Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec je na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, Uradni list RS, št. 26/90, 10/91, 13/93, 66/93, 110/2, 2/04), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Dobrova - Horjul - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 44/98) in 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Naš časopis št. 252/99, 351/08) na 18. redni seji dne 7. 4. 2010 sprejel

(1) S tem odlokom Občina Dobrova - Polhov Gradec (v nadaljevanju: občina) določa način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti kot obvezne lokalne gospodarske javne službe, urejanja pokopališč na območju občine, organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja gospodarske javne službe, predmet izvajanja, obveznosti izvajalca pogrebne in pokopališke dejavnosti, obveznosti uporabnikov, financiranje, pokopališki red, urejanje pokopališč, pogrebno svečanost, oddajanje grobnih prostorov v najem, nadzor nad izvajanjem ter kazenske, prehodne in končne določbe.
(2) Javna služba se izvaja skladno s predpisi, na krajevno običajen način, z dostojanstvom in spoštovanjem do pokojnih.

(1) Na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec so naslednja pokopališča:
– pokopališče Dobrova,
– pokopališče Polhov Gradec,
– pokopališče Dvor pri Polhovem Gradcu,
– pokopališče Črni Vrh,
– pokopališče Šentjošt nad Horjulom.
(2) Na pokopališču Dobrova se pokopavajo pokojni naslednjih vasi: Dobrova, Brezje, Podsmreka, Komanija, Draževnik, Razori, Stranska vas, Šujica, Hruševo, Gabrje, Osredek pri Dobrovi, del Kozarij.
(3) Na pokopališču Polhov Gradec se pokopavajo pokojni naslednjih vasi: Polhov Gradec, Pristava pri Polhovem Gradcu, Podreber, Srednja vas, Briše, Praproče, Setnik, Setnica, Selo na Polhovem Gradcu.
(4) Na pokopališču Dvor pri Polhovem Gradcu se pokopavajo pokojni naslednjih vasi: Dvor, Hrastenice, Log pri Polhovem Gradcu, Belica, Babna Gora, Dolenja vas.
(5) Na pokopališču Črni Vrh se pokopavajo pokojni naslednjih vasi: Črni Vrh, Smolnik, Srednji Vrh, Rovt, del Bukovega Vrha.
(6) Na pokopališču Šentjošt nad Horjulom se pokopavajo pokojni naslednjih vasi: Šentjošt, Planina nad Horjulom, Butajnova, del Samotorice nad Horjulom.
Na pokopališču Šentjošt se lahko pokopavajo tudi pokojniki iz kraja Smrečje, ki spada v Občino Vrhnika.
(7) Neidentificirane osebe, umrle v Občini Dobrova - Polhov Gradec, se pokopljejo na pokopališkem območju, kjer je bila oseba najdena ali pa na pokopališču Žale.

(1) Pokopališča na območju občine so namenjena predvsem pokopavanju umrlih, ki so prebivali na območju, ki gravitira na posamezno pokopališče v občini.
(2) Na teh pokopališčih se lahko pokopavajo pokojni ne glede na veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso, in sicer:
– če so imeli (v času smrti) stalno prebivališče v Občini Dobrova - Polhov Gradec,
– če niso imeli stalnega prebivališča v Občini Dobrova - Polhov Gradec, vendar imajo na pokopališču Občine Dobrova - Polhov Gradec grob (družinski grob) svojci s stalnim prebivališčem v Občini Dobrova - Polhov Gradec in je tako želel pokojnik v soglasju z nosilcem najemne pravice.

