Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09) ter 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03) je Občinski svet Občine Braslovče na 24. seji dne 7. 4. 2010 sprejel

(1) V skladu s Strategijo prostorskega razvoja in s Prostorskim redom Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08) Občinski svet sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA1 – vikend naselje Letuš – levi breg (Maglica) po projektu št. 59-2009, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07).

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim načrtom
– umestitev načrtovane ureditve v prostor
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključe-vanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dedi-ščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravni-mi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, obliko-valskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela prostorskega reda Občine Braslovče''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture ''
GRAFIČNI NAČRT 6: ''Načrt parcelacije''
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje vsebine:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– strokovne podlage
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost
– geodetski načrt s certifikatom
– geološko poročilo
– hidrološko – hidravlični študiji
– podatki o lastnikih zemljišč
– služnostne pogodbe za dovozno cesto.

Območje OPPN zajema dve parceli, in sicer št. 470/196 ter 470/217, obe k.o. Letuš. Okvirno območje OPPN je na območju parcele št. 470/217 veliko 523 m², na območju parcele št. 470/217 pa 161 m². Območje OPPN, t.j. obe parceli, se nahaja znotraj vikend naselja Letuš na levem bregu Savinje.

Za celotno območje Vikend naselja Letuš – levi breg je v skladu z Odlokom o Prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08; v nadaljevanju: prostorski red občine) predviden sanacijski podrobni načrt. Ker občina oziroma lastniki preostalih zemljišč v naselju trenutno ne načrtujejo sanacijskega OPPN za celotno območje, je predmet tega odloka zgolj območje iz 3. člena tega.

(1) Obravnavano območje OPPN, ki se nahaja na parceli št. 470/196, k.o. Letuš in je v lastništvu g. Ivice Maglica, v naravi predstavlja eno prosto parcelo znotraj že zgrajenega območja individualnih stanovanjskih ter počitniških stavb. Te počitniške stavbe se postopoma transformirajo v stanovanjske. Do območja je že speljana prometna povezava, ki pa jo je v bodoče potrebno rekonstruirati. Tudi ostala gospodarska infrastruktura je v večji meri že izvedena. Tako predvidena gradnja na obravnavanem območju predstavlja logično morfološko zapolnitev ter delno sanacijo tega dela naselja.
(2) Obravnavano območje OPPN, ki se nahaja na parceli št. 470/217, k.o. Letuš in katerega je pobudnik priprave OPPN je g. Dušan Simonič, v naravi predstavlja že zgrajen stanovanjski objekt, za katerega pa ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Z namenom legalizacije tega objekta je potrebno v OPPN opredeliti možnost gradnje stanovanjskega objekta ter pogoje priključevanja le-tega na infrastrukturo, ki je v večji meri že izvedena.

Znotraj ureditvenega območja OPPN iz 3. člena tega odloka je predvidena gradnja dveh enostanovanjskih stavb. Ena enostanovanjska stavba je umeščena na parcelo št. 470/196, k.o. Letuš, druga pa na parcelo št. 470/217, k.o. Letuš. Stavbi se bosta prometno napajali preko že obstoječe dovozne ceste, ki pa jo je potrebno razširiti ter ob njej urediti pločnik.

