Na podlagi drugega odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09), Sklepa ministra za okolje in prostor št. 35016-78/2008 z dne 23. 3. 2010 in 18. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07) je Svet Mestne občine Kranj na 35. seji dne 31. 3. 2010 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve, ki se nanašajo na: širitev poslovne cone v Hrastju, širitve ali preselitve kmetij, spremembo namenske rabe stavbnih zemljišč iz rekreacijskih v stanovanjske površine na Hujah, uskladitev osnovne namenske rabe družbene infrastrukture v območju Šolskega centra Zlato polje in v območju Senožet v Čirčah ter določitev nove cone za centralne dejavnosti v Čirčah.

(1) Spremeni se grafični del prostorskih sestavin dolgoročnega plana za območje Mestne občine Kranj:
I. Kartografski del v merilu 1:25000, in sicer:
– zasnova območij za kmetijstvo (list št. 1),
– zasnova območij za gozdarstvo (list št. 2),
– zasnova oskrbe z vodo (list št. 3),
– zasnova območij sanacije (list št. 6),
– zasnova namenske rabe prostora (list št. 7),
– zasnova načinov urejanja prostora (list št. 8),
– zasnova prometnega omrežja (list št. 9),
– zasnova energetskega omrežja (list št. 10).
II. Ureditvena območja drugih naselij (UON) v merilu 1:5000, in sicer:
– karte KRANJ 8, 19, 20, 27, 28, 29, 39, 40, 48 in 50.
III. Urbanistična zasnova Mesta Kranj v merilu 1:5000, in sicer:
– zasnova namenske rabe prostora,
– zasnova organizacije dejavnosti,
– zasnova urejanja prostora.
(2) Dopolni se grafični del prostorskih sestavin družbenega plana za območje Mestne občine Kranj, in sicer:
– programska zasnova J – poslovna cona Hrastje,
– programska zasnova K – centralne dejavnosti v Čirčah,
– programska zasnova L – šolski center Zlato polje.
(3) Grafični del sprememb in dopolnitev je razviden iz projekta RRD št. 50/08 – dopolnitev – 2009.

V odloku o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj 25. člen spremeni tako, da se glasi:
»Občina bo posebno pozornost posvetila območjem, ki so ogrožena zaradi poplav, visoke podtalnice, hudournikov, zemeljskih in snežnih plazov ter erozij in podorov. Zagotovila bo varne življenjske razmere na območju žališč in omejevala razvoj na območju, ki so ogrožena. Občina bo skrbela za varovanje količine in kakovost vode vodnega in obvodnega prostