmetijske dejavnosti.
Višina ograje v strnjeno pozidanih območjih ob občinskih kategoriziranih cestah je maksimalno 0,7 m, ob drugih nekategoriziranih cestah pa 1,0 m, ob mejah s sosednjimi dvorišči kot dvorišča ograja, ki ne meji na javno površino pa max. 1,80 m.
Za odmike od lokalnih cest oziroma poti je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
Pri ograjevanju objektov in kompleksov, ki zahtevajo posebno varnost, je upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.
Posegi pri javnih objektih in na javnih površinah morajo biti načrtovani tako, da zagotavljajo funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir.

Velikost gradbene parcele se določi glede na:
– namembnost in velikost objekta, potrebnih pomožnih objektov in funkcionalnih površin,
– oblikovanosti zemljišča, obstoječih parcelnih mej in lastništva,
– lege sosednjih objektov, dostopov z javne ceste oziroma poti, poteka komunalnih in energetskih vodov in
– sanitarno-tehnične zahteve.
Pri določanju gradbene parcele kmetije se mora upoštevati tudi razporeditev objektov, vrsta kmetijske proizvodnje ter potreben manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo.
Primerljiva velikost gradbene parcele enostanovanjske hiše je od 800–1000 m2, lahko pa je tudi manjša glede na posebni del projekta oziroma določene gradbene parcele v njem. Enako velja tudi za samostojni gospodarski objekt za potrebe kmetijstva (hlev). Velikost gradbene parcele za poslovni objekt ali kmetijo kot celoto pa je odvisna od velikosti objektov in potrebne ureditve gradbene parcele, ki se določi v posebnem delu projekta z načrtom gradbene parcele.
Gradbena parcela je lahko pozidana 40% pozidane napram 60% nepozidane, kar vključuje glavni objekt in pomožne objekte. Pri določanju razmerja se upošteva bruto etažna površina pritličja. Najmanj 10% gradbene parcele mora biti ozelenjene, kar se prikaže v ureditveni situaciji.

Zemljišče znotraj gradbene parcele se določa glede na velikost in namembnost objekta ter obliko zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. Vsaka lokacija na stavbnem zemljišču za gradnjo objektov mora imeti zagotovljeno minimalno komunalno opremljenost – dostop na javno cesto ter oskrbo z elektriko in neoporečno pitno vodo. Kolikor stavba zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja gradbene parcele nima določene, se lahko enostavni objekti za lastne potrebe gradijo znotraj 20 metrskega pasu, ki obkroža stavbo.
Predvideni objekt mora biti odmaknjen minimalno 2,0 m od parcelne meje sosednjega zemljišča. V primeru manjšega odmika mora investitor pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
Odmiki novih objektov od sosednjih obstoječih objektov morajo biti najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni in požarno varstveni pogoji.
Novo grajeni objekti morajo biti od meje vodnega zemljišča odmaknjeni najmanj 5,0 m, da bodo omogočena nemotena vzdrževalna ali ureditvena dela na potokih.

Na območju občine so opredeljena območja in objekti naravnih vrednot in objekti kulturne dediščine, ki so prikazani v grafičnem delu PUP-a.

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za prostorsko ureditvene pogoje za podeželje Občine Sevnica«, št. 01-III-461/2-O-02/03, z dne 6. februar 2003, ki so sestavni del tega odloka in se hranijo na sedežu Občine Sevnica.

Pogoji in usmeritve za gradnje na območju določenih varstvenih režimov in varstvenih usmeritev za posamezne zvrsti naravnih vrednot so podani v tekstualnem delu dokumenta.
Pri posegih in gradnjah na območjih in objektih kulturne dediščine je potrebno upoštevati varstvene usmeritve/režime iz Odloka o razglasitvi spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 96/02).
Prav tako je potrebno v vplivnih območjih zavarovanih kulturnih spomenikov pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasja.

Za vse gradnje na območjih opredeljene naravne dediščine in objektih naravnih vrednot si je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in soglasja od ministrstva pristojnega za ohranjanje narave.
Za vse posege in gradnje na varovanih objektih in območjih kulturne dediščine ter na njihovih vplivnih območjih opredeljene kulturne dediščine si je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasja od krajevno pristojne organizacijske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Na območju veljavnosti PUP je predvideno komunalno urejanje v smislu dograjevanja in vzdrževanja prometnih površin, vodovodnega, kanalizacijskega, nizkonapetostnega elektro omrežja, telekomunikacijskega omrežja in omrežja zvez, plinovodnega omrežja in daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami za priključitev vseh obstoječih in predvidenih objektov, vključno s HE Boštanj. Na celotnem območju urejanja s tem odlokom je dovoljena gradnja vseh vrst gospodarske komunalne in cestne infrastrukture na gradbenih parcelah in kmetijskih ter gozdnih zemljiščih v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti na področju urejanja prostora ter graditve objektov in drugih materialnih, zakonskih, podzakonskih in občinskih aktov.
Za gradnjo vodov in naprav državnega in regionalnega pomena, in sicer nove prometnice, mostove, komunalne in energetske vode, telekomunikacijska omrežja in omrežja zvez, ter plinovodna omrežja, je potrebno izdelati lokacijske načrte, razen infrastrukturnih ureditev v okviru toleranc, ki jih vključuje Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Blanca (Uradni list RS, št. 61/05, 101/05).
Ceste (cestni priključki, pločniki, kolesarske steze, bencinske črpalke), komunalne ureditve (vodovodi, zajetja, vodohrani, kanalizacije, čistilne naprave), energetski vodi napetosti do vključno 20 kV, telefonsko omrežje, informacijski sistemi, mestni plinovodi se gradijo na podlagi določil tega odloka.

