Na podlagi prvega odstavka 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju: ZJZP) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 37. seji dne 29. 3. 2010 sprejel

Ta akt vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta Uvedba brezžičnega omrežja na območju Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: projekt) v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo. Poleg tega ta akt določa predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in način financiranja izvedbe projekta.
Javni partner je Mestna občina Ljubljana. Zasebni partner je ena ali več pravnih ali fizičnih oseb, izbranih po predvidenem postopku kot izvajalec projekta v javno-zasebnem partnerstvu.

Mestna občina skladno z določili prve, druge, devete in desete alineje drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09) v povezavi s Strategijo razvoja širokopasovnih podatkovnih omrežij v Sloveniji (Vlada Republike Slovenije, dokument številka: 38100-1/2008/3 z dne 10. 7. 2008) s tem aktom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izgradnjo projekta.
Javni interes za projekt obstaja v gospodarnem upravljanju in optimalni izkoriščenosti obstoječe osnovne infrastrukture (optična vlakna, kanalska infrastruktura). Naročnik bo z vzpostavitvijo projekta zasledoval javni interes za vzpostavitev enotnega mestnega portala, ki bo zagotavljal informiranost občanov in turistov. Pomemben nivo zadovoljitve javnega interesa predstavlja tudi uvajanje (omejenega) brezplačnega brezžičnega dostopa do interneta za občane in turiste.
Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa je sklenitev javno-zasebnega partnerstva.

Predmet javno-zasebnega partnerstva je uvedba brezžičnega omrežja na območju Mestne občine Ljubljana. Pod uvedbo brezžičnega omrežja je mišljena postavitev brezžičnih dostopnih točk, aktivne komunikacijske opreme, medsebojnih optičnih povezav in postavitev aplikacijske opreme, namenjene delovanju omrežja. Predmet javno-zasebnega partnerstva je tudi dograditev in posodobitev optičnega omrežja javnega partnerja.
V okviru javno-zasebnega partnerstva javni partner kot lastnik obstoječe kanalske in optične infrastrukture:
– da na voljo nezasedeno obstoječo infrastrukturo (t.i. Dark Fibre oziroma optična vlakna, kanalska infrastruktura v potrebnem obsegu projekta), za obdobje trajanja javno-zasebnega partnerstva,
– da zasebnemu partnerju na voljo del optičnih vlaken za lastno uporabo (kanalska infrastruktura in optična vlakna), za obdobje trajanja javno-zasebnega partnerstva in pod dogovorjenimi pogoji iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu,
– da zasebnemu partnerju na voljo del pasovne širine novozgrajenega brezžičnega omrežja (neizkoriščeni del, ki ga MOL ne uporablja za lastno uporabo).
Javni partner ves čas trajanja partnerstva upravlja s kanalsko in optično infrastrukturo.
Financiranje projekta v obliki dograditve manjkajoče optične in kanalske infrastrukture, ter celotnega aktivnega dela omrežja zagotovi zasebni partner. Vsa obstoječa in novozgrajena infrastruktura, tako podzemna kot tudi nadzemna, je oziroma postane po izgradnji izključna last javnega partnerja. Optična vlakna po vgradnji postanejo last javnega partnerja in se praviloma položijo v obstoječo ali novozgrajeno kanalsko infrastrukturo javnega partnerja.
Partnerja se v postopku izvedbe javno-zasebnega partnerstva dogovorita za način in delitev stroškov pri izvajanju projekta za celotno obdobje trajanja.

Javni in zasebni partner prevzameta vsak svoj sorazmeren delež poslovnega tveganja za izvajanje javno-zasebnega partnerstva, zato se javno-zasebno partnerstvo skladno s 27. členom ZJZP izvede v obliki javnonaročniškega razmerja.
Zaradi narave predmeta javno-zasebnega partnerstva, ki je posebno zahtevno, saj v smislu določil 27. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08) vnaprej ni mogoče opredeliti tehničnih specifikacij v skladu s točko b), c) ali č) tretjega odstavka 37. člena istega zakona, ki bi lahko zadovoljila naročnikove potrebe ali dosegla cilje, in vnaprej v celoti določiti pravnih in/ali finančnih elementov projekta oziroma predmeta javnega naročila, se ob smiselni uporabi zakona, ki ureja postopek javnega naročanja (javnonaročniška oblika javno-zasebnega partnerstva), izvede postopek konkurenčnega dialoga.

Za izvedbo postopka izbire zasebnega partnerja, izbiro zasebnega partnerja in podpis pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva se pooblasti župana.

Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih prijav oziroma ponudb ter za pripravo strokovnega poročila, župan imenuje strokovno komisijo.
Strokovna komisija ima predsednika in štiri člane. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.
Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena ZJZP, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju pogoja iz drugega odstavka 52. člena ZJZP. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. odpiranje prijav, ponudb). Poročilo o ocenjevanju prispelih prijav oziroma ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe javnega partnerja ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro zasebnega partnerja.
Poročilo je podlaga za pripravo akta izbire zasebnega partnerja, ki ga izda župan.

Za presojo razmerja javno-zasebnega partnerstva se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.

Javni partner mora v postopku izbire zasebnega partnerja preveriti ali je zasebni partner ekonomsko in finančno sposoben prevzeti naloge izvajalca javno-zasebnega partnerstva. Kandidat mora v postopku izbire izkazati, da ima na voljo ustrezna tehnična znanja za realizacijo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva, ter da bo sposoben izvesti projekt v predvidenem obsegu, ki vključuje tudi povezavo vseh organizacij, katerih ustanovitelj je javni partner, v optično omrežje javnega partnerja, skladno s terminskim načrtom, kot bo zahtevan.

Javni partner mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbiro zasebnega partnerja, ki bodo omogočila izbiro najugodnejšega kandidata. Javni partner mora merila oblikovati po principu ekonomsko najugodnejše ponudbe glede na pričakovanja javnega interesa v projektu.
V okviru meril, ki jih oblikuje javni partner, morajo imeti prednost zasebni partnerji, ki bodo zagotavljali kakovostnejše storitve. Nivoje kakovosti dostopa organizacij do omrežja določi javni partner v okviru konkurenčnega dialoga.
Prav tako morajo imeti prednost zasebni partnerji, ki bodo javnemu partnerju ponudili del prihodkov od trženja zasebnega dela, oziroma se zavezali vlagati določen obseg sredstev iz tega naslova v stalne posodobitve omrežja javnega partnerja.
Javni partner točno opredelitev meril ter njihovo pomembnost določi po zaključku faze dialoga v postopku javnega razpisa.

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerja javno-zasebnega partnerstva, nastanejo s trenutkom sklenitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Akt izbire preneha veljati, če izbrani zasebni partner ne podpiše pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu v roku enega meseca od njegove pravnomočnosti.

Razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti partnerjev, po pretečenem obdobju desetih let.
Javno-zasebno partnerstvo se lahko pod pogoji veljavne zakonodaje podaljša.

Pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja se uredijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje javno-zasebnega partnerstva in na način, ki zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje. Zasebni partner mora s pogodbo prevzeti poslovno tveganje financiranja celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva, tveganje izgradnje oziroma dograditve omrežja in iz njega izhajajoča tveganja. V pogodbi se opredeli pravica nadzora javnega partnerja, dolžnost poročanja zasebnega partnerja, ter pogoji in način predčasnega prenehanja javno-zasebnega partnerstva. Definira se tudi pogoje in način prenosa razmerja ter možnosti in omejitve glede morebitne ustanovitve projektnega podjetja. V pogodbi se kot način reševanja sporov določi arbitražni postopek.
Javni partner mora s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvo vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.

Financiranje še nezgrajenega dela infrastrukture (tako pasivnega kot aktivnega dela omrežja) bo prevzel zasebni partner. Javni partner bo prevzel le stroške morebitnih drugih storitev, ki jih lahko zasebni partner nudi javnemu partnerju in se pokrivajo iz naslova stroškov, ki bodo zaradi uvedbe projekta odpadli, v ta projekt.

Nadzor nad izvajanjem javno-zasebnega partnerstva vrši župan.
Župan na zahtevo mestnega sveta posreduje poročilo o aktivnostih, povezanih s sklenitvijo in izvajanjem javno-zasebnega partnerstva. Aktivnosti se lahko predstavijo tudi javnosti.

Po prenehanju javno-zasebnega partnerstva se pripravi evalvacija projekta, v okviru katere se preveri, ali so bili doseženi postavljeni cilji ter ali so bile v celoti izpolnjene obveznosti javnega in zasebnega partnerja, kot izhajajo iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.

Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.