(1) Upravljanje s pokopališči se v občini izvaja v okviru režijskega obrata občine (v nadaljevanju: upravljavec). Upravljanje s pokopališči se izvaja na krajevno običajen način v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2) Občina lahko določene naloge pri upravljanju s pokopališči prenese na posamezne Krajevne skupnosti občine.
(3) Upravljanje pokopališč obsega urejanje pokopališč, skupnih pokopaliških objektov, naprav in druge infrastrukture, oddajanje grobov v najem, vodenje katastra in drugih evidenc, izdaja soglasij in mnenj v zvezi s posegi na območju pokopališča ter druga opravila, navedena v 7. in 9. členu tega odloka.
(4) Pogrebna dejavnost je gospodarska dejavnost, ki jo lahko opravljajo fizične ali pravne osebe, če izpolnjujejo zakonske in podzakonske določbe, in obsega pogrebne storitve ter storitve v zvezi z upepeljevanjem. Pogrebna dejavnost se izvaja skladno z odlokom in v dogovoru z upravljavcem pokopališča, na katerem se vrši pokop.

(1) Objekti, namenjeni opravljanju javne službe, so objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so v splošni rabi.
(2) Objekti iz prejšnjega odstavka in naprave, namenjene opravljanju javne službe, so: pokopališča, mrliške vežice, priključki na vodovodno omrežje, priključki na električno omrežje, kanalizacija in podobno (v nadaljevanju: pokopališka infrastruktura).

Izvajanje javne službe obsega:
– pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje pokopališč.

Posamezna opravila pokopališke dejavnosti so:
– vodenje katastra grobov in vodenje evidenc pokopov,
– vodenje evidence najemnikov grobov oziroma evidence najemnih pogodb,
– vodenje katastra pokopališke infrastrukture,
– izdajanje dokumentov v postopku za prekop ali pokop umrlih ali prenos posmrtnih ostankov,
– oddajanje grobnih prostorov v najem,
– zagotovitev uporabe mrliške vežice,
– izkop in zasip groba in zaščita sosednjih grobov,
– prva ureditev groba,
– izkop ali prekop posmrtnih ostankov umrlega,
– druge pokopališke storitve, glede na krajevne potrebe in običaje.

(1) Posamezna opravila pogrebne dejavnosti se praviloma izvajajo izven pokopališč in obsegajo predvsem urejanje dokumentacije ter dežurstvo za prevzem, ureditev in prevoz umrlega.
(2) Ostale pogrebne storitve obsegajo:
– prevoz umrlega v upepelitev,
– prevoz umrlega na ISM (sanitarni pregled na zahtevo sodnega oglednika),
– ureditev umrlega,
– čuvanje umrlega v mrliški vežici,
– prenos umrlega na pokopališče,
– izvajanje pogrebnih svečanosti,
– opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in tem odlokom ter v skladu s krajevnimi običaji.

Posamezna opravila urejanja pokopališč so:
– razdelitev pokopališč na posamezne zvrsti grobov,
– postavljanje nagrobnih betonskih temeljev,
– tekoče vzdrževanje in urejanje pokopališke infrastrukture,
– urejanje in vzdrževanje poti, vmesnih prostorov med grobovi, zelenic in rastlinja izven posameznih grobov,
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
– odrediti pristojni službi odvoz odpadkov,
– opravila v zvezi z opustitvijo grobov,
– druga opravila v zvezi z urejanjem pokopališč, glede na krajevne potrebe in običaje.

(1) Občina ima pri izvajanju pokopališke in pogrebne dejavnosti in urejanju pokopališč predvsem naslednje pristojnosti:
– zagotoviti izvajanje dejavnosti,
– izdajati soglasja, določena s tem odlokom,
– sklepati pogodbe za najem grobov,
– določati in zaračunavati najemnine in pristojbine, določene v tem odloku,
– izterjevati neplačane zapadle terjatve.
(2) Občina lahko za posamezna opravila v zvezi z izvajanjem pokopališke dejavnosti pooblasti upravljavca.

(1) Občina daje na podlagi načrta razdelitve na pokopališčne oddelke in prostore naslednja soglasja:
– k postavitvi, odstranitvi in spremembi nagrobnih spomenikov,
– k spremembam arhitektonske zasnove grobnih prostorov, pri čemer je dolžna zagotoviti varovanje arhitektonske celovitosti pokopališča ter umetniškega in kulturno zgodovinskega pomena posameznih grobov.
(2) Občina poda soglasje najkasneje v roku 10 dni od popolne vloge najemnika grobnega prostora.
(3) Občina lahko za izdajo soglasja iz prve alineje prvega odstavka pooblasti upravljavca.
(4) Če najemnik ravna v nasprotju s soglasjem občine, ga le-ta obvesti, da v določenem roku odpravi nepravilnosti.
(5) Če nepravilnosti ne odpravi najemnik sam, jih na njegove stroške odpravi občina.

