Na podlagi 57., 61., 96., in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 37/00 in 58/03) je Občinski svet Občine Ribnica na 8. izredni seji dne 13. 4. 2010 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za novi severni del Center mesta Ribnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga načrta)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ribnica 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Ribnica za 1986–1990, dopolnjen 2003 (Uradni list RS, št. 42/03), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za novi severni del Centra mesta Ribnica (v nadaljnjem besedilu: Center mesta Ribnica – sever).
(2) OPPN Center mesta Ribnica – sever je izdelalo podjetje Area LINE d.o.o., pod št. projekta U 28/2009.
2. člen
(vsebina načrta)
OPPN Center mesta Ribnica – sever določa:
1. opis prostorske ureditve,
2. usmeritev načrtovanih ureditev v prostor:
– vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji,
– rešitve načrtovanih objektov in površin,
– pogoje in usmeritve za projektante,
3. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
4. način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela,
5. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
6. etapnost izvedbe prostorske ureditve,
7. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih rešitev,
8. usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
3. člen
(sestava načrta)
OPPN Center mesta Ribnica – sever vsebuje besedilo odloka, grafični del in obvezne priloge iz 19. člena ZPNačrta (Uradni list RS, št. 33/07).
Grafični del:
1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta,
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,
3. Prikaz funkcionalnih enot urejanja,
4.a Ureditvena situacija,
4.b Zazidalna situacija,
5. Prikaz ureditve – potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo,
6. Prikaz ureditve za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
7. Načrt parcelacije.
Obvezne priloge:
– Izvleček iz Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ribnica,
– Prikaz stanja – geodetski posnetek obstoječega stanja,
– Strokovne podlage,
– Smernice in mnenja,
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN-ja,
– Povzetek za javnost.
II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
4. člen
(1) Območje obdelave je pretežno nepozidano območje severovzhodnega dela centra mesta Ribnica. Območje nadaljuje gradnjo centralnih dejavnosti proti prometni osi, ki jo predstavlja železnica z vzhodno razbremenilno cesto Ob železnici. Območje zapolnjuje proste površine med obstoječo stanovanjsko pozidavo ob Majnikovi ulici na južni strani, nadaljuje pozidavo proti vzhodu od obstoječega vrtca in delovnega varstvenega zavoda na Krošnjarski poti. Na severu se navezuje na Krošnjarsko pot in vključuje transportne koridorje železnice, ceste Ob železnici z avtobusno postajo. Območje je namenjeno centralnim dejavnostim kot dopolnitev mestnega središča.
(2) Izhodišča prostorskih ureditev OPPN Center mesta Ribnica – sever so:
– celovit in racionalen pristop notranjega razvoja, povezava med obstoječo gradnjo z novimi strukturami,
– učinkovito razvrščanje dejavnosti kot dopolnitev centra mesta z navezavo na obstoječe strukture,
– izboljšanje prometne infrastrukture,
– ureditev javnih površin in dostopov,
– racionalna infrastrukturna opremljenost z navezavo na obstoječa omrežja.
(3) Celovit pristop notranjega razvoja
Obstoječa pozidava centra mesta Ribnica je pretežno karejsko zasnovana z navezavo na obstoječ ulični sistem, kjer so do glavne komunikacijske smeri – železnica in razbremenilna cesta še proste površine. Te površine v primarni travniški rabi predstavljajo potencial notranjega razvoja. Načrtovanje notranjega razvoja je usmerjeno na proste površine za razvoj centralnih dejavnosti z vzpostavitvijo komunikacijskih povezav, navezavo na obstoječe grajene strukture.
(4) Učinkovito razvrščanje dejavnosti
Centralni del mesta Ribnice v razvoju prerašča obstoječe okvire in kapacitete družbene infrastrukture. Na zahodnem robu obravnavanega območja se nahaja dotrajan vrtec s premajhno kapaciteto. Na severno-zahodnem robu pa so že objekti družbene infrastrukture, kot sta Dom za ostarele občane in Delovno vzgojni center. Na vzhodnem robu je prenovljena cesta Ob železnici, na katero se navezuje avtobusna postaja in tudi železniška proga z železniško postajo, jugo-vzhodno od obravnavanega območja.
Izhodišče načrtovanih gradenj in ureditev je:
– zgraditi nov vrtec z možnostjo širitve (fazna gradnja),
– širitev mestotvornih gradenj, predvsem kulturnih, izobraževalnih ali zdravstvenih programov na severnem delu območja južno ob Krošnjarski poti,
– odpiranje novega prostora z boljšo dostopnostjo,
– prepletanje in dopolnjevanje centralnih funkcij s povezovanjem na obstoječo pozidavo z možnostjo prenove in razvoja obstoječega robnega stavbnega fonda.
(5) Prometna dostopnost
Obravnavano območje ima iz treh strani izvedene prometnice. Glavana prometna os – Ob železnici je namenjena tranzitnemu prometu in napajanju avtobusna postaje. Majnikova ulica in Krošnjarska pot sta mestni ulici, na kateri se navezuje obstoječa povezava in predvidena zazidava. Poleg tega načrtujemo prometno povezavo za napajanje vstopov s potrebnimi parkirišči tako za vrtec in nov družbeni center, ki na eni strani zagotavlja pretočnost in boljšo dostopnost znotraj grajenih struktur.
(6) Ureditve javnih površin in dostopov
Zunanje ureditve in javne površine sledijo navezavi na obstoječ prometni skelet in predvsem funkciji posameznih sklopov. Izhodišča zunanjih ureditev sledijo:
– poudarek javnih dostopov z vstopnimi ploščadmi posameznega programskega sklopa,
– prostorske zelene ločnice med posameznimi programskimi sklopi.
(7) Racionalna infrastrukturna opremljenost
Predvideni posegi, gradnja in ureditev po tem OPPN-ju posegajo v območje obstoječe infrastrukture. Ob posegih v prometne površine se sočasno izvede tudi rekonstrukcija obstoječih ali novih vodov javne gospodarske infrastrukture. Primarni in sekundarni vodi naj potekajo po površinah javnega dobra s krajšimi priključnimi odseki do porabnikov.
III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN Z MEJO UREDITVE
5. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Območje OPPN Center mesta Ribnica – sever sovpada z enoto urejanja veljavnega prostorskega načrta.
(2) Opis meje urejanja prostora, ki se ureja s tem OPPN jem:
– na severovzhodnem delu je območje omejeno z železniško progo,
– na severozahodnem delu s Krošnjarsko potjo,
– na južnem delu z obstoječim vrtcem in varstveno delovnim centrom,
– na jugovzhodnem delu s stanovanjskimi objekti ob Majnikovi ulici.
Območje urejanja zajema zemljišča in dele zemljišč parc. št. 2419, 2414/1, 2413/1, 2412, 2481/1, 2406/1, 2405/1, 2392/1, 2798/38, 2418, 2353/1, 2413/3, 2411, 2418/7, 2380/2, 2395, 2479/39, 2485/1, vse k.o. Gorenja vas. V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja grafični prikaz.
(3) Velikost območja:
Površina urejanja meri cca 3,2 ha z 0.5 ha velikim vplivnim območjem.
Skupna površina obdelave tega OPPN-ja je cca 3.7 ha.
(4) Enote urejanja:
Za potrebe podrobnega načrtovanja v smislu prepletanja namenskih rab se območje deli na urejevalne enote:
CR/C2 - 1 Vrtec Novogradnja vrtca s spremljajočim
programom
CR/ C2 – 2 Družbeni Dopolnitev centralnih dejavnosti
center s kulturnim, izobraževalnim ali
zdravstvenim programom
CR/ C2 – 3 Transportni Železniška proga, razbremenilna
koridor cesta, vmesni koridor in
avtobusna postaja
CR/ C2 – 4 Vplivno Povezovalna cesta z dopolnitvijo
območje programa.
6. člen
(namenska raba)
Znotraj posamezne urejevalne enote je določena namenska raba, kateri sledijo pogoji za posege v prostor.
(1) Vrtec
širitev središča s centralnimi dejavnostmi,
– predvidena nova gradnja centralnemu vrtca z vsemi zunanjimi in manipulativnimi površinami,
(2) Družbeni center
širitev in dopolnitev s centralnimi dejavnostmi
– nova gradnja za namen kulturnega ali izobraževalnega centra oziroma zdravstvenih programov,
– zunanje površine se urejajo kot javne urbane površine za potrebe programa
– zagotavljanje parkirišč, javne ploščadi za potrebe programa;
(3) Transportni koridor
– ureditev površin ob in med prometnicami (železnica, cesta, avtobusna postaja),
– ureditev dostopov,
– dopolnitev gradnje in ureditev za potrebe osnovne dejavnosti,
– enostavnimi objekti so pogojno dovoljeni, kot dopolnitev programa;
(4) Vplivno območje
– izgradnja povezovalne ceste,
– ureditev parkirišča za potrebe družbenega centra in obiskovalce širšega območja,
– možnost izgradnje večjega objekta družbenega centra.
7. člen
Na celotnem območju ni dovoljena proizvodna dejavnost in servisne dejavnosti, ki območje obremenjujejo s hrupom, ali za svoje delovanje na zunanjih površinah (dvoriščih) zbirajo nevarne odpadke. Znotraj območja se lahko umeščajo dejavnosti, ki so okoljevarstveno sprejemljive za mestno okolje.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
8. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN Center mesta Ribnica – sever ima povezave z ostalimi deli naselja, predvsem v prometnem smislu in infrastrukturnemu napajanju. S preureditvami, rekonstrukcijami ter novogradnjami prometnic vpliva na sosednja območja.
(2) Neposredno pa so vplivi na samih mejah OPPN-ja, in sicer:
– razširitev obstoječega cestnega priključka iz Majnikove ulice in izgradnja povezovalne ceste,
– ureditev peš sprehajalnih poti kot povezava obstoječega in novega vrtca in kot povezava vrtca in družbenega centra s stanovanjskimi soseskami.
9. člen
(vrste gradenj)
Vrste dopustnih gradenj in posegov v skladu s pogoji tega odloka so:
– odstranitev objektov ali dela objektov,
– vzdrževanje in rekonstrukcija objektov,
– gradnja novih objektov,
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela prometnih in zunanjih površin, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov ter naprav,
– ureditev zunanjih in zelenih površin.