Pri infrastrukturnem urejanju se morajo upoštevati naslednji pogoji:
Prometno urejanje:
– načrtovane posege na občinskih cestah v varovalnem pasu državnih cest je potrebno uskladiti s pogoji in soglasji Direkcije RS za ceste,
– pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višine cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami urejenega terena pred objekti in višinami vhodov v objekte, tako da se dostopnost ne poslabša. Ureditve hodnikov za pešce, trgov in drugih peš površin, ter dostopi do objektov javnega značaja morajo biti brez arhitekturnih ovir in osvetljeni,
– rekonstrukcije in novogradnje cest in poti z večjim odstopanjem od obstoječih tras niso dovoljene brez ustrezne prostorske in projektne dokumentacije. Pri urejanju cest je treba urediti, zavarovati in sanirati brežine ter ohraniti oporne zidove in obcestne kamne oziroma jih praviloma nadomestiti z novimi ali z odbojnimi ograjami. Posegi v varovalnem pasu in rezervatu so dovoljeni le s soglasjem upravljavca ceste,
– vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop z javne ceste. Dostop mora biti urejen tako, da zagotavlja ustrezno preglednost in omogoča pristop z urgentnimi vozili neposredno s ceste ali preko sosednjih dvorišč,
– če se v objektu opravlja dejavnost, se morajo urediti parkirišča. Njihovo število je odvisno od vrste dejavnosti in števila zaposlenih. Praviloma morajo biti zagotovljena na gradbeni parceli objekta,
– gradnja javnih parkirišč za osebna vozila je možna v mejah večjih naselij,
– gradnja parkirišč za tovornjake v naseljih ni možna, razen v Orešju pri Sevnici in v naselju Blanca ter na območjih namenjenih obrtnim in proizvodnim dejavnostim,
– za posamezne nove objekte v 200 metrskem varovalnem pasu železniške proge Dobova–Ljubljana in Trebnje–Sevnica (merjeno od osi tira na vsako stran železniške proge) je potrebno upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) in Pravilnik o graditvi gradbenih objektov in drugih objektov v varovalnem progovnem pasu (Uradni list SRS, št. 2/87), glede minimalnih odmikov vseh bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne zaščite, če se pokaže za potrebno in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji, proti vplivu blodečih tokov zaradi elektrificirane železniške proge.
Projektno dokumentacijo za posamezne objekte je potrebno poslati v soglasje na naslov Javna agencija za železniški promet RS.
– gradnja bencinskih servisov je možna ob glavnih in regionalnih cestah v sklopu stavbnih zemljišč. Pri oblikovanju objektov so možne izjeme glede na tehnološke zahteve objekta.

Vodovod
Vsi obstoječi in bodoči objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca. Za oskrbo gospodarskih objektov s pitno vodo je možno zgraditi higienske kapnice ali vodnjake.
V naseljih mora biti zagotovljena zadostna količina požarne vode.

Kanalizacija
Za potrebe naselij je možna gradnja javne kanalizacije in čistilnih naprav skladno s Študijo odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju Občine Sevnica (avgust 2003, št. projekta 6K – K93, izdelal Institut za ekološki inženiring Maribor). Po izgradnji kanalizacije morajo na njo biti priključeni vsi objekti v katerih nastaja komunalna odpadna voda.
Kanalizacija z objekti mora biti grajena vodotesno in projektirana v skladu s standardi in normativi. Objekti odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda se projektirajo in gradijo skladno s predpisi o varstvu okolja in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05). Za izpust vode v potok je potrebno pridobiti vodno dovoljenje.
Do izgradnje kanalizacije morajo obstoječi in predvideni objekti imeti zgrajeno nepropustno, nepretočno greznico na praznjenje. Možna je gradnja malih komunalnih čistilnih naprav skladno z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07) in gradnja komunalnih čistilnih naprav po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07).
Greznice na območjih, kjer je predvidena izgradnja kanalizacije, morajo biti locirane tako, da bo možna kasnejša priključitev na kanalizacijsko omrežje.
Tehnološke odpadne vode se morajo pred izpustom v kanalizacijo, ponikalnico ali vodotok očistiti do predpisane stopnje za izpust.
Meteorno vodo s streh in ostalih površin se mora odvajati v ponikovalnico ali vodotok, s cestišč, parkirišč in ostalih utrjenih površin pa le preko lovilcev olj in maščob.
Za odvajanje odplak iz gospodarskih poslopij je treba izvesti nepropustno gnojišče z gnojno jamo na praznjenje. Gnoj mora biti skladiščen tako, da bo preprečeno onesnaževanje voda.

Ravnanje z odpadki
Komunalne odpadke je treba zbirati v posebnih zabojnikih, postavljenih na utrjeno površino, praviloma z nadstrešnico na prometno dostopnem mestu.
Možno je urediti ekološke otoke pod pogojem, da ne ovirajo drugih rab in infrastrukture.
Odpadke je treba sortirati in odstranjevati skladno s predpisi s področja ravnanja z odpadki.

Elektrika in zveze
Priključitve na nizkonapetostno električno omrežje in telekomunikacijsko omrežje morajo biti predvidene in izvedene po pogojih upravljavcev v skladu s soglasjem.
Vse novo ali rekonstruirano elektro omrežje in omrežje zvez se v območju naselja zgradi v kabelski izvedbi.
Za sprejem TV programov preko satelita se zgradi kabelski razdelilni sistem in se ga naveže na skupinsko anteno. Samostojne satelitske antene je dovoljeno locirati zgolj na vizualno neizpostavljene lokacije.
Posamezne prostostoječe kabelske omarice se locirajo na vizualno neizpostavljena mesta, kar naj velja tudi za omarice na fasadah.
Objekte in naprave mobilne telefonije se gradi na skupnih lokacijah že obstoječih objektov in naprav in v sklopu že obstoječih ali načrtovanih sistemih infrastrukture. Na druga zemljišča pa jih je dopustno umeščati na lokacije le pod pogojem, da se zagotavlja najmanjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino.
Oblikovanje mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani ali krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora (npr. barve, obliko stebrov in anten).
Na najboljša kmetijska zemljišča jih ni dopustno umeščati.
Obvezno je pri umeščanju objektov mobilne telefonije preveriti več lokacij in izbrano lokacijo uskladiti s strokovno službo za prostorske zadeve Občine Sevnica.

Plinovod
Za vsak poseg v varnostni pas plinovodov je potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca:
– za največji delovni tlak od vključno 5 barov, 2,0 m na vsako stran plinovoda,
– za delovni tlak nad 5 barov do 16 barov, 5,0 m na vsako stran plinovoda.
Za delovni tlak plinovoda nad 16 barov je nadzorovani pas širine 100 m na vsako stran od osi plinovoda, v katerem ima upravljavec plinovoda pravico nadzirati dejavnosti uporabnikov prostora ter načrtovanje in gradnjo objektov. Za gradnje znotraj nadzorovalnega pasu je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.

Komunalni in energetski vodi se praviloma izvedejo podzemno. Nadzemne objekte je treba postavljati neupadljivo, izven osrednjih prostorov naselja ter objektov in območij varstva naravne in kulturne dediščine. Oblikovani morajo biti podrejeno oblikovanju sosednjih, krajevno značilnih objektov. Zračni vodi morajo upoštevati smeri značilnih pogledov.
Prečkanje potoka z energetskimi vodi je potrebno izvesti tako, da bo teme zaščitne cevi najmanj 1,20 m pod obstoječim dnom potoka. Brežini in dno prečkane struge potoka je potrebno urediti tako, da je ob nastopu visokih voda preprečeno rušenje, spodjedanje ali poglabljanje dna. Za utrditev dna in brežin se morajo uporabljati naravni materiali. V varovalnih koridorjih obstoječih in predvidenih energetskih, komunalnih vodov, plinovodnega omrežja ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju upravljavca posameznega voda. Na obstoječih objektih je dovoljeno samo redno vzdrževanje.
Za vse objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti soglasje upravljavca in pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja.

Vodnogospodarske ureditve kot posledica energetskih ureditev oziroma zaščite pred vplivi visokih voda so možne ob soglasju pristojne institucije za urejanje voda.
Posegi v območju varstvenih pasovih zajetij, črpališč, površinskih zbiralnikov za oskrbo s pitno vodo so možni le ob upoštevanju predpisanih varstvenih ukrepov.
Za potrebe bodočih potreb po novih vodnih virih je dovoljeno izvajati hidrološke raziskave. Možna je gradnja in obnova vodohranov in črpališč.

Poleg skupnih meril in pogojev tega odloka se podrobnejša merila in pogoji nanašajo na dele ureditvenih območij naselij namenjene stanovanjski gradnji v naseljih Blanca – Center, Dolnje Brezovo, Log, Sevnica – območje Florjanske ulice (Škouc) in območje Pečje ter del območja namenjen obrti v naselju Boštanj.
Lociranje objektov, parcelacija in prometne ureditve na teh območjih so razvidne v grafičnih prilogah.

