Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09) ter 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03) je Občinski svet Občine Braslovče na 24. seji dne 7. 4. 2010 sprejel

(1) V skladu s Strategijo prostorskega razvoja in s Prostorskim redom Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08) Občinski svet sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PA11 – Braslovče (Spolenak) po projektu št. 60-2009, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07).

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim načrtom
– umestitev načrtovane ureditve v prostor
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: »Izsek iz grafičnega dela prostorskega reda Občine Braslovče«
GRAFIČNI NAČRT 2: »Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem«
GRAFIČNI NAČRT 3: »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji«
GRAFIČNI NAČRT 4: »Zazidalna situacija«
GRAFIČNI NAČRT 5: »Zasnova gospodarske infrastrukture«
GRAFIČNI NAČRT 6: »Načrt parcelacije«.
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– strokovne podlage
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost
– geodetski načrt s certifikatom
– geološko poročilo
– podatki o lastnikih zemljišč.

Območje OPPN zajema eno parcelo, in sicer št. 577/2, k.o. Braslovče. Okvirno območje OPPN je veliko 775 m². Območje se nahaja znotraj naselja Braslovče.

V preteklosti so bili na območju iz 3. člena tega odloka v veljavi prostorsko ureditveni pogoji, ki pa so bili s sprejetjem Strategije prostorskega razvoja in Prostorskega reda Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08) razveljavljeni. S sprejetjem novih prostorskih aktov je na območju vzhodno in zahodno od ZN Terase Braslovče opredeljena enota urejanja za zaokrožitev in širitev stanovanjske gradnje, za katero je predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta. Ker občina oziroma lastniki preostalih zemljišč v tem naselju trenutno ne načrtujejo OPPN za celotno območje, je občina predlagala, da prične s postopkom priprave OPPN samo za navedeno parcelo. Tako je predmet tega odloka zgolj območje iz 3. člena.

Obravnavano območje v naravi predstavlja eno prosto parcelo na robu že zgrajenega območja individualnih stanovanjskih stavb v Braslovčah. Do območja je že speljana prometna povezava. Tudi ostala gospodarska infrastruktura je v večji meri že izvedena. Tako predvidena gradnja na obravnavanem območju predstavlja morfološko zaokrožitev na robu naselja.

Znotraj ureditvenega območja je predvidena gradnja ene enostanovanjske stavbe. Objekt je umeščen na parc. št. 577/2, k.o. Braslovče. Stavba se bo prometno napajala preko že obstoječe dovozne ceste, ki pa jo je potrebno rekonstruirati in razširiti.