(1) Stavba na parceli št. 470/196, k.o. Letuš
Dovoljena je gradnja ene enostanovanjske stavbe okvirnih dimenzij 9.00 m x 11.00 m ter etažnosti do P+M, pri čemer se šteje, da kolenčni zid v mansardi ne presega višine 1.0 m. Značilnosti objektov naj v čim večji možni meri sledijo značilnostim zunanje podobe sosednjih obstoječih objektov, pri čemer je možno: izjemoma možni balkoni in drugi arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi elementi naselja, fasade bele barve ali v zemeljskih odtenkih, nakloni strešin od 30 do 45°, zaželene dvokapnice, brez posebnih arhitekturnih elementov streh, z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeča barva, možno drugačno oblikovanje streh, ki naj bo skladno s prevladujočimi elementi v naselju, možna uporaba drugačnih materialov in barv kritine, ki naj bo skladna s prevladujočimi elementi naselja. Sleme mora potekati vzporedno z daljšo stranico, in sicer v smeri severovzhod–jugozahod.
Od sosednjih parcel mora biti stavba oddaljena najmanj 2.0 m. Možni so tudi manjši odmiki od navedenih ob predhodnem pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Vsi odmiki od meje parcel in med objekti morajo omogočati preprečitev širjenja požara na sosednje objekte oziroma morajo biti skladni z zakonodajo s področja varstva pred požari. Koto pritličja je dopustno dvigniti nad nivo visoke vode.
(2) Stavba na parceli št. 470/217, k.o. Letuš
a) pogoji za legalizacijo – Dovoljena je legalizacija ene enostanovanjske stavbe okvirnih dimenzij 5.25 m x 8.00 m z odmiki, ki so razvidni iz geodetskega posnetka, in sicer na način pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo novega objekta.
b) pogoji za rekonstrukcijo – Dovoljena je rekonstrukcija obstoječe enostanovanjske stavbe.
c) pogoji za gradnjo novega objekta – Dovoljena je gradnja nove enostanovanjske stavbe ob predhodni odstranitvi obstoječega objekta v dimenzijah, ki ustrezajo pogojem izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji iz 14. člena tega odloka ter etažnosti do P+M, pri čemer se šteje, da kolenčni zid v mansardi ne presega višine 1.0 m. Značilnosti objekta naj v čim večji možni meri sledi značilnostim zunanje podobe sosednjih obstoječih objektov, pri čemer je možno: izjemoma možni balkoni in drugi arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi elementi naselja, fasade bele barve ali v zemeljskih odtenkih, nakloni strešin od 30 do 45°, zaželene dvokapnice, brez posebnih arhitekturnih elementov streh, z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeča barva, možno drugačno oblikovanje streh, ki naj bo skladno s prevladujočimi elementi v naselju, možna uporaba drugačnih materialov in barv kritine, ki naj bo skladna s prevladujočimi elementi naselja. Sleme mora potekati vzporedno z daljšo stranico. Od sosednjih parcel mora biti stavba oddaljena najmanj 2.0 m, pri čemer ne sme biti ovirana morebitna služnost. Možni so tudi manjši odmiki od navedenih ob predhodnem pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Izjema je odmik od ceste na zahodu, pri kateri mora biti zagotovljen odmik stavbe od cestišča min. 1.00 m. Vsi odmiki od meje parcel in med objekti morajo omogočati preprečitev širjenja požara na sosednje objekte oziroma morajo biti skladni z zakonodajo s področja varstva pred požari. Koto pritličja je dopustno dvigniti nad nivo visoke vode.
(3) Zunanja ureditev
Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznim drevesi, dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv.
Dovozne in parkirne površine naj bodo tlakovane s travnimi ploščami.
Kote terena (parkirišča, ceste, manipulativne površine ipd.) ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč.
(4) Geomehanski pogoji in usmeritve
Pri načrtovanju na parceli št. 470/196, k.o. Letuš je potrebno v celoti upoštevati »Geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja« (Geosvet Samo Marinc s.p., Celje, datum: 23. 5. 2009), iz katerega so povzeti naslednji pogoji temeljenja:
– Objekt bo temeljen na mreži pasovnih temeljev ali temeljni plošči, s tem, da morajo temelji v celoti, v vsakem primeru nalagati na raščena peščeno prodnata tla (pod plastjo humusa in rjavega peščenega glinastega melja, ki ga je potrebno v celoti odstraniti).
– Globina temeljenja naj bo najmanj 0,9 m glede na koto zunanje ureditve (zmrzal), oziroma v vsakem primeru pod plastjo humusa v peščenih prodih.
– Temelji naj bodo ojačani z armaturo in povezani z AB vezmi z zgornjo AB ploščo.
– V primeru mestoma slabo nosilnih tal bo potrebno izkope poglobiti do dobro nosilnih peščenih prodov ter razliko nadomestiti s plastjo pustega betona.
– Pred položitvijo podložnih betonov naj se temeljna tla dobro skomprimirajo.
– Dopustna nosilnost tal: pd=200 kPa (raščena peščeno prodna tla).
– Posedki objekta: v mejah normale (do največ okrog 1,0 cm) ob upoštevanju dopustne nosilnosti in enakomerne obtežbe).
Pri načrtovanju na parceli št. 470/217, k.o. Letuš je brez predhodnega geološko-geomehanskega poročila možna legalizacija obstoječe ene enostanovanjske stavbe skladno z 2. točko tega člena. V primeru gradnje nove enostanovanjske stavbe ob predhodni odstranitvi obstoječega objekta je potrebno pridobiti geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja.
(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Dovoljena je postavitev ograje višine do 1.80 m okoli objekta in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji, od roba predvidenega cestišča pa mora biti oddaljena najmanj 1.00 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, ograje ne smejo presegati višine 0.80 m. Dovoljena je tudi gradnja bazena, nadstreškov, ute in samostojne garaže dimenzij do 5.00 x 6.00 m in drugih nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter enostavnih objektov za lastne potrebe, ki morajo biti oddaljeni od sosednjih parcel najmanj 2.00 m.