Podrobnejša merila se nanašajo na del naselja Blanca – Center na zemljišča parcel št. 429/1, 434/1, 430, *59, k.o. Blanca, in so:
– na območju je možna gradnja šest stanovanjskih objektov in stanovanjske ceste,
– objekti morajo imeti podolgovate tlorise, velikost objektov 9,0 x 12,0 m (± 10% odstopanja), pod pogojem, da se ohranja podolgovati tloris objektov, objekti naj bodo dvoetažni z možnostjo ureditve mansarde,
– strehe objektov so simetrične strme dvokapnice, naklona 35–45 stopinj, možnost izvedbe strešnih oken ali dvokapnih oziroma trikotnih frčad,
– cestni priključki se izvedejo iz predvidene stanovanjske ulice,
– garaže je možno urediti v objektih, dozidati ob objekte ali zgraditi nadstrešnice v sklopu gradbene parcele,
– parkiranje in obračanje vozil mora biti urejeno v sklopu gradbene parcele,
– med predvideno pozidavo in kompleksom šole se uredi zeleni pas, ki se zasadi z avtohtonim drevjem,
– nova stanovanjska ulica se uredi s priključkom iz regionalne ceste Radeče–Breg–Sevnica–Brestanica. Cesta se uredi širine 5,0 m. Ob cesti in iz smeri potoka se do šole uredi pešpot. Priključek na R3 – 679 je potrebno prikazati s situacijo v merilu 1:500 tako, da bodo razvidni elementi priključka v tlorisu, niveletno in razvidne dimenzije prečnega profila regionalne in priključne ceste. Upoštevati je treba priključne radije za merodajno vozilo (komunalno vozilo). Prikazati in preveriti je treba dostop pešcev do bližnje lokacije avtobusnega postajališča. Zaradi prometne varnosti je primerno predvideti osvetlitev priključka z javno razsvetljavo,
– fekalne vode se do izgradnje fekalnega kanala spelje v nepropustno, nepretočno greznico na praznjenje,
– meteorne vode iz streh objektov se spelje v obstoječo kanalizacijo. Z manipulativnih površin pa preko predvidenih lovilcev olj in maščob v omenjeno kanalizacijo.

Podrobnejša merila se nanašajo na del naselja Dolnje Brezovo na zemljišča parcel št. 129, 196, 197, 198/3, 199, 200/1, 200/2, 991/1, 203/1, 202/1, 233/2, k.o. Brezovo, kot sledi:
– predvidena je gradnja osem stanovanjskih objektov v dveh višinsko različnih terasah. Na prvi – nižji terasi je predvidena izgradnja štirih pritličnih objektov z mansardo in zunanjo garažo. Na drugi – višji terasi pa izgradnja štirih nadstropnih objektov (K + P + Po) z zunanjo garažo, ki bo popolnoma vkopana v teren in bo cca 1,00 m nižja od kote kleti stanovanjske hiše,
– stanovanjski objekti so predvideni velikosti 15,0 x 12,0 m, 15,0 x 11,0 m in 12,0 x 9,0 m (+10% odstopanja), garaže pa velikosti 5,0 x 6,0 m (+10% odstopanja),
– strehe so predvidene simetrične dvokapnice s čopi, smer glavnega slemena vzporeden s stanovanjsko cesto, na delu objekta je možna izvedba strehe s slemenom pravokotno na glavno cesto, naklon strehe 35–40 stopinj, kritina opečni zareznik rdeče ali rjave barve. Za osvetlitev podstrešja je možna izvedba dvokapnih frčad, naklon na frčadah mora biti enak naklonu strehe,
– obstoječ izvir z zajetjem se pred pričetkom izvedbe komunalne ureditve območja, izgradnje stanovanjske ceste oziroma pred izgradnjo stanovanjskega objekta na gradbeni parceli št. 4 prestavi na podlagi predhodnega hidrogeološkega mnenja,
– obstoječ cestni priključek na regionalni cesti se rekonstruira na širino 6,0 m s priključnimi radiji najmanj 6,0 m. Cestni priključek mora biti izveden v niveleti vozišča, na katerega se priključuje in mora biti čimbolj pravokoten na os ceste. Tlorisna rešitev priključka na regionalno cesto mora biti prikazana na situaciji v merilu 1:500 tako, da bodo razvidni elementi priključka v tlorisu, niveletno in razvidne dimenzije prečnega profila regionalne in priključne ceste. Upoštevati je treba priključne radije za merodajno vozilo (komunalno vozilo). Zaradi prometne varnosti je primerno predvideti osvetlitev priključka z javno razsvetljavo,
– nova stanovanjska cesta je predvidena dolžine cca 240 m in se konča z obračališčem. Cestišče na delu priključka regionalne ceste se izvede širine 6,0 m in naprej širine 5,50 m (2 x 2,75 m) predvidena je izgradnja opornih zidov, in sicer med predvidenim cestnim priključkom in stanovanjsko pozidavo, ob zgornjem robu cestišča. Izvedba opornega zidu je predvidena tudi ob stanovanjski cesti na zgornji terasi na severni strani. Oporni zidovi morajo biti reliefno obdelani in zasajeni s plezajočimi grmovnicami,
– pred pričetkom gradnje objektov je potrebna ojačitev oziroma položitev novega NN kablovoda od obstoječe transformatorske postaje Lisca SP Brezovo do stanovanjske hiše Prosenik,
– potrebna je rekonstrukcija obstoječega vodovoda dolžine cca 200 m na profil PEHD 90,
– fekalne vode se do izgradnje fekalnega kanala spelje v nepropustno, nepretočno greznico na praznjenje. Meteorne vode s streh in z dvorišča preko lovilca olj in maščob se speljejo v ponikovalnico na lastnem zemljišču,
– zaradi gradenj v strmem terenu je potreben pregled terena s strani geomehanika ter upoštevanje njegovega mnenja.