(1) Stavba
Dovoljena je gradnja ene enostanovanjske stavbe okvirnih dimenzij cca 13.00 x 14.00 m ter etažnosti do K+P+1+M, pri čemer se šteje, da posamezna etaža ne presega višine 3 m, da je klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa v primeru izgradnje vseh etaž ne presega višine 0.8 m, v nasprotnem je lahko višji. Značilnosti objekta naj v čim večji možni meri sledijo značilnostim zunanje podobe sosednjih obstoječih objektov, pri čemer je možno: izjemoma možni balkoni in drugi arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi elementi naselja, fasade bele barve ali v zemeljskih odtenkih, nakloni strešin od 30 do 45°, zaželene dvokapnice, brez posebnih arhitekturnih elementov streh, z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeča barva, možno drugačno oblikovanje streh, ki naj bo skladno s prevladujočimi elementi v naselju, možna uporaba drugačnih materialov in barv kritine, ki naj bo skladna s prevladujočimi elementi naselja. Od parcel št. 576/1 in 573/3, k.o. Braslovče mora biti stavba oddaljena najmanj 4.00 m, od roba rekonstruirane javne ceste na zahodni strani stavbe mora biti stavba oddaljena najmanj 4.00 m, odmik od parcele št. 577/1, k.o. Braslovče ni predpisan. Možni so tudi manjši odmiki od zgoraj navedenih ob predhodnem pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(2) Zunanja ureditev
Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznim drevesi, dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv. Dovozne in parkirne površine naj bodo tlakovane s travnimi ploščami. Kote terena ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč.
(3) Geomehanski pogoji in usmeritve
Pri načrtovanju je potrebno v celoti upoštevati geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja iz katerega so povzeti naslednji pogoji temeljenja:
»Pasovni temelji ali temeljna plošča objekta morajo v celoti nalegati na homogeno nosilna raščena glinasto meljna tla. Globina temeljenja naj bo najmanj 1.2 m glede na koto terena na skrajnem jugozahodnem robu objekta. Vsi temelji naj bodo ojačani z armaturo in povezani z AB vezmi z zgornjo AB ploščo. Vsa zemeljska dela in temeljenje objekta naj se izvede v suhem obdobju v najkrajšem možnem času, saj se geomehanske karakteristike temeljnih tal ob povečani vlagi bistveno poslabšajo. Dopustna nosilnost tal – pd = 130 kPa (peščeni glinasti melji na globini okrog 1.2 m). Posedki objekta – v mejah normale (okrog 1.0 cm), ob upoštevanju podane dopustne nosilnosti in enakomerne obtežbe.«
(4) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Dovoljena je postavitev ograje višine do 1.80 m okoli objekta, in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji, od roba predvidenega cestišča pa mora biti oddaljena najmanj 1.00 m; na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, ograja ne sme presegati višine 0.8 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Dovoljena je tudi gradnja bazena, nadstreškov, ute in samostojne garaže dimenzij do 5.00 x 6.00 m in drugih nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter enostavnih objektov za lastne potrebe, ki morajo biti oddaljeni od sosednjih parcel najmanj 2.50 m.

(1) Prometna infrastruktura
Stavba se bo prometno napajala preko obstoječe dovozne ceste s parc. št. 723/13, k.o. Braslovče, ki je javno dobro in ki se navezuje na javno pot JP 990240 (odsek JP 990241 Braslovče–Terasa–Zg. Podvrh), in ki bo v nadaljevanju služila tudi za napajanje stavbnih zemljišč južno od predvidene stavbe. Zato je potrebno obstoječo makadamsko cesto rekonstruirati. Pri rekonstrukciji je potrebno zagotoviti možnost razširitve le-te, kar posega na obravnavano parcelo. Širina rekonstruirane in razširjene ceste mora biti najmanj 4.00 m (3 m ceste v asfaltni izvedbi in 0.5 m bankine levo in desno, predvidoma v izvedbi s travnimi ploščami) brez pločnikov. Znotraj parcele je potrebno za potrebe objekta zagotoviti vsaj dve parkirni mesti ter zagotoviti prostor za obračanje vozil, tako da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto. Zunanja ureditev ne sme vplivati na prometno varnost na javnih cestah.
(2) Energetska infrastruktura
Energija za napajanje objekta je na voljo v prostostoječi priključni merilni omarici PS PMO, locirani ob meji parcele št. 576/1, k.o. Braslovče, ki se napaja preko prostostoječe razdelilne omarice R4 iz TP Braslovče Terasa.
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt, si mora investitor od Elektro Celje d.d. pridobiti soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
(3) Telekomunikacijska infrastruktura
Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati trase TK omrežja. Trase so na razpolago pri upravljavcu Telekom Slovenija. Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje je potrebno predvideti in vrisati idejne trase TK vodov.
(4) Meteorna in fekalna kanalizacija
Na območju še ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja, je pa predvideno in se mora po njegovi izgradnji predvideni objekt nanj priključiti. Do njegove izgradnje pa je potrebno fekalne vode odvajati v malo čistilno napravo, dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07). Po izgradnji kanalizacijskega sistema in obvezni priključitvi objekta na javno kanalizacijo, se mala komunalna čistilna naprava ukine.
Pri načrtovanju meteorne in fekalne kanalizacije je potrebno v celoti upoštevati geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja iz katerega so povzeti naslednji pogoji:
»Urediti bo potrebno naslednje:
– na globini temeljenja je potrebno izdelati kvalitetno drenažo,
– drenažne in meteorne vode iz objekta in okolice je potrebno speljati v bližnji meteorni odvodnik ali kanalizacijo; zaradi slabo prepustne preperine je izvedba ponikovalnice nesmiselna.«
Čiste meteorne vode se odvajajo v potok Radigoj, onesnažene pa je potrebno očistiti preko lovilcev olj ali maščob. Pri odvajanju padavinskih in prečiščenih komunalnih odpadnih vod v potok je potrebno pri načrtovanju iztoka upoštevati erozijsko delovanje voda. Direktni iztoki padavinskih vod ne smejo segati v svetli profil struge vodotoka. Izpustne glave morajo biti oblikovane pod naklonom brežin. Na območju iztokov mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan.
Na trasi javnega vodovoda in kanalizacije (tudi na hišnih priključkih) ni dovoljeno postavljati objektov, opornih zidov, ograj, drogov in podobno; prav tako ni dovoljeno na trasi saditi dreves ali drugih trajnih nasadov.
Na območju manipulacijskih površin se predvidijo travne plošče, okolica objektov pa se v čim večji meri zatravi.
(5) Vodovod
Oskrba z vodo je možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE Ø110 mm, ki poteka po severo-zahodnem delu parcele ob cestnem telesu. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda mora znašati najmanj 4.00 m. Priključek mora ustrezati potrebam izgradnje zunanje hidrantne veje, ki morajo biti del internega vodovodnega omrežja.
Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje si mora investitor novih objektov pridobiti soglasje JKP Žalec, d.o.o.
(6) Obveznost priključevanja
Predvideni objekti se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo.

