Na podlagi 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 66/95, 1/96, 46/96, 75/96, 37/97, 28/99, 117/00, 3/04, 33/05, 70/06 in 43/08) in 64. in 65. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 9/10) je Mestni svet Mestne občine Celje na seji dne 6. 4. 2010 sprejel

S tem pravilnikom se natančneje določa način obračunavanja posebne storitve čiščenja industrijske odpadne vode na čistilnih napravah na območju Mestne občine Celje, ki je opredeljen v 64. in 65. členu Odloka o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 9/10).

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. Odpadna voda je voda, ki se po uporabi neposredno ali po kanalizaciji odvaja v vode in je lahko industrijska odpadna voda, padavinska odpadna voda ali komunalna odpadna voda.
2. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 populacijskih ekvivalentov (v nadaljnjem besedilu: PE) in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količine ne presega količine nevarnih snovi, določene skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vode in javno kanalizacijo.
Koncentracija KPK za komunalno odpadno vodo znaša 0,9 kg O(2)/m3.
3. Industrijska odpadna voda je voda, ki po uporabi v industrijski, obrtni ali obrti podobni gospodarski ali kmetijski dejavnosti vsebuje naslednje snovi:
– Snovi, ki se oksidirajo kot kemijska poraba po kisiku (v nadaljnjem besedilu: KPK),
– Fosfor,
– Dušik,
– Organske halogenske spojine kot adsorbirani organsko vezani halogeni,
– Živo srebro in njegove spojine, izražene kot Hg,
– Kadmij in njegove spojine, izražene kot Cd,
– Krom šestvalentni in njegove spojine, izražene kot Cr(VI),
– Nikelj in njegove spojine, izražene kot Ni,
– Svinec in njegove spojine, izražene kot Pb,
– Baker in njegove spojine, izražene kot Cu,
– Strupene snovi za vodne bolhe.
Industrijska odpadna voda so tudi tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz objektov za obdelavo, skladiščenje in odlaganje odpadkov.
4. Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja onesnaženost odpadne vode.
5. Javna kanalizacija so infrastrukturni sistemi kanalov, objektov in naprav kanalizacije, so namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, na katerem je skupna obremenitev zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode večja od 50 PE. Priključki stavb na javno kanalizacijo, greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE niso objekti javne kanalizacije.
6. Izvajalec javne službe je pravna oseba, ki ji je v skladu s predpisi občine, ki urejajo izvajanje javne službe na njenem območju, podeljeno izvajanje javne službe.
7. Enota obremenitve voda z odpadnimi vodami je enota onesnaženja, določena kot podlaga za izračun osnove za obračunavanje in odmero takse za obremenjevanje vode (v nadaljnjem besedilu: enota obremenitve EO).
8. Zavezanec za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki mora izvajati obratovalni monitoring za odpadne vode skladno z zakonom (zavezanec).
9. Obratovalni monitoring odpadnih vod je skladno s predpisom o obratovalnem monitoringu vzorčenje odpadne vode po vnaprej določenem programu, merjenje in vrednotenje parametrov odpadne vode med uporabo ali obratovanjem vira onesnaževanja ali čistilne naprave.
10. Odločba o ceni čiščenja industrijske odpadne vode je dokument, s katerim se zavezancu za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod vsako leto predpiše cena čiščenja industrijske odpadne vode na podlagi obratovalnega monitoringa.
11. Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki povzroči nastanek industrijske odpadne vode.

Strošek čiščenja industrijske odpadne vode plačujejo uporabniki takrat, kadar se le-ta čisti na čistilni napravi katero upravlja izvajalec javne službe.
Strošek čiščenja je sestavljen iz:
– stroška čiščenja industrijske odpadne vode (variabilni del) in
– stroška omrežnine čiščenja odpadnih voda (fiksni del), ki se obračuna na enak način, kot pri obračunu za komunalno odpadno vodo.

Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki mu skladno z zakonom ni potrebno izvajati obratovalnega monitoringa za odpadne vode, plačuje čiščenje industrijske odpadne vode na enak način, kot se zaračunava čiščenje komunalne odpadne vode, kar pomeni, da je cena čiščenja kubičnega metra industrijske vode (variabilni del) enaka ceni čiščenja kubičnega metra komunalne odpadne vode (variabilni del).

Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki mora skladno z zakonom izvajati obratovalni monitoring za odpadne vode, plačuje čiščenje industrijske odpadne vode (variabilni del) po enotah obremenitve (EO). Cena čiščenja enote obremenitve se določi na osnovi poznane cene za čiščenje kubičnega metra komunalne odpadne vode (variabilni del). Za vsakega posameznika se za tekoče leto izračuna cena čiščenja kubičnega metra njegove industrijske odpadne vode (variabilni del) na osnovi porabe vode za preteklo koledarsko leto in cene čiščenja na osnovi enot obremenitve EO, dobljene iz predloženega monitoringa za preteklo koledarsko leto.