Podrobnejša merila se nanašajo na del naselja Log na zemljišča parcel št. *132, 1675, 1673, *128, *131, *130, 1672, 1671/2, 1671/1, k.o. Log, in so:
– na območju je možna gradnja novih stanovanjskih objektov, nadomestna gradnja stanovanjskega objekta in rušitev gospodarskega poslopja,
– objekti so predvideni velikosti 13,0 x 9,0 m in 11,50 x 8,0 m (± 5% odstopanja), višina objektov je pritličje z mansardo,
– strehe objektov, simetrične strme dvokapnice, naklona 38–40 stopinj, kritina opečne ali rjave barve,
– cestni priključki se izvedejo iz predvidene stanovanjske ulice,
– garaže so predvidene v objektih,
– parkiranje in obračanje vozil mora biti urejeno v sklopu gradbene parcele,
– za potrebe novih objektov je potrebno zgraditi novo dovozno cesto širine 4,0 m, dolžine cca 37,0 m s priključkom na javno pot.
Priključek dovozne ceste na G1 – 5/0334 je potrebno uskladiti s sosednjimi priključki in ga prikazati s situacijo v merilu 1:500 tako, da bodo razvidni elementi priključka v tlorisu, niveletno in razvidne dimenzije prečnega profila glavne in priključne ceste. Upoštevati je treba priključne radije za merodajno vozilo (komunalno vozilo),
– gradbene parcele za nove objekte se določijo na podlagi načrta gradbenih parcel,
– fekalne vode se do izgradnje fekalnega kanala spelje v nepropustno, nepretočno greznico na praznjenje,
– meteorne vode iz streh objektov se spelje v obstoječo kanalizacijo. Z manipulativnih površin pa preko predvidenih lovilcev olj in maščob v omenjeno kanalizacijo.

Podrobnejša merila se nanašajo na del naselja vzhodno od Florjanske ulice na zemljišča parcel št. 1447/2, 1447/29, 1447/30, 1501/5, 1430/5, 1430/2, 1429, 1370/1, 1370/2, 1501/4, 1403/1, 1403/2, 1373, 1405, 1401, 1374, 1501/1, k.o. Sevnica:
– na območju je možna gradnja štiri do pet stanovanjskih objektov in izgradnja,
– stanovanjske ceste,
– objekti so predvideni velikosti 13,0 x 9,0 m (± 10% odstopanja), višina objektov na nagnjenem terenu naj bo klet, vkopana v pobočje, pritličje in možnost ureditve mansarde. Višina objektov na ravnem terenu je pritličje in mansarda (možna gradnja tudi kleti, pod pogojem, da je klet vkopana v zemljo,
– strehe objektov, simetrične strme dvokapnice, smer slemena vzporedno s plastnicami terena, naklon 35–40 stopinj, kritina opečne ali rjave barve. Za osvetlitev podstrešja možna izgradnja frčad, strehe na frčadah enakega naklona kot streha objekta,
– višinske razlike terena je potrebno v največji možni meri izvajati z zalenjenimi in utrjenimi brežinami,
– cestni priključki se izvedejo iz predvidene stanovanjske ceste. Parkiranje in obračanje vozil mora biti urejeno v sklopu gradbene parcele,
– garaže je možno urediti v objektu ali v sklopu gradbene parcele. Za potrebe vozil je možno urediti lesene nadstrešnice,
– za potrebe novih objektov je potrebno zgraditi novo stanovanjsko cesto širine 4,0 m, dolžine cca 130 m s priključkom na lokalno cesto. Ob ureditvi ceste je potrebno urediti premostitev struge Florjanskega potoka. Oporni zid, ki ga bo potrebno zgraditi ob cesti se reliefno obdela,
– gradbene parcele za nove objekte se določijo na podlagi načrta gradbenih parcel,
– pred gradnjo objektov je potrebno izdelati geotehnično poročilo,
– fekalne vode se do izgradnje fekalnega kanala spelje v nepropustno, nepretočno greznico na praznjenje,
– meteorne vode iz streh objektov se spelje v predvideno meteorno kanalizacijo z izpustom v Florjanski potok. Meteorne vode iz parkirišč in ostalih urejenih površin se v meteorno kanalizacijo spelje preko lovilcev olj in maščob,
– za potrebe ogrevanja objektov se zgradi plinovodno omrežje. Trasa priključnega voda se zgradi vzporedno z novo cesto. Ogrevanje objektov je možno tudi na kurilno olje,
– pred izgradnjo ceste je potrebno zaščititi KTV omrežje.

Podrobnejša merila se nanašajo na del naselja vzhodno od Florjanske ulice – Pečje, na zemljišča parcel št. 1354/1, 1355, 1358/1,1360, 1452/6, 1362, 1381, 1382/1, 1383, 1382/2, 1384, 1452/1, 1386, 1385, 1388, 1389, 1390, 1391, 1392, 1393, 1398, 1395, 1396, 1452/2, 1452/7, *261, *262, *327, *314, 1397, 1452/3, 1358/3, 1375, 1376, 1380, 1363/1, *260, 1501/1, k.o. Sevnica, so:
– na območju je možna gradnja devet stanovanjskih hiš in ureditev stanovanjskih cest. Na območju obstoječih gradbenih parcel obstoječih objektov je možna gradnja objektov za potrebe razvoja kmetije in nadomestnih ter enostavnih objektov po enakih oblikovnih pogojih, kot veljajo za novogradnje,
– objekti so predvideni velikosti 12,0 x 9,0 m (možnost tudi razgibanega gabarita), višina objektov na nagnjenem terenu naj bo klet, vkopana v pobočje, pritličje in možnost ureditve mansarde. Višina objektov na ravnem terenu je pritličje in mansarda (možna gradnja tudi kleti, pod pogojem, da je klet vkopana v zemljo,
– strehe objektov, simetrične strme dvokapnice, smer slemena vzporedno s plastnicami terena, naklon 35–45 stopinj, kritina opečne ali rjave barve. Za osvetlitev podstrešja možna izgradnja dvokapnih ali trikotnih frčad, strehe na frčadah enakega naklona kot streha objekta,
– tolerance so zaradi zahtevnega in specifično strmega terena možne večje, vendar pod pogojem, da se spoštuje načelo podolgovatega tlorisa in da se objekti maksimalno prilagajajo terenu, kar pomeni minimalne posege v obstoječ teren,
– višinske razlike terena je potrebno v največji možni meri izvajati z zelenjenimi in utrjenimi brežinami,
– cestni priključki se izvedejo iz predvidenih stanovanjskih cest,
– garaže je možno urediti v objektu ali v sklopu gradbene parcele. Za potrebe vozil je možno urediti nadstrešnice,
– parkiranje in obračanje vozil mora biti urejeno v sklopu gradbene parcele; potrebno je delno rekonstruirati obstoječo javno pot, od načrtovane rekonstrukcije za potrebe stanovanjskega dela Florjanska – Škouc na širino 5,0 m, in jo delno urediti na novo. Za dovoz do gradbenih parcel ob javni poti Florjanska–Vrtača–Pečje se na mestu makadamskega dovoza do obstoječih objektov uredi javna pot, dolžine cca 60 m,
– pred gradnjo objektov je potrebno izdelati geotehnično poročilo,
– fekalne vode se do izgradnje fekalnega kanala spelje v nepropustno, nepretočno greznico na praznjenje,
– meteorne vode iz streh objektov se spelje v predvideno meteorno kanalizacijo z izpustom v Florjanski potok. Meteorne vode iz parkirišč in ostalih urejenih površin se v meteorno kanalizacijo spelje preko lovilcev olj in maščob,
– ogrevanje objektov je možno na mestni plin ali na olje. Trasa priključnega plinovoda se zgradi vzporedno z dovozno cesto,
– gradbene parcele se določajo na podlagi grafične priloge. Tolerance za določitev gradbenih parcel so dopustne v taki meri, da se s tem ne onemogoči izgradnja načrtovanega števila objektov.

Območje urejanja obsega naslednje parcelne številke:
297/1, 297/4, 297/6, 297/9, 297/10, 297/11, 1016, 282/2, 283/1, 283/8, 283/9, 283/11, 283/10, 281/3, 235/3, 161/4, 158/2, 159/3, 159/2, 159/1, 1024/4, 1024/5, 1024/8, 1024/10, 1024/13, 1024/14, 1024/26, 300/8, 1024/15, 1024/16, 237/1, 159/4, 298/3, 298/13, k. o. Boštanj.
Novi objekti:
– objekti se praviloma umeščajo na lokacijo vzdolžno – z daljšo stranico po daljši stranici gradbene parcele. Objekti morajo biti odprti proti lokalni cesti, posebno pozornost je potrebno nameniti javnemu programu v obcestnem delu objektov,
– horizontalni gabariti: širina objekta max. 30 m, dolžina max. 60 m, dovoljena razmerja širine in dolžina 1:2. Objekte je možno delno ali v celoti podkletiti. Prav tako je možna gradnja kleti izven gabaritov objektov, ki segajo nad površino zemljišča, upoštevajoč odmike od sosednjih zemljišč že opredeljene v tem členu odloka,
– vertikalni gabarit: klet in pritličje; KP na nivoju končno urejenega terena ± 0,00 + 0,50 m, etažna višina 4,50 m, največja višina vencev pri manjših proizvodnih objektih je 5,0 m, pri večjih je 7,0 m. Gradnja kleti je možna pod pogojem, da se pri projektiranju in gradnji vkopanih kleti upošteva vpliv preplavljanja podtalnih voda. Za vso škodo, ki bi nastala na vodnem režimu zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe gradbenih del ali projekta je v celoti odgovoren investitor. Investitor je dolžan preprečiti eventualno možnost onesnaženja podtalnih voda ter okolja. Vse komunalne odpadne vode iz kleti morajo biti priključene na obstoječo komunalno kanalizacijsko omrežje,
– dovoljeno odstopanje: ± 10% ter manjše dozidave, ki oblikovno členijo daljšo stranico objekta,
– višina kolenčnega zidu do max. 1,50 m,
– strehe naj bodo položne in izvedene v minimalnih naklonih, ki ustrezajo posameznim kritinam,
– dovozi in vhodi so razporejeni s strani objektov tako, da zagotavljajo enostaven dostop do različnih funkcionalnih površin na parceli: parkirišča, manipulacijske površine, odlagalne površine ipd.,
– v skladu z značilno tipologijo in volumni posameznih objektov je možna izvedba dvokapnih, ločnih in ravnih streh. Dovoljena je izvedba svetlobnikov v obliki svetlobnih pasov, s kupolami ali s tako imenovanimi šedastimi strehami,
– kritina: valovita, profilirana ali ravna pločevina, tegola ali visokokvalitetni voali pri izvedbi ravnih streh. Na strehi je dovoljena tudi pritrditev svetlobnih napisov,
– obdelava fasad: dovoljena je uporaba različnih fasadnih oblog v vseh svetlih tonih, pastelnih barv,
– zaradi prepoznavnosti in možnosti preurejanja je predvidena uporaba prefabrikatov, montažnih plošč ali lahkih oblog iz pločevine. Prednost naj ima uporaba fasadnih elementov nevtralnih barv in tekstur kot so plošče iz pranega betona (kulir), obešene fasadne plošče, ki ustvarjajo vtis zadržanosti in urejenosti celotne cone. Vidni poudarki naj bi bili bolj izraziti le na vhodih v poslovne dele in pri napisih oziroma napisnih tablah grafičnega označevanja v coni. Fasade poslovnih in trgovskih objektov, ki zahtevajo večje površine stekla naj bodo zasenčene s senčili iz lahkih kovinskih mrež,
– potrebno je upoštevati zunanje gradbene črte in odmike od parcelne meje, dovoljena so le odstopanja od začrtanih gradbenih linij navznoter pri poznejših prezidavah ali dozidavah objektov vendar do meje dovoljenih odmikov od robov parcele (min. 4,0 m),
– dostopi do lokacij so predvideni z lokalne ceste, javne poti in prečne ceste,
– izhodišča za zakoličbo objektov visokogradenj in nizkogradenj so obstoječi objekti visokogradenj, obstoječe parcelne meje, osi novoprojektiranih cest in nove parcelne meje, po podanem vrstnem redu na osnovi obstoječe poligonske mreže. Varovalni pas lokalnih cest je 8,0 m, javnih poti 6,0 m. Toleranc pri obveznih odmikih ni,
– možno je združevanje več parcel v eno, z ustrezno prilagoditvijo infrastrukture. Na povečani parceli je možno zgraditi večji poslovni objekt na podlagi aditivnega združevanja osnovnega elementa gradnje,
– urejanje odprtega prostora ob robovih območja, ob cestah in dovozih ter na območjih gradbenih parcel (neprimerne površine za pozidavo in druge ureditve) je potrebno celovito oblikovati in enotno urejati. Ob osrednji cesti se predvidi (dvojni) drevored visokoraslih dreves (javor),
– pri realizaciji tega projekta so dopustna manjša odstopanja, če se na podlagi tehnoloških, okoljevarstvenih in drugih ugotovitev poiščejo ekonomsko in tehnično utemeljene rešitve.
Obstoječi objekti:
Dozidave se prilagajo obstoječi gradnji z upoštevanjem oblikovnih značilnosti posameznih sklopov obstoječih objektov: velikosti objektov, smeri pozidave, gradbene linije in z usklajevanjem s sedanjimi uporabniki oziroma lastniki.
Promet:
– obstoječa lokalna cesta LC 372341 Boštanj–Grahovica se prestavi proti severu. V osrednjem delu obrtne cone se uredi novo križišče. Med stanovanjskim območjem in obrtno cono se na lokalni cesti lahko uredi krožišče,
– na območju obrtne cone se zgradijo nove dovozne ceste. Parkirišča za potrebe objektov in manipulativne površine se uredijo v sklopu gradbenih parcel,
– območje obrtne cone Boštanj je potrebno uskladiti s projektno rešitvijo nivojskega prehoda Glavne ceste z železniško progo Trebnje–Sevnica, oziroma projektom rekonstrukcije glavne ceste G1-5 in krožišča,
– možna je postavitev reklamnih označb v sklopu gradbenih parcel.
Komunalna ureditev:
– objekti se priključujejo na obstoječo komunalno in energetsko mestno infrastrukturo,
– na območju se varuje koridor magistralnega plinovoda,
– vodovodni priključki se predvidijo iz obstoječega vodovoda, ki poteka na vzhodni strani območja ob trasi železnice,
– fekalna kanalizacija tega območja se zbere in se priključi na obstoječo kanalizacijo, ki bo vodena na centralno čistilno napravo. Meteorne vode se zbirajo ločeno in vodijo do obstoječega meteornega kanala z izpustom v Savo. Meteorne vode iz platojev in parkirišč se pred priključkom na meteorni kanal spelje preko lovilcev olj in maščob,
– tehnološko vodo je prepovedano spuščati v kanalizacijo. Tehnološko vodo v večjih količinah je potrebno čistiti na lastnih sistemih čiščenja in nato preko kontrolnih jaškov spuščati v meteorno kanalizacijo,
– na območju je zgrajena nova transformatorska postaja. Nizko napetostno in visokonapetostno omrežje se izvede v elektro kabelski kanalizaciji,
– na območju se uredi javna razsvetljava,
– telefonsko omrežje se napelje od obstoječega razvoda, ki poteka ob lokalni cesti,
– ogrevanje objektov je predvideno preko lastnih kurilnic, možno je na plin ali na kurilno olje,
– plinovodno omrežje se zgradi delovnega tlaka 1 bar od trase obstoječega omrežja Sevnica,
– odpadki se zbirajo po vrstah, in sicer se predvidijo za nadaljnjo uporabo kot sekundarne surovine. Komunalne odpadke se zbira v posebnih zabojnikih in se jih odvaža na komunalno deponijo. Lokacija zabojnikov mora imeti zagotovljen kamionski dostop. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin se zbira ločeno v okviru funkcionalnih zemljišč v posebnih zabojnikih in se redno odvažajo v nadaljnjo predelavo. Kolikor bodo pri posameznih dejavnostih nastopili nevarni odpadki, se ravnanje z njimi rešuje skladno z veljavno zakonodajo. Ravnanje s posebnimi odpadki mora biti projektno obdelano skladno s predpisi.