Na obravnavanem območju se ne nahajajo zavarovane enote kulturne dediščine. Zato ni potrebno pridobiti kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenih soglasij.

(1) Varstvo voda
Predviden objekt se bo začasno priključil na malo čistilno napravo, v prihodnosti pa na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se bodo po izgradnji kolektorjev odvajale v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja.
(2) Varstvo pred hrupom
Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) sodi obravnavano območje v II. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(3) Varstvo zraka
Predviden objekt ne sme predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
(4) Ravnanje z odpadki
Za objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Pri načrtovanju odjemnega mesta je potrebno upoštevati, da izvajalec javne službe opravlja odvoz odpadkov enkrat na teden, čemur mora biti glede na količino odpadkov prilagojena kapaciteta zabojnikov in posledično tlorisni gabariti odjemnega mesta.
(5) Varstvo tal
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
(6) Ohranjanje narave
Na obravnavanem območju se ne nahajajo naravne vrednote. Zato ni potrebno pridobiti naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenih soglasij.

(1) Pri pripravi akta so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 105/06) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 105/06) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07). Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, 66/06 – odločba US in 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna izdelava študije požarne varnosti, so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.
(2) Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Pri gradnji novih objektov je potrebno ojačiti prvo ploščo.
(3) Območje ne posega na poplavno območje vodotokov.

Načrt parcelacije vsebuje načrt gradbenih parcel in je prikazan v grafičnem načrtu parcelacije. Določena je ena parcela namenjena gradnji.

Načrtovane ureditve se izvedejo v enotni etapi. Rekonstrukcija oziroma razširitev dovozne ceste se lahko izvede naknadno.

(1) Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje ali povečanje tlorisnih gabaritov objektov, pri čemer se ne sme presegati naslednjih faktorjev izkoriščenosti gradbene parcele:
Fi (faktor izrabe) = 0,8
Fz (faktor zazidanosti) = 0,4.
(2) Dovoljena so tudi manjša odstopanja od lege posameznih objektov ter ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati minimalne odmike od sosednjih gradbenih parcel. Objekte je dovoljeno postavljati tudi bližje sosednjim parcelam vendar zgolj ob soglasju lastnikov le-teh.
(3) Meje parcel, namenjenih za gradnjo so določene okvirno, možne so tudi korekcije, vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo podrobnega načrta.
(4) Ravno tako so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(5) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(6) Odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le ta zadevajo.

OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti Oddelku za okolje in prostor Žalec.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.