10. člen
(vrste objektov)
Vrste dopustnih objektov v skladu s pogoji tega odloka so:
– stavbe splošnega družbenega pomena:
– stavbe za kulturo in razvedrilo,
– muzeji in knjižnice,
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– stavbe za zdravstvo,
– gostilne, restavracije in točilnice,
– gradbenoinženirski objekti,
– pomožni infrastrukturni objekti,
– ute ali senčnice,
– nadstreški,
– objekti namenjeni turistični sezonski ponudbi,
– urbana oprema.
11. člen
(vrstne dejavnosti)
(1) Vrste dopustnih dejavnosti:
Na območju OPPN so primarne dejavnosti po urejevalnih enotah, in sicer splošno-družbenega pomena.
(2) Kot dopolnilne dejavnosti v družbenem centru je lahko poslovna in gostinska dejavnost, ki je kompatibilna z osnovno namensko rabo objekta in območja.
V. REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN
12. člen
(rešitve načrtovanih objektov in površin)
+--------------+-----------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA|Gabariti in pogoji oblikovanje |
+--------------+-----------------------------------------------+
|CR/ S2 – 1 |VRTEC |
| |12630 Stavbe za izobraževanje in |
| |znanstvenoraziskovalno delo |
| |Predvideni objekti v območju vrtca so prevzete |
| |izbrane natečajne rešitve. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Tlorisni |– novogradnja je sestavljen objekt s prostori, |
|gabariti |namenjenimi za potrebe vrtca |
| |– objekt vrtca sestavlja več lamel po |
| |posameznih programskih sklopih |
| |– ureditev igralnih in zelenih površin, |
| |– parkirišča in gospodarski plato, |
| |– tlorisne dimenzije so predlagani izhodiščni |
| |gabariti, |
| |– odprte nadstrešnice, ki služijo kot |
| |dopolnitev dejavnosti, morajo biti |
| |arhitekturno usklajene z ostalimi deli objekta |
| |znotraj območja, |
| |– dopolnilna gradnja je možna znotraj |
| |potencialnega območja zazidljive parcele; |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Etažnost |– višinski gabarit objekta obsega klet, |
| |pritličje in mansardo (nadstropje), s tem da |
| |je lahko izvedena samo delna podkletitev in |
| |delna nadzidava pritličnega dela, |
| |– lamele so lahko tudi medetažne tako, da |
| |sledijo funkcionalnim rešitvam programa; |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Strehe |– oblikovanje strehe sladi tlorisni in |
| |funkcionalni zasnovi, |
| |– streha je lahko dvokapnica, enokapnice ali |
| |sestavljena naklon od 7°–25°, |
| |lahko je kombinirana z zeleno streho naklon |
| |2°–25° ali nepohodna streha |
| |z naklonom 2°–10°; |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Materiali in |– prednost naj imajo naravne barve, ki lahko z |
|barve |intenzivnostjo ustvarjajo mestne in oblikovne |
| |poudarke, |
| |– fasade morajo biti izdel ane po enotnem |
| |konceptu in slediti oblikovanju tovrstnih |
| |objektov. Avtor objekta izbere barvno |
| |kompozicijo v spektru, ki je kompatibilen z |
| |objekti v okolici. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Enostavni |Dopustni so vsi enostavni in nezahtevni |
|objekti |objekti za potrebe vrtca. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Pozidanost |Pozidanost gradbene parcele je določena z |
|gradbene |maksimalnimi gabariti v grafičnih podlagah z |
|parcele |upoštevanjem vseh ostalih omejitev znotraj |
| |morfološke enot (odmiki od posestnih mej, |
| |obvezna ozelenitev območja, parkiranje, |
| |manipulativne površine idr.). |
+--------------+-----------------------------------------------+
13. člen
+--------------+-----------------------------------------------+
|CR/ C2 – 2 |DRUŽBENI CENTER |
| |12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo |
| |12620 Muzeji in knjižnice |
| |12630 Stavbe za izobraževanje in |
| |znanstvenoraziskovalno delo |
| |12640 Stavbe za zdravstvo |
| |12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso |
| |uvrščene drugje |
| |1273 Kulturni spomeniki; |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Tlorisni |– novogradnja družbenega centra |
|gabariti |– objekt ima dovoz iz ulice Krošnjarska pot, |
| |– prevladujejo naj enostavni pravokotni |
| |volumni, |
| |– tlorisne dimenzije so predlagane izhodiščnim |
| |gabaritom, |
| |– izzidani so lahko fasadni poudarki, |
| |– do meje potencialnega območja zazidljive |
| |parcele lahko segajo deli objekta z |
| |upoštevanjem faktorja pozidanosti gradbene |
| |parcele; |
+--------------+-----------------------------------------------+
| Etažnost |– maksimalni višinski gabarit P+ 2N + M, |
| |– stavbni volumen ne sme presegati dane |
| |maksimalne višine in zahtevanih odmikov – (do |
| |meje zazidljivosti); |
| |– vse naprave na objektu / prezračevanje ipd. |