Pri umestitvi dejavnosti v prostor je treba poleg splošnih pogojev upoštevati, da dejavnost ne povzroča prekomernih emisij v zrak, ne presega določenih ravni hrupa, določena za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja.
Za objekte, kjer se odvija dejavnost, ki povzroča večje motnje v prostoru, je treba izvesti ustrezno zaščito pred vplivi na bivalno in delovno okolje z ustrezno prostorsko organizacijo objektov in oblikovno tehničnimi rešitvami.
Potrebno je zagotoviti ustrezno protipožarno zaščito in zagotoviti dostope do objektov.
Za gradnjo objektov je obvezno predhodno pridobiti geotehnične pogoje za načrtovani poseg. Investitor je ob gradnji dolžan upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi z gradnjo in s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba. Na plazljivih in nestabilnih območjih gradnja ni mogoča.
Na območjih varstva vodnih virov, podtalnice, obvodnih zemljišč v smislu varovanja pred poplavami in onesnaženjem je potrebno, pred posegi vanje, pridobiti soglasje upravljavca.
Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
Objekti morajo biti dimenzionirani in projektirani za potresno območje VII. stopnje po lestvici MCS.
Pri gradnji objektov upoštevati določila Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) glede gradnje zaklonišč osnovne zaščite ter pri objektih, kjer mora biti stropna konstrukcija nad kletjo grajena tako, da zdrži rušenje objektov nanjo.
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 4/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Na lokacijah na drugih kmetijskih zemljiščih in na zemljišču že izvedene krčitve gozda ob soglasju pristojne krajevne enote Zavoda za gozdove RS, za katere so investitorji pridobili sklepe Občinskega sveta Občine Sevnica, ki so bili izdani do dne 17. 12. 2003, je dovoljena tudi novogradnja, nadomestna gradnja, dozidava, nadzidava ter rekonstrukcija stanovanjskih in nestanovanjskih objektov, vendar le do sprejetja novega Prostorskega reda Občine Sevnica.
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha na prostoru Občine Sevnica veljati:
– Odlok o zazidavi novega naselja v Loki pri Zidanem mostu (Uradni vestnik Celje, št. 35/66).

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem teh prostorskih ureditvenih pogojev opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica je stalno na vpogled na oddelku za okolje in prostor Občine Sevnica.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 65/06) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 12/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 29/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 72/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 99/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 96/08) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 124/08) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 14/10) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.