S sklepom Občinskega sveta Občine Dobrova - Polhov Gradec se določa:
– najemnina za najem grobnega prostora,
– pristojbina za gradnjo in širitev pokopališč,
– najemnina za uporabo mrliške vežice.

Upravljavec ima pri izvajanju javne službe zlasti naslednje obveznosti:
– zagotoviti kvalitetno izvajanje javne službe,
– organizirati pogrebe v dogovoru s pogrebno službo,
– v dogovoru s pogrebno službo organizira prekope grobov, nadzira razna dela na pokopališču, skrbi za ustrezno zavarovanje sosednjih grobov,
– upoštevati tehnične, sanitarne ter druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe,
– upravljati in vzdrževati infrastrukturo kot dober gospodar,
– pripravljati cenike storitev in jih posredovati občinskemu svetu v sprejem,
– vzpostaviti in voditi kataster in evidence pokopališke infrastrukture, grobov z zaporednimi številkami grobov, z datumi pokopov in s podatki o pokopanih osebah ter s podatki najemnikov teh grobov in najmanj letno posredovati te podatke občini,
– na podlagi načrta iz 24. člena tega odloka pred prvo postavitvijo spomenika zakoličiti grob,
– določiti mesta in način odlaganja odpadkov ter poskrbeti za njihov pravočasen odvoz,
– imeti načrt gospodarjenja z odpadnimi nagrobnimi svečami,
– zagotoviti, da se odpadne nagrobne sveče prevzamejo na prevzemnih mestih ob pokopališčih ločeno od mešanih komunalnih odpadkov in ločeno od drugih odpadkov s pokopališč,
– opozarjati najemnike o morebitni neurejenosti najetih grobov,
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige,
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna ali druga dela,
– omogočati nadzor nad opravljanjem javne službe,
– sprotno pisno poročati občini o vseh dejstvih in pojavih, ki bi utegnili vplivati na izvajanje storitve, kot so pomembnejše kadrovske spremembe, nepredvidljivi dogodki, nesreče in podobno,
– opravljati druge naloge, določene s tem odlokom in drugimi veljavnimi predpisi.

Upravljavec mora za vsako koledarsko leto pripraviti predlog potrebnih investicijskih vlaganj v pokopališko infrastrukturo in ga uskladiti z občino, praviloma do priprave proračuna za naslednje leto.

Občini, uporabnikom ali tretjim osebam je izvajalec pogrebne ali pokopališke dejavnosti odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo njegovi zaposleni delavci ali pogodbeni izvajalci.

Uporabniki javne službe so praviloma osebe, ki naročijo oziroma plačajo posamezne pogrebne storitve in osebe, ki najamejo grobne prostore.

Obveznosti uporabnikov storitev javne službe so:
– spoštovati strokovno-tehnična navodila upravljavca in druge predpise v zvezi z dejavnostjo, ki je predmet tega odloka,
– plačevati uporabo objektov in storitev izvajalca in občine v zvezi z izvajanjem javne službe,
– plačevati najemnino za najem grobnega prostora in izpolnjevati druge obveznosti iz najemne pogodbe,
– plačati pristojbino za gradnjo in širitev pokopališč,
– skrbeti za red in vzdrževanje grobov v skladu s tem odlokom,
– odlagati odpadke v skladu z zahtevami izvajalca,
– postavljati ali odstranjevati nagrobne spomenike, oziroma opravljati druge spremembe grobnega prostora v soglasju z občino.

Javna služba se financira iz naslednjih virov:
– prihodki od najemnin za najem grobnega prostora,
– prihodki od pristojbine za gradnjo in širitev pokopališč,
– sredstva proračuna občine,
– dotacije in donacije,
– drugi viri.