| |morajo biti znotraj maksimalnega gabarita); |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Strehe |Streha je lahko: |
| |– dvokapnica z naklonom od 25°–45°, |
| |– enokapnica z naklonom od 25°–45°, |
| |– sestavljena iz dvokapnice (naklon od 25°– |
| |45°), enokapnice (naklon od 25°-45°), |
| |kombinirane s terasami in zeleno streho |
| |(naklon 2°–15° ali 25°–35°), |
| |– izvedena kot zelena streha z naklonom 2°–10° |
| |ali 25°–35°, |
| |– izvedena kot terasa ali nepohodna streha z |
| |naklonom 2°–15°; |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Materiali in |– prednost naj imajo naravni oziroma avtohtoni |
|barve |materiali in okolju prilagojene barve |
| |– materiali: omet, les, beton, steklo in |
| |sodobni obložni materiali, poenotena uporaba |
| |materialov; |
| |– fasade morajo biti i zdelane enotno in morajo|
| |oblikovno slediti tipološkim kvalitetam |
| |širšega prostora. Investitor izbere barvo v |
| |spektru svetlih naravnih tonov, peščenih ali |
| |zemeljskih tonov; |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Enostavni |– dopustni so začasni objekti za potrebe |
|objekti |turističnih in drugih prireditev |
| |– dovoljenja je postavitev urbane opreme; |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Pozidanost |max. do 80% ob upoštevanju vseh ostalih |
|gradbene |omejitev znotraj posamezne gradbene parcele |
|parcele |(odmiki od parcelnih mej, obvezna ozelenitev |
| |območja, parkiranje, manipulativne površine |
| |idr.); |
+--------------+-----------------------------------------------+
14. člen
+--------------+-----------------------------------------------+
|CR/ S2 – 3 |TRANSPORTNI KORIDOR |
| |21120 Lokalne ceste in javne poti, |
| |nekategorizirane ceste in gozdne ceste |
| |21210 Glavne in regionalne železnice |
| |21220 Mestne železnice |
| |21420 Predori in podhodi |
| |22121 Prenosni vodovodi |
| |22130 Prenosna komunikacijska omrežja |
| |22140 Prenosni elektroenergetski vodi |
| |22210 Distribucijski plinovodi |
| |22221 Distribucijski cevovodi za pitno in |
| |tehnološko vodo |
| |22222 Distribucijski cevovodi za toplo vodo, |
| |paro in stisnjen zrak |
| |22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti |
| |22232 Čistilne naprave |
| |22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in |
| |distribucijska komunikacijska omrežja |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Tlorisni |– območje namenjeno gradnji rekonstrukciji in |
|gabariti |preureditvam prometne in komunalne |
| |infrastrukture, |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Etažnost |– maksimalni višinski gabarit P |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Strehe |Streha je lahko: |
| |– dvokapnica z naklonom od 25°–45°, |
| |– enokapnica z naklonom od 25°–45°, |
| |– sestavljena iz dvokapnice (naklon od 25°– |
| |45°), enokapnice (naklon od 25°-45°), |
| |kombinirane s terasami in zeleno streho |
| |(naklon 2°–15° ali 25°–35°), |
| |– izvedena kot zelena streha z naklonom 2°–10° |
| |ali 25°–35°, |
| |– izvedena kot terasa ali nepohodna streha z |
| |naklonom 2°–15°; |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Materiali in |– prednost naj imajo naravni oziroma avtohtoni |
|barve |materiali in okolju prilagojene barve, |
| |– materiali: omet, les, beton, steklo in |
| |sodobni obložni materiali, poenotena uporaba |
| |materialov; |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Enostavni |– pomožni infrastrukturni objekti |
|objekti |– pomožni železniški objekti |
| |– pomožni energetski objekti |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Pozidanost | |
|gradbene | |
|parcele | |
+--------------+-----------------------------------------------+
15. člen
+--------------+-----------------------------------------------+
|CR/ C2 – 4 |VPLIVNO OBMOČJE |
| |12420 Pokrita parkirišča |
| |21110 Parkirišča |
| |21120 ceste, cestni priključki, križišča, |
| |pešpoti, kolesarske steze; |
| |Dopolnilna gradnja objekta v območju CR/ S2 -2 |
| |– družbeni center. Vsa določila glede tlorisnih|
| |gabaritov, etažnosti, strehe, materialov in |
| |barv, enostavni objekti se povzema po določilih|
| |iz 13. člena tega odloka. Pri faktorju |
| |pozidanosti gradbene parcele se upošteva |
| |razpoložljivo zemljišča. |
+--------------+-----------------------------------------------+
16. člen
(postavitev objektov)
(1) Vrtec se bo navezoval na Majnikovo ulico na vzhodni strani, družbeni center pa preko Krošnjarske poti na ulico Ob železnici.
(2) Izgradnja parkirišča, ureditev parkovnih površin in javnih ploščadi sledijo postavitvi iz grafičnih prilog.
17. člen
(zunanje ureditve)
(1) Dovozi do objektov in vhodi so orientirani glede na priključevanje na cestno omrežje. Kote dovozov se prilagodijo napajalni cesti.