Število EO se določi po metodologiji, ki velja za izdelavo obratovalnega monitoringa odpadnih voda in predstavlja seštevek enot obremenitve na vseh izpustih v preteklem letu.
Število enot obremenitve zaradi odvajanja odpadne vode se izračuna po enačbi:
N(EO) = (1/50 × KPK v mg/l × Q)+(1/25 × N v mg/l × Q)+(1/3 × celotni P v mg/l × Q)+
+(1/0.02 × Hg v mg/l × Q)+(1/0.1 × Cd v mg/l × Q) + (1/0.1×Cr(VI) v mg/l×Q)+
+(1/0.5 × Ni v mg/l × Q)+(1/0.5 × Pb v mg/l × Q)+(1/0.5 × Cu v mg/l × Q)+
+(1/3 × S(D) × Q)+(1/2 × AOX v mg/l × Q),
kjer je:
N(EO) = število vseh enot obremenitve v preteklem letu
Q = letna količina industrijske odpadne vode ali mešanice industrijske odpadne vode s komunalno odpadno vodo na posameznem iztoku v 1000 m3.

Podatki o količinah posameznih snovi v odpadni vodi se ugotavljajo na podlagi podatkov o kakovosti in količini odpadne vode onesnaževalca, pridobljenih s predpisanim obratovalnim monitoringom za preteklo koledarsko leto, ki ga je zavezanec za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod dolžan dostaviti izvajalcu javne službe najkasneje do 31. 3. za preteklo leto.

Osnova za izračun cene čiščenja EO je cena čiščenja kubičnega metra komunalne odpadne vode (variabilni del).
Cena čiščenja 1 EO se določi po enačbi:
C(EO) = C(K) ×(50 kg O(2) /EO)/ (0,9 kg O(2) /m3),
kjer je:
C(EO) = cena čiščenja 1 EO v EUR/EO
C(K) = cena čiščenja komunalne odpadne vode (variabilni del) v EUR/m3
0,9 kg O(2)/m3 = koncentracija KPK za komunalno odpadno vodo,
50 kg O(2)/EO = količina KPK, ki določa 1 enoto obremenitve.

Cena čiščenja 1 m3 industrijske odpadne vode (variabilni del) se določi po enačbi:
C(T) = N(EO) × C(EO) / Q(L).
kjer je:
N(EO) = število vseh enot obremenitve v preteklem letu
C(EO) =cena čiščenja 1 EO v EUR/EO
C(T) = cena čiščenja za m3 industrijske odpadne vode (variabilni del) v EUR/m3 za posameznega porabnika
Q(L) = letna količina porabljene vode pri uporabnikih v m3.

Izvajalec javne službe, na podlagi prejetega obratovalnega monitoringa, izda zavezancu za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod vsako leto do 30. 4. odločbo, v kateri je določena cena čiščenja industrijske odpadne vod (variabilni del) za obdobje od 1. 5. tekočega leta do 30. 4. naslednjega leta.
Omrežnina čiščenja odpadnih voda (fiksni del) je enaka kot pri obračunu za komunalno odpadno vodo in se ne določi z odločbo.
V primeru, da se v obdobju veljavnosti izdane odločbe (1. 5. do 30. 4.) spremeni vrednost cene čiščenja komunalne odpadne vode (variabilni del), ki je osnova za izračun cene čiščenja industrijske odpadne vode (variabilni del), bo izvajalec javne službe zavezancu za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod izdal novo odločbo, v kateri bo določena nova cena čiščenja industrijske odpadne vode (variabilni del) za obdobje od datuma izdaje nove odločbe do 30. 4. naslednjega leta.

V primeru, da je izračunana cena čiščenja industrijske odpadne vode (C(T)) (variabilni del) manjša, kot je cena čiščenja komunalne odpadne vode (C(K)) (variabilni del), se v skladu s tretjim odstavkom 65. člen Odloka o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 9/10) zaračunava čiščenje industrijske odpadne vode (variabilni del) po ceni čiščenja komunalne odpadne vode (C(K)) (variabilni del).

Obračun čiščenja se vrši mesečno, po ceni čiščenja za m3 industrijske odpadne vode (variabilni del), izračunani v letni odločbi za posameznega zavezanca za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod, ter mesečni količini porabljenih m3 vode in po ceni omrežnine za čiščenje komunalne odpadne vode (fiksni del).
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo čiščenje industrijske odpadne vode (variabilni del) v enaki količini in v enakih obdobjih kot porabljeno pitno vodo.
Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, plačujejo čiščenje industrijske odpadne vode (variabilni del) v enaki količini, kot je izmerjena količina zajete vode.

V primeru, da izvajalec javne službe na osnovi predanega obratovalnega monitoringa ugotovi, da so v odpadnih vodah posameznega zavezanca prisotne snovi v koncentracijah, ki presegajo mejne dopustne koncentracije za izpust v kanalizacijo po veljavni zakonodaji, o tem obvesti pristojne inšpekcijske službe.

Če zavezanec za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod do 30. 4. v tekočem letu izvajalcu javne službe ne preda obratovalnega monitoringa, ima ta pravico, da ga pridobi od pristojnega ministrstva.
Za čas pridobivanja obratovalnega monitoringa pa se izda začasna odločba na osnovi podatkov iz preteklega obdobja.

Zavezanci za izvajanje monitoringa odpadnih voda so dolžni na poziv izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda dostaviti obratovalni monitoring za preteklo koledarsko leto. Obratovalni monitoring predstavlja osnovo za izračun enot obremenitve posameznega zavezanca. Izvajalec javne službe razpolaga s podatki o količini prodane pitne vode posameznih zavezancev za izvajanje monitoringa in jih uporabi pri izračunu cene čiščenja. Uporabnik, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, je dolžan sporočiti izvajalcu javne službe količino zajete vode.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o obračunavanju čiščenja odpadnih voda in grezničnih muljev na čistilnih napravah na območju Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 133/04).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.