Cenik za opravljanje storitev javne službe predlaga upravljavec, potrdi pa ga občinski svet. Upravljavec predloži cenik v potrditev ob vsaki spremembi cen.

(1) Na območju pokopališč je prepovedano:
– nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje, hoja po grobnih prostorih in podobno,
– odlagati odpadke izven mest, ki jih je za odlaganje določil izvajalec,
– izvajati dela na pokopališču, postavljati ali odstranjevati spomenike brez pridobitve predhodnih soglasij občine (upravljavca), določenih v 11. členu tega odloka,
– trgati zelenje in cvetje s tujih grobov,
– odtujevati predmete s tujih grobov oziroma iz objektov na območju pokopališča,
– onesnažiti ali poškodovati pokopališčno infrastrukturo,
– oskruniti ali poškodovati nagrobne spomenike, druga obeležja oziroma grobne prostore,
– kakor koli drugače oskruniti pokopališki prostor in objekte v njegovem območju,
– voziti se s kolesom ali drugimi vozili oziroma njihovo parkiranje na pokopališču, razen z dovoljenjem izvajalca,
– voditi živali na pokopališče,
– odlagati gradbene odpadke, opuščenih spomenikov ali njihovih delov pri postavitvi, odstranitvi in spremembi spomenikov v zabojnike ali okolici pokopališča,
– odlagati višek zemlje na pokopališko območje v primeru klasičnega pokopa ali vstavitve grobne niše, temveč jo je potrebno najkasneje v roku 7 dni obvezno odstraniti na deponijo.
(2) Besedilo prvega odstavka tega člena se izobesi na vseh pokopališčih občine. Objavi se tudi podatek o upravljavcu in kontaktni številki, na kateri je dosegljiv.
(3) V neposredni bližini območja pokopališča, v času pogrebnih svečanosti, niso dovoljene dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti (npr. povzročanje hrupa, vpitje, moteči zvoki in podobno). Upravljavec pokopališča oziroma tisti, ki vodi pogrebne svečanosti, povzročitelja na to opozori pred začetkom pogrebne svečanosti.

(1) Pokop pokojnih se praviloma lahko opravlja vsak dan od 9. do 18. ure, vse dni v letu, kolikor to omogočajo vremenske razmere.
(2) Upravljavec lahko prilagodi urnik krajevnim pogojem in običajem.
(3) Upravljavec je dolžan o času pokopa predhodno opozoriti morebitne povzročitelje hrupa, ki bi v neposredni bližini pokopališča izvajali kakršnokoli dejavnost, ki bi lahko motila potek pogrebne svečanosti.

(1) Mrliška vežica na pokopališču je lahko odprta v poletnem času od 7. do 22. ure, v zimskem času pa od 8. do 21. ure oziroma v skladu s krajevnimi običaji.
(2) Upravljavec lahko v soglasju z občino glede na prejšnji odstavek tega člena določi drugačen čas.

(1) V Občini Dobrova - Polhov Gradec se pokojne do pokopa čuva v mrliški vežici, kolikor mrliška vežica na tistem pokopališkem območju obstaja.
(2) Verske skupnosti lahko položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.

(1) Za posamezno pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove, s katerim se določi površino, kraj in obliko različnih vrst grobov.
(2) Upravljavec je dolžan pokopališče urediti v skladu s tem načrtom.

Kataster in evidence, ki jih je upravljavec dolžan voditi, vključno z vsemi zbirkami podatkov, so last občine. Upravljavec jih je dolžan po prenehanju izvajanja javne službe v celoti predati občini.

(1) Z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove, se lahko določijo posebni prostori za:
– klasične grobove (enojni, dvojni),
– grobišča,
– žarne grobove,
– žarne niše,
– anonimne pokope,
– raztros pepela, znotraj, kot tudi izven pokopališča.
(2) Graditev novih grobnic in dvojnih grobov na pokopališčih ni dovoljena.
(3) Če na posameznem pokopališču ni določena katera od navedenih vrst grobov, se v soglasju s svojci oziroma z naročnikom pokop umrlega opravi v okviru obstoječih možnosti.

(1) Okvirne mere tlorisne površine grobnega prostora so naslednje:
– enojni grob: širina do 1,40 m, dolžina do 2,0 m, globina prvega pokopa najmanj 2,0 m,
– dvojni grob: širina nad 1,40 m, dolžina do 2,0 m, globina prvega pokopa najmanj 1,8 m,
– za žarni grob: širina in dolžina do 1,0 m, globina najmanj 0,60–0,70 m.
Kolikor so dolžine in širine grobnega prostora določene s projektno dokumentacijo, se upoštevajo dimenzije po projektni dokumentaciji.
(2) Dimenzije grobov se meri od zunanjega roba grobnega prostora oziroma spomenika, grobne ograje ali robnika.
(3) Pri vsakem klasičnem pokopu mora biti plast zemlje nad krsto najmanj 50–70 cm, v nasprotnem primeru je potrebno odrediti žarni pokop. Žarni grob se sme poglobiti.
(4) Poglobitev klasičnih grobov je dovoljena, tako, da znaša plast zemlje nad zgornjo krsto najmanj 1,5 m.
(5) Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v obstoječih klasičnih grobovih, v žarnih grobovih ali žarnih nišah.
(6) Prekop ali ponovni pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe 10 let. V primeru, da je bil umrli pokopan v poglobljen grob, se tudi po krajši mirovalni dobi nad njim v isti grob lahko pokoplje še ena oseba.
(7) Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le v primeru, da svojci ali druge fizične osebe zahtevajo prekop na podlagi upravičenega interesa, sicer pa le z dovoljenjem organa, ki je pristojen za začetek in vodenje kazenskega postopka. Takšna ureditev ne velja za žarne grobove.
(8) Ekshumacije (prekopi zaradi sodne preiskave), ki so odrejene na zahtevo pravosodnih organov, se lahko opravljajo ob vsakem času. Drugi prekopi se opravljajo v obdobjih, ko temperature ozračja ne presegajo +10 °C. Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu umrlih.

(1) Oddaljenost prednje strani nagrobnika od steze, ki poteka med vrstami grobov, mora biti za vse grobove enaka. Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,6 m, vendar ne več kot 1 m.
(2) Nagrobni spomeniki, robniki, druga znamenja in rastline, ne smejo segati čez mejo določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,2 m. Med grobnimi prostori v vrsti je razdalja največ 0,40 m. Kolikor je razdalja med grobnimi prostori v vrsti določena s projektno dokumentacijo, se upoštevajo dimenzije po projektni dokumentaciji.

Na območju pokopališča je dovoljena uporaba le tistih fitofarmacevtskih sredstev, ki se glede na razvrstitev v skupino nevarnosti, embalaže in načina uporabe smejo prodajati tudi v cvetličarnah in prodajalnah z neživilskim blagom oziroma v posebnem delu prodajaln z živili.