(2) Proste površine ob vrtcu so namenjene zagotavljanju primernega števila parkirnih in odstavnih mest za osebna vozila ter ureditvi igrišča za otroke ter parkovnih ureditev.
(3) Ograje v uličnem nizu območja niso dovoljene. Kompleks vrtca se ogradi z žično ograjo predpisane višine. Ob ograji se izvede zasaditev v konceptu urejanja igralnih in parkovnih površin. V območju urejanja se lahko postavijo med posameznimi porabniki prostora enotne oblikovane razmejitvene ograje.
(4) Zasaditev na cestnih priključkih ne sme ovirati preglednosti za vključevanje v promet na napajalnih cestah.
(5) Raščen teren je relativno izravnan, zato je gradnja opornih zidov izjema. Višinske razlike terena med gradbenimi parcelami se lahko izvedejo z izravnavanjem do 50 cm razlike sosednjih parcel.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
18. člen
(cestno omrežje)
(1) Osnovne prometne rešitve slonijo na prostorskih danostih in stanja prometnega skeleta. Zasnova upošteva ulični sistem.
(2) Celotno območje se napaja preko obstoječih javnih poti, ki se priključujejo na severovzhodni strani na občinsko cesto Ob železnici, na jugovzhodni strani na Majnikovo ulico in na severozahodni strani na Krošnjarsko pot.
19. člen
(1) Nova povezovalna cesta z vsemi priključki je načrtovana širine 6.00 m. Vse ceste v območju so zgrajene tako, da prenesejo osne obremenitve komunalnih vozil.
(2) Na zahodni strani glavne nove prometnice je predviden hodnik za pešce širine 1.55 m.
(3) Vse prometnice so predvidene v asfaltni izvedbi in na meji s hodniki za pešce z dvignjenimi betonskimi robniki.
(4) Dovozna cesta je opremljena z meteorno kanalizacijo. Odvod meteornih vod z vozišča in povoznih površin je predviden preko lovilcev olj in speljan v obstoječ odvodni jarek na južni strani naselja.
20. člen
(mirujoči promet)
(1) V območju OPPN so za potrebe parkiranja urejene parkirne površine v sklopu posamezne urejevalne enote.
(2) Na severno-vzhodni, južni in jugozahodni strani območja se načrtuje ureditev površin za potrebe parkiranja in manipulacije.
(3) Izhodišča za izračun zadostnega števila parkirnih mest pri posameznih objektih:
– vrtec 1,5 PM/oddelek + 1 PM/2 zaposlena,
– družbeni center 1 PM/5 sedežev,
– gostinski lokali 1 PM/4 sedeže + 1 PM/2 zaposlena.
VII. POGOJI PRIKLJUČEVANJA NA KOMUNALNO, ENERGETSKO IN DRUGO INFRASTRUKTURO
21. člen
(splošno)
(1) Pri pripravi je potrebno upoštevati smernice za normalno in kvalitetno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb: oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih vod in ravnanje s komunalnimi in njim podobnimi odpadki.
Za vso gospodarsko javno infrastrukturno novogradnjo, morebitne prestavitve in gradnjo priključkov je potrebno izdelati projekte PGD, PZI, ter pri tem upoštevati zahteve upravljavcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe.
(2) Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja in ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(3) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozov k stavbam.
Pod asfaltiranimi površinami je potrebno vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(4) Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na vso javno gospodarsko infrastrukturo.
22. člen
(vodovod)
(1) Na obodu obravnavanega območja je obstoječe javno vodovodno omrežje v upravljanju Hydrovoda d.o.o. Kočevje.
(2) Na obravnavanem območju poteka:
– magistralni vodovodni cevovod AC-350, PVC-150, NL DN-400, NL-150,
– sekundarni odcep vodovoda za vodooskrbo Majnikove ulice in Ulice Jožeta Petka,
– priključni vod za vodooskrbo obstoječega vrtca,
– novi priključki na obstoječi vodovodni cevovod se izvedejo skladno s prikazom priključitve tega odloka.
V sklopu omrežja so zgrajeni železobetonski jaški.
(3) Vodooskrba zazidalnega območja se izvede s priključitvijo na obstoječe omrežje, in sicer:
– na vodovodni cevovod NL-400 na Majnikovi ulici – območje vrtca,
– na vodovodni cevovod AC-350, ki poteka na južnem delu ob starem vrtcu in se navezuje na Krošnjarsko pot za potrebe novega družbenega centra.
(4) Cevovod je potrebo projektirati v javnih površinah z vzporednim odmikom od parcelnih meja min. 1,5 m.
(5) Poleg novih vodov je potrebno:
– obnoviti vse neobnovljene obstoječe vodovodne cevovode,
– izgradnjo zasunskih jaškov in drugih naprav, potrebnih za nemoteno vodooskrbo.
Trase za obnovitev vodovodnih cevovodov in jaškov se določi glede na zunanjo ureditev območja in glede na potek že obstoječe ostale infrastrukture.
(6) Upoštevati je potrebno vse določbe, navedene v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu na območju Občine Ribnica.
(7) V fazi izgradnje sekundarnega vodovodnega omrežja se izvedejo tudi vsi priključki objektov in vgradijo vodomerni jaški. Za določanje lokacije priključkov morajo biti predhodno znane meje posameznih parcel in znana situacija zunanje uredite objektov.