(1) Prometna infrastruktura
Dovozno cesto, ki je kategorizirana kot javna pot JP908991 (Rečica–Roje–Letuš) in na katero se priključujeta stavbi, je potrebno rekonstruirati oziroma razširiti na minimalno širino 5.00 m.
Dovozna cesta je kategorizirana, vendar v privatni lasti, zato je potrebno pridobiti služnostne pravice. Potrebno pa je tudi predvideti, da se bo cesta prenesla v javno dobro v last Občine Braslovče kot lastnika in upravljavca.
Zunanja ureditev ne sme vplivati na prometno varnost na javnih cestah. V polju preglednosti vozišč ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste.
Znotraj parcele je potrebno za potrebe objekta zagotoviti vsaj dve parkirni mesti.
(2) Energetska infrastruktura
Za ogrevanje in potrebe v gospodinjstvu je dovoljena uporaba zemeljskega plina ali drugega ekološko nespornega energenta z možnostjo postavitve plinohrama, katerega lega mora biti usklajena s področnimi predpisi in varnostnimi zahtevami. Zaželena je uporaba alternativnih virov energije.
Posebni pogoji za načrtovanje energetske infrastrukture na parceli št. 470/196, k.o. Letuš so naslednji:
– Na območju predvidene gradnje stanovanjske stavbe na parceli št. 470/196, k.o. Letuš poteka nizkonapetostni elektroenergetski podzemni vod, zato je potrebno najmanj 8 dni pred pričetkom del obvestiti Elektro Celje d.d., ki bo iz varnostnih razlogov izvršilo zakoličbo obstoječega NN podzemnega voda.
– Na mestu, kjer bo predvidena ureditev uvoza tangirala obstoječi NN podzemni elektroenergetski vod, je le-tega potrebno oceviti in mehansko zaščititi. Zakoličbo, strokovni nadzor, mehansko zaščito el. kablov ter ocevitev bo po predhodnem naročilu na stroške investitorja izvajalo Elektro Celje d.d.
– Energija za napajanje predvidene stanovanjske stavbe na parceli št. 470/196, k.o. Letuš je na razpolago na obstoječem nizkonapetostnem podzemnem elektroenergetskem vodu, ki napaja stanovanjsko hišo Letuš 105d in se napaja iz prostostoječe razdelilne omarice R2, katera se napaja iz TP Letuš Vikendi.
– Vsi stroški popravil poškodb, ki bi nastali na el. vodih in napravah, kot posledica gradnje predvidenega objekta, bremenijo investitorja predmetnih del.
– Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za stanovanjsko stavb na parceli št. 470/196, k.o. Letuš si mora investitor od Elektro Celje d.d. pridobiti soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
Posebni pogoji za načrtovanje energetske infrastrukture na parceli št. 470/217, k.o. Letuš so naslednji:
– Na območju predvidene legalizacije obstoječe stanovanjske stavbe na parceli št. 470/217, k.o. Letuš, je že zagotovljena priključitev obstoječega objekta na distribucijsko omrežje, ki se napaja iz prostostoječe razdelilne omarice R2, katera se napaja iz transformatorske postaje TP Letuš Vikendi.
– V primeru gradnje nove enostanovanjske stavbe na parceli št. 470/217, k.o. Letuš ob predhodni odstranitvi obstoječega objekta ali ob kakršnikolih drugih posegih v obstoječe vode in naprave je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje od Elektro Celje d.d.