(1) Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba, ima javni značaj in se mora opraviti z vso pieteto do pokojnega.
(2) Pokop se lahko opravi v ožjem družinskem krogu, če je bila to želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev oziroma osebe, ki poravna stroške pokopa.
(3) Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pokopu upravljavec pokopališča praviloma obvesti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali vaške skupnosti.
(4) Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom pokojnika s poslovilnega odra. Dvig, prenos oziroma odvoz krste ali žare v pogrebnem sprevodu in položitev krste ali žare v jamo opravijo pogrebniki upravljavca, sosedje, stanovski predstavniki ali pogrebna služba. Pogrebniki morajo biti oblečeni v svečane obleke. Pogrebna svečanost se v primeru verskega pogrebnega obreda prične z obredom verske skupnosti, če pa pri njej sodeluje tudi godba oziroma pevci, le-ti še pred pričetkom pogrebnega sprevoda zaigrajo oziroma zapojejo žalostinko, sledijo pa lahko še poslovilni govori.
Pogrebni sprevod se odvija s kraja, kjer se prične pogrebna svečanost v verski objekt ali do groba na pokopališču.
(5) Razvrstitev v pogrebnem sprevodu je praviloma naslednja: na čelu pogrebnega sprevoda gresta zastavonoša z državno zastavo z žalnim trakom in vodja pogreba, v primeru verskega pogrebnega obreda pa še nosilec verskega znamenja. Za njimi se razvrstijo nosilci drugih zastav in praporov z žalnimi trakovi, nosilci odlikovanj in priznanj umrlega, godba, pevci, nosilci vencev, v primeru verskega pogrebnega obreda dostojanstvenik verske skupnosti, krsta s pokojnikom ali žara pokojnika, svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba. Razpored v pogrebnem sprevodu se lahko na željo najbližjega sorodnika oziroma naročnika pogreba izvede tudi drugače. Državni simboli ne gredo v ustanove raznih verskih skupnosti. Pri pokopu umrlega, ki ni slovenski državljan, se v pogrebnem sprevodu državna zastava ne uporablja.
(6) Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, državna zastava ter prapori, nosilci odlikovanj in priznanj, v primeru verskega pogrebnega obreda pa tudi dostojanstvenik verske skupnosti in nosilec verskega znamenja. Krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega se položi v grob. Nato se opravi obred verske skupnosti, če gre za verski pogrebni obred. Temu sledijo še nastop godbe oziroma pevcev in poslovilni govori, obred pa se zaključi na krajevno običajen način.
(7) Če se pri pogrebu tudi zvoni, lahko zvonjenje traja v skladu s predpisi verske skupnosti. Med govorom, petjem in igranjem godbe se ne sme zvoniti.
(8) Najkasneje v roku ene ure po končanem pogrebu je izvajalec pogrebnih storitev dolžan grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov.
(9) Najemnik grobnega prostora mora najpozneje v 15 dneh po pogrebu poskrbeti za odstranitev vencev in odvečnega cvetja z groba.
(10) Pokop se lahko opravi kot:
– pokop posmrtnih ostankov umrlega v grob v krsti ali žari,
– pokop žare z upepeljenimi ostanki umrlega v žarni grob ali žarno nišo,
– raztros upepeljenih ostankov umrlega, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču, če pokopališče ima za to določen prostor.

Naročnik lahko izbira med naslednjimi načini izvedbe pogrebne svečanosti:
– javna pogrebna svečanost,
– pokop v družinskem krogu,
– anonimni pokop.

(1) Za organizacijo pogrebne svečanosti poskrbi izvajalec pogrebne dejavnosti v dogovoru s svojci umrlega. Čas pogrebne slovesnosti in pokopa določi upravljavec pokopališča v dogovoru z naročnikom pogreba in izvajalcem pogrebne dejavnosti.
(2) Na željo naročnika pogreba se lahko v mrliški vežici postavi žalno knjigo.

(1) Pokop oziroma upepelitev se lahko opravi šele po preteku 36 ur od nastopa smrti.
(2) Ob smrti svojci pokojnega obvestijo upravljavca, ki na pokopališču, kjer bo pokojni pokopan, izvaja javno službo, da zagotovi mrliško vežico, izvajalec pogrebne službe pa izkoplje grob in opravi druga opravila, vezana na izvajanje javne službe.

Upravljavec z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način obvesti javnost o imenu pokojnega in o uri pogreba. Istočasno izvajalec pogrebne svečanosti objavi tudi morebitno odločitev svojcev pokojnega o odklanjanju žalnih vencev in cvetja ter o načinu izvedbe pogrebne svečanosti.

(1) V pogrebnem sprevodu sodeluje zastavonoša z državno zastavo z žalnim trakom.
(2) V pogrebno svečanost je v skladu z voljo umrlega ali njegovih svojcev lahko vključen poseben protokol verske, vojaške, lovske, gasilske ali druge organizacije.
(3) Če pri pogrebni svečanosti sodeluje tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, ki izstreli častne salve v zadnji pozdrav umrlemu, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja te enote.

Javne pogrebne svečanosti se lahko udeleži vsakdo, ki upošteva pravila dostojanstva in pieteto do umrlega.

(1) Občina (upravljavec) daje v najem grobne prostore na osnovi pisne najemne pogodbe, sklenjene med občino (upravljavcem) in najemnikom, v skladu s tem odlokom.
(2) Najemna pogodba mora določati:
– osebe najemnega razmerja,
– čas najema,
– zaporedno številko, vrsto in velikost groba,
– način plačevanja najemnine za najem grobnega prostora,
– obveznosti najemnika in obveznosti najemodajalca,
– ukrepe najemodajalca za primer nespoštovanja določil pogodbe.
(3) Najemna pogodba se sklene za nedoločen čas, vendar najmanj za 10 let. Za leto, v katerem se sklene najemna pogodba, se najemnina za najem grobnega prostora ne plača.
(4) Ob sklenitvi pogodbe za nov grobni prostor se plača pristojbina za gradnjo in širitev pokopališč, katero potrdi občinski svet.

(1) Pravica do najema grobnega prostora se pridobi s sklenitvijo najemne pogodbe.
(2) To pravico je mogoče prenesti znotraj sorodstvenega razmerja najemnika pogodbe z oporoko ali sklepom o dedovanju na drugo osebo, ki stanuje v pokopališkem območju s sklenitvijo aneksa k pogodbi.

Najemnik je dolžan tekoče obveščati občino (upravljavca) o vsaki spremembi svojega prebivališča in o drugih okoliščinah, ki vplivajo na vsebino pogodbe.

(1) Najemnik je dolžan najeti grob redno vzdrževati.
(2) Če najemnik kljub pisnemu opozorilu upravljavca pokopališča groba ne vzdržuje, upravljavec pokopališča poskrbi za minimalno vzdrževanje najetega grobnega prostora na stroške najemnika.

(1) Občina (upravljavec) lahko razdre najemno pogodbo, če najemnik kljub pisnemu opozorilu za preteklo leto ne poravna najemnine za najem grobnega prostora ali če krši določila pogodbe in tega odloka.
(2) Pogodbeno razmerje lahko preneha tudi na željo najemnika.
(3) Če se pogodba iz kakršnihkoli razlogov razdre, mora bivši najemnik v šestih mesecih odstraniti nagrobnik in druge predmete iz grobnega prostora, sicer to naredi občina (upravljavec) na njegove stroške.
(4) V času od odstranitve nagrobnega spomenika do oddaje grobnega prostora v najem drugemu najemniku, upravljavec skrbi za vzdrževanje opuščenega groba.
(5) V primeru razveljavitve najemne pogodbe pred potekom mirovalne dobe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nato se lahko prekoplje in odda drugemu najemniku.
Enako se postopa tudi v primeru, da se v času mirovalne dobe ne sklene najemna pogodba za prostor z obstoječim grobom.

Najemnina za najem grobnega prostora se najemniku, ki je na dan izstavitve računa vpisan v evidenco najemnikov, zaračuna enkrat letno. Najemnino obračunava najemniku groba upravljavec pokopališča. Višina najemnine se obračuna glede na veljavni cenik, katerega potrdi Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni Medobčinski inšpektorat in redarstvo.

(1) Z globo v znesku 1.000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, če izvaja opravila iz 7., 8. in 9. člena tega odloka brez pooblastila ali soglasja občine (upravljavca).
(2) Z globo v znesku 200 EUR se kaznuje tudi fizična oseba, odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z globo 50 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, če krši določila 17. in 20. člena tega odloka.

(1) Določila tega odloka glede velikosti grobnega prostora in višine nagrobnih spomenikov se za obstoječe grobove ne uporabljajo, ob pogoju, da obstoječi grobovi ne kvarijo splošen izgled pokopališča.
(2) Na novih pokopališčih morajo biti velikosti grobnega prostora v skladu z določbami tega odloka ter upravljavca pokopališča.

Občina (upravljavec pokopališča) mora izdelati pokopališki kataster in načrt pokopališč občine v roku enega leta od uveljavitve tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.