(8) Novozgrajeni objekti se bodo priključevali na javni vodovod pod pogoji upravljavca vodovoda.
(9) Vsa montažna dela vodovoda izvaja upravljavec vodovoda.
23. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Obravnavano območje je priključeno na obstoječo javno kanalizacijo, katerega upravljavec je JKP Komunala Ribnica d.o.o.
Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih vod, ki nastaja v gospodinjskih in drugih uporabnikih. Javno kanalizacijsko omrežje zagotovi pravilno delovanje, izvajanje kontrole, čiščenje in vzdrževanje kanalizacijske mreže.
(2) Fekalna kanalizacija se priključi na obstoječi kanal, ki poteka po Majnikovi ulici na revizijskem jašku št. 2, s kotami KP 494,15 ter KD 492,85.
(3) Padavinska voda iz strešin naj bo speljana preko peskovov v ponikovalnice. Odpadne vode iz utrjenih površin bodo speljane preko lovilcev maščob v obstoječo meteorno kanalizacijo.
(4) Urediti je potrebno odvodnjavanje iz javnih poti in hodnikov za pešce in kolesarske steze.
(5) Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati naslednje tehnične zahteve:
– novi priključki na obstoječi kanalizacijski cevovod se izvedejo skladno s prikazom priključitve tega odloka,
– primernost preseka se preveri na terenu. Za priključevanje se kot najnižja točka priključitve v jašku upošteva teme cevi kanalizacije, padec priključnega kanalizacijskega cevovoda mora znašati 2%, pri večjih naklonih se izvedejo višinske stope (kaskade),
– priključek (spoj na javni kanalizaciji) se izvede s priključnim revizijskim jaškom PrRJ pod kotom 45º v smeri toka vode v javnem kanalu in sicer v niveleti večji od 70 cm od nivelete stalnega pretoka v javnem kanalu se priključitev izvede s podslapjem,
– pokrove jaškov in nodularne litine, praviloma okrogle oblike Ø 600 mm, z napisom KANALIZACIJA, se predvidi glede na uporabo površine nad njimi, v vozišču se uporabijo povozni pokrovi z upoštevanjem ustrezne nosilnosti,
– priključek se izvede v največjem profilu,
– priključitev na javno kanalizacijsko omrežje se vrši po veljavnih tehničnih predpisih z obbetoniranjem cevi v jašku,
– meteornih in drenažnih voda iz objektov oziroma zunanje ureditve ni dovoljeno voditi v javno kanalizacijsko omrežje, kolikor jih je možno speljati v ponikovalnico, vodotok ali odvajati na lastnem terenu.
24. člen
(daljinsko ogrevanje)
(1) Območje OPPN se nahaja na vplivnem območju oskrbe sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, katerega upravljavec je PETROL, Slovenska energetska družba, d.d. Ljubljana.
(2) Novo grajeni objekti se za potrebe ogrevanja priključijo na sistem daljinskega ogrevanja.
(3) Na območju OPPN-ja poteka glavni vod distribucijskega omrežja po Majnikovi ulici.
(4) Za priključitev objekta na distribucijsko omrežje daljinskega ogrevanja je potrebno izvesti priključni vod do glavnega voda na Majnikovi ulici.
(5) Omrežje daljinskega ogrevanja, toplotne postaje in notranje napeljave morajo biti izvedene skladno s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Občine Ribnica.
25. člen
(raba energije v stavbah)
Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno tudi z alternativnimi viri energije, kot so:
– toplotne črpalke, uporabo podtalnice in zemeljske energije itd.;
– sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.
Poleg tega je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je treba prilagoditi zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale.
26. člen
(električno omrežje)
(1) Novi priključki vodi na obstoječe omrežje se izvedejo skladno s prikazom priključitve tega odloka.
(2) V obravnavanem območju je predvidena izgradnja nadomestne transformatorske postaje TP/K Gorenje Lepovče za napajanje novih objektov v območju tega OPPN-ja.
(3) Obstoječi podzemni SN kablovod je potrebno pred začetkom gradnje zakoličiti. V primeru kakršnihkoli posegov v bližini obstoječe trase je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– v območju trase obstoječega srednje napetostnega 20 kV kablovoda minimalno 0,5 m od najbližjega vodnika ni možna gradnja objektov, temeljev, opornega zidu.
(4) Zaščitni ukrep pred električnim udarom mora biti prilagojen za TN sistem napajanja.
(5) Ozemljitev mora biti izvedena z ozemljilom izven zgradbe.
(6) V objektu mora biti izvedeno glavno izenačevanje potencialov.
(7) Za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje Elektro Ljubljana d.d. na projektne rešitve.
(8) Merilno priključne omarice morajo biti postavljene na stalno dostopnem mestu. Vsa odjemna mesta morajo biti opremljena s števci z dajalnikom impulzov, če števec nima sistemske ure, je krmilna naprava MTK sprejemnik, nad 41 kW priključne moči mora biti predviden daljinski prenos števčnih podatkov.
(9) Odjemalci z nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lastni tokokrog iz transformatorske postaje oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive na omrežje.
(10) Za primer rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših porabnikov, si mora odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja oziroma sistem brezprekinitvenega napajanja.
27. člen
(TK omrežje)
(1) V območju OPPN-ja je obstoječe telefonsko omrežje. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d. d. k projektnim rešitvam.
(2) Novi priključki na sistem TK omrežja se izvedejo skladno s prikazom priključitve tega odloka.
(3) Obstoječi objekti imajo TK priključke, katere je potrebno ustrezno zaščititi oziroma prestaviti po navodilih predstavnika skrbniške službe na kraju samem.
(4) Na območju OPPN-ja bo Telekom gradil najsodobnejšo optično telekomunikacijsko omrežje. Ustrezno je potrebno izvesti tudi projektno dokumentacijo notranjih instalacij posameznih objektov.
(5) Za predvideno območje je potrebno izvesti projekt optičnih TK priključkov posameznih objektov na omrežje Telekoma Slovenije. Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.
(6) Investitor objekta, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24-urni dostop.
(7) Notranja telekomunikacijska instalacija naj se izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Potrebno je zagotoviti električno napajanje – vtičnica 220V.
28. člen
(toplovodno omrežje, ogrevanje)
(1) Ob območju OPPN-ja ni predvidena gradnja centralnega toplovodnega omrežja. Zato se ogrevanje rešuje individualno.
(2) Kolikor investitor želi okoljsko bolj upravičen sistem ogrevanja, se ga upošteva v PGD projektih.
Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno tudi z alternativnimi viri energije, kot so:
– toplotne črpalke, uporabo podtalnice in zemeljske energije,
– sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.
Poleg tega je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je treba izbirati primerne zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale.
29. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnike in odvažati na komunalno deponijo skladno z odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini. Komunalne odpadke, ki bodo nastajali na območju, je potrebno zbirati ločeno v posamezne frakcije v kontejnerjih na določenih mestih in odvažati na deponijo oziroma v predelavo. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske. Nameščeni morajo biti znotraj območja ekološkega otoka. Predvidena je ena skupna lokacija ekološkega otoka za obravnavano območje, kot je razvidno v grafičnih prilogah.
(2) Vse ostale odpadke zbira vsak objekt znotraj svoje gradbene parcele.
(3) Eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. Urejeno mora biti na način, kot ga določajo veljavni predpisi.
(4) Ravnanje z odpadki je potrebno izvajati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03).
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
30. člen
(varstvo pred hrupom)
Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa enotno stopnja varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
– na območju stanovanjskih površin: urbana strnjena stanovanjska pozidava (SSn), urbana večstanovanjska pozidava (SSv),
– na drugih območjih centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi), kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), verski objekti s pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo),
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
– na območju zelenih površin: površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parki (ZP), druge zelene površine (ZD) in pokopališča (ZK).
31. člen
(varstvo zraka)
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07).
(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je želeno objekte oskrbovati z alternativnimi viri energije.
(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev,
– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča,
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin,
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
32. člen
(varstvo voda)
(1) Upoštevati je potrebno pogoje upravljavca za odvod fekalnih in meteornih voda. Varstvo voda je urejeno s priključitvijo na kolektor javnega kanalizacijskega sistema, ki se priključuje na obstoječo centralno čistilno napravo.
(2) Meteorne odplake s strešin bodo vodene preko peskolovov v ponikovalnice. Meteorne odplake s prometnih površin bodo speljane preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj v ponikovalnice.
(3) Na območju ne bo dovoljena poslovna dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi. Zagotoviti je potrebno izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
33. člen
(varstvo tal)
(1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic. Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih, visokih do 1,20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.
(2) Nenevarni odpadki, ki bodo nastali ob pripravi zemljišč in gradnji objektov, naj se predajo izvajalcu javne službe odlaganja odpadkov na registrirano odlagališče nenevarnih odpadkov.
(3) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture.
34. člen
(ohranjanja narave)
Območje obdelave OPPN-ja ni evidentirano kot območje pričakovanih naravnih vrednot, ekološko pomembnega območja in evidentiranih naravnih vrednot.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
35. člen
(naravne omejitve)
(1) V bližini ni površinskih voda, zato obravnavano območje ni izpostavljeno poplavnim vodam. V tem delu mesta Ribnica ni visoke podtalnice. Prav tako ni območje izpostavljeno eroziji ali plazovitosti.
(2) Mesto Ribnica spada v VII. cono potresne ogroženosti, kar pomeni, da kar se potresa tiče, območje ni problematično. Pri statičnem izračunu se upošteva projektni gravitacijski pospešek tal 0.15 g.
(3) Mesto Ribnica nima 5000 prebivalcev. Zaklonišča osnovne preskrbe se gradijo v mestih in drugih ogroženih naseljih namenjeno javnemu programu, kjer se bodo v vojni opravljale dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito. Predvideni objekti v tem območju ne bodo opravljali dejavnosti v vojnem času.
(4) Obravnavano območje ima izvedene glavne prometnice, po katerih poteka promet širšega območja in napaja predvideno gradnjo. Na ta cestni skelet se navežejo dovozne, interne in povezovalne ceste s potrebnimi parkirišči, in sicer:
– povezovalna cesta med Krošnjarsko potjo in Majnikovo ulico z možnostjo vzdolžnega parkiranja,
– interna cesta na severni strani vrtca s parkirišči,
– gospodarsko dvorišče z odstavnimi mesti,
– interna cesta na severni strani družbenega centra s parkiriščem.
Vse povozne površine v obravnavanem območju morajo biti projektirane in izvedene na način, da preprečijo ali zadržijo izlitje nevarnih snovi v podtalje. Odvodnjavanje odpadnih vod iz povoznih površin se izvede preko lovilcev olj in maščob v obstoječo meteorno kanalizacijo.
36. člen
(požarna varnost)
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe OPPN-ja ne sme poslabšati. Pri gradnji in vzdrževanju je potrebno upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom. V OPPN-ju so upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa so zagotovljeni:
– z umestitvijo predvidenih objektov v prostor in načrtovanimi mejami so zagotovljeni potrebni odmiki od posestnih mej (5 m),
– kolikor se ne dosežejo potrebni odmiki med objekti ali njihovimi deli je potrebno izvesti ustrezne ukrepe, kar bo obdelano v PGD-ju,
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja iz objektov, kar zagotavlja zadostno število ustrezno razmeščenih izhodov, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti,
– objekt vrtca zagotavlja poleg glavnih vhodov še izhode vsake igralnice preko terase na proste zelene površine,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje se zagotovijo z dograditvijo hidrantnega omrežja,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila so za celoten kompleks zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radii na uvozih do objektov in možnost obračanja intervencijskih vozil na koncu poti (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču).
(2) Vsi intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter sistem zunanjega hidrantnega omrežja, so razvidni iz grafičnih prilog. Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.
(3) Za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno upoštevati načrtovano prometno in komunalno ureditev. Ureditev glavnih poti v parkih se izvede na način, da je omogočen intervencijski dostop z odmikom dreves.
(4) Zagotavljanje vode za gašenje je načrtovano z dograditvijo vodovodnega omrežja, na katerega se priključuje zanka hidrantnega omrežja. Osnove za projektiranje hidrantnega omrežja so:
– število in razporeditev hidrantov se določi tako, da razdalja med posameznimi hidranti in hidranti s stavbo ne sme biti večja od 80 m,
– premer hidranta mora biti najmanj DN 80,
– hidrantno omrežje ima Ø 100 mm,
– pretok v cevovodu je 10 l/s s pritikom 2.5 Bara,
– hitrost vode na stiku javnega hidrantnega omrežja in hidrantov na parceli na sme preseči 3,0 m/s,
– hidranti so praviloma nadtalni.
(5) V sklopu projektne dokumentacije se prikažejo rešitve:
– zagotavljanje zadostne oskrbe z vodo za gašenje,
– poti za varen umik ljudi in premoženja, zadostno število dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila.
Projekt za gradbeno dovoljenje mora vsebovati študijo požarne varnosti in pridobiti požarno soglasje.
X. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
37. člen
Vsa zemljišča znotraj OPPN se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka. V primeru kakršnega koli posega v obstoječe objekte, novogradnje, ali dopolnilne gradnje ali ureditve na zemljišču, so obvezna določila tega odloka tako glede namenske rabe kot ostalih pogojev.
XI. ETAPNOST IZVAJANJA
38. člen
Ureditve, zasnovane v predmetnem OPPN-ju, se lahko izvajajo v več etapah v daljšem časovnem obdobju. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati. Osnova za gradnjo posamezne faze je izvedba dovozne ceste, oziroma zahodna povezovalna cesta ali njen del.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
39. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Dopustne so tolerance:
– pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če se prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta načrta.
(2) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
(3) V grafičnih prilogah (Ureditvena situacija) ima znotraj meje gradbenih parcel označeno tudi mejo potencialnega območja zazidljive parcele. Znotraj območja potencialne zazidljivosti se lahko v enoti vrtca izvede dopolnilna gradnja. Meja potencialnega območja v enoti družbenega centra označuje območje, do katerega lahko posamezni deli objekta segajo. Pri tem je potrebno upoštevanju faktor pozidanosti gradbene parcele.
Prometne in druge ureditve (ceste, parkirišča, dovozi in dostopi) so lahko izven potencialnega območja zazidljivosti.
(4) V grafičnih prilogah (Zazidalna situacija) so gabariti predvidenih objektov podani izhodiščno. Tolerance samih objektov so možni v razponu + 5% in –15%. Postavitev samih objektov mora slediti izhodiščnem v grafičnih prilogah.
XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
40. člen
(1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske infrastrukture in upravljavce voda ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k OPPN-ju za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XIV. USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN POGOJEV PO PRENEHAJU VELJAVNOSTI OPPN
41. člen
Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega, kulturno varstvenega in urbanističnega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku.
XV. KONČNE DOLOČBE
42. člen
OPPN Center mesta Ribnica – sever je skupaj z odlokom stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Ribnica.
43. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
44. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0003/2009
Ribnica, dne 13. aprila 2010
Župan
Občine Ribnica
Jože Levstek l.r.