(3) Telekomunikacijska infrastruktura
Na območju OPPN še ni TK priključka. Kolikor bodo imeli predvideni objekti na območju OPPN TK priključek, se na fasadi objekta predvidi priključna TK omarica po detajlu (shema TK priključka), iz priloge smernic Telekoma Slovenije, ki so priloga tega OPPN. Mesto vgradnje TK omarice, trasa priključka in mesto priključitve na javno TK omrežje se določi na kraju samem s predstavnikom Telekom Slovenije. TK inštalacije in TK priključek je potrebno projektirati in izvesti v skladu z veljavnimi standardi in predpisi. Zemeljska dela v bližini obstoječih TK vodov je potrebno izvajati ročno. Nasip ali odvzem materiala nad traso obstoječega TK kabla ni dovoljen. Pred priključitvijo na javno TK omrežje je potrebno predložiti ustrezne pozitivne meritve upravljavcu Telekom Slovenija.
(4) Meteorna in fekalna kanalizacija
Na območju še ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja, je pa predvideno in se morajo po njegovi izgradnji predvideni objekti nanj priključiti. Do njegove izgradnje pa je potrebno komunalne vode pred izpustom v površinski odvodnik očistiti na individualni čistilni napravi. Za obstoječo stanovanjsko stavbo na parceli št. 470/217, k.o. Letuš je do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja kot možnost dovoljena uporaba obstoječe greznice.
Meteorne vode se bodo v skladu s 92. čl. Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), ponikale in sicer na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Zato se na območju manipulacijskih površin predvidijo travne plošče, okolica objektov pa se v čim večji meri zatravi.
Pri načrtovanju odvodnjavanja na parceli št. 470/196, k.o. Letuš je potrebno v celoti upoštevati »Geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja« (Geosvet Samo Marinc s.p., Celje, datum: 23. 5. 2009), iz katerega so povzeti naslednji pogoji odvodnjavanja:
– meteorne vode iz objekta in okolice je možno speljati v ponikovalnice,
– dno ponikovalnic mora segati v prepustne peščene prode.
Pri načrtovanju odvodnjavanja na parceli št. 470/217, k.o. Letuš je brez predhodnega geološko-geomehanskega poročila možna izvedba odvodnjavanja na obstoječ način v sklopu legalizacije obstoječe ene enostanovanjske stavbe skladno z 2. točko tega člena. V primeru gradnje nove enostanovanjske stavbe ob predhodni odstranitvi obstoječega objekta je potrebno pridobiti geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja, na podlagi katerega se načrtuje odvodnjavanje.
(5) Vodovod
Oskrba z vodo je možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE Ø 90mm, ki se nahaja na območju OPPN ter poteka ob jugo-zahodnem delu parcele št. 470/196 ob cestnem telesu in po severo-zahodnem delu parcele št. 470/217, obe k.o. Letuš. Minimalni odmik od javnega vodovoda mora znašati najmanj 4.00 m. Priključek mora ustrezati potrebam izgradnje zunanje hidrantne veje, ki morajo biti del internega vodovodnega omrežja.
(6) Obveznost priključevanja
Predvideni objekti se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo.

Na obravnavanem območju se ne nahajajo zavarovane enote kulturne dediščine. Zato ni potrebno pridobiti kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenih soglasij.

(1) Varstvo voda
Predviden objekti se bodo začasno priključili na malo čistilno napravo, v prihodnosti pa na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se bodo po izgradnji kolektorjev odvajale v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja.
(2) Varstvo pred hrupom
Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) sodi obravnavano območje v II. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(3) Varstvo zraka
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
(4) Ravnanje z odpadki
Za objekte je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(5) Varstvo tal
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
(6) Ohranjanje narave
Na obravnavanem območju se ne nahajajo naravne vrednote. Zato ni potrebno pridobiti naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenih soglasij.

(1) Pri pripravi akta so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/1991, Uradni list RS, št. 83/05). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07). Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz zasnove požarne varnosti, ki je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje sprememb in dopolnitev ZN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
(3) Pri gradnji novih objektov je potrebno ojačiti prvo ploščo, če je le-to potrebno v skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4) Pri posegih na parceli št. 470/196, k.o. Letuš se v celoti upošteva »Hidrološko-hidravlična študija za gradnjo stanovanjskega objekta na parceli št. 472/196, k.o. Letuš« (Inženiring za vode, d.o.o., Ljubljana, številka proj.: A91-FR/09, datum: december 2009) iz katerega so povzete naslednje bistvene usmeritve:
– nadvišanje terena ob objektu (na območju celotne parcele) je prepovedano,
– pritličje objekta je potrebno načrtovati vsaj 0.5 m nad pričakovano koto stoletnih poplavnih vod, ki je 305.00 m n.m.; kljub temu se priporoča, da se pritličje objekta zaradi preostale poplavne nevarnosti postavi vsaj 35 cm nad koto terena, t.j. vsaj na koto 305.85 m n.m...
(5) Pri posegih na parceli št. 470/217, k.o. Letuš se v celoti upošteva »Hidrološko-hidravlična študija za legalizacijo stanovanjskega objekta na parceli št. 472/217, k.o. Letuš« (Inženiring za vode, d.o.o., Ljubljana, številka proj.: A92-FR/09, datum: december 2009) iz katerega so povzete naslednje bistvene usmeritve:
– nadvišanje terena ob objektu (na območju celotne parcele) je prepovedano,
– načeloma je potrebno pri novogradnjah pritličje objekta načrtovati vsaj 0.5 m nad pričakovano koto stoletnih poplavnih vod, ki je 305.00 m n.m.; ker pa je v obravnavanem primeru objekt že zgrajen se je možno oziroma potrebno pred visokimi vodami zaščititi z drugimi ukrepi
– kot varovalni ukrep se predvidi možnost dodatne zaščite pred vdorom visokih vod v objekt (vreče s peskom ali sanacija odprtin v objektu, ki segajo pod koto 305.50 m n.m. z vrati ali okni, ki zagotavljajo večje tesnenje).
(6) Pred kakršnimikoli posegi si je potrebno pridobiti vodno soglasje, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.
(7) Pri posegih na parceli št. 470/196, k.o. Letuš je potrebno v celoti upoštevati »Geološko – geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja« (Geosvet Samo Marinc s.p., Celje, datum: 23. 5. 2009), iz katerega je povzeta naslednja ocena nivoja podtalnice:
– nivo podtalnice je na globini okrog 3.0 m in niha v odvisnosti od količine padavin in predvsem vodostaja Savinje za cca 2.0 m (lahko tudi več in doseže koto terena).
(8) Pri načrtovanju na parceli št. 470/217, k.o. Letuš je brez predhodnega geološko-geomehanskega poročila možna legalizacija obstoječe ene enostanovanjske stavbe skladno z 2. točko 7. člena tega odloka. V primeru gradnje nove enostanovanjske stavbe ob predhodni odstranitvi obstoječega objekta je potrebno pridobiti geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja.
(9) Zaradi visokega nivoja podtalnice izvedba kletne etaže na območju OPPN ni dovoljena.
(10) Območje OPPN se nahaja na uravnanem terenu, kjer po do sedaj znanih podatkih ne prihaja do škodljivega delovanja erozije in plazov. S tega vidika niso predvideni ukrepi za preprečevanje teh pojavov. Kljub temu je pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s tem odlokom potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.

Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji in je prikazan v grafičnem delu OPPN. Določeni sta dve parceli, namenjeni gradnji.

Načrtovani gradnji enostanovanjskih stavb se lahko izvedeta ločeno, pri čemer morajo biti zemljišča predhodno komunalno opremljena. Rekonstrukcija oziroma razširitev dovozne ceste in izgradnja pločnika se lahko izvedejo naknadno.

(1) Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje ali povečanje tlorisnih gabaritov objektov, pri čemer se ne sme presegati naslednjih faktorjev izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji:
Fi (faktor izrabe) = 0,8
Fz (faktor zazidanosti) = 0,4.
(2) Dovoljena so tudi manjša odstopanja od lege posameznih objektov ter ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati minimalne odmike od sosednjih parcel, namenjenih gradnji. Objekte je dovoljeno postavljati tudi bližje sosednjim parcelam vendar zgolj ob soglasju lastnikov le-teh.
(3) Meje parcel, namenjenih za gradnjo so določene okvirno, možne so tudi korekcije, vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo podrobnega načrta.
(4) Ravno tako so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(5) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(6) Odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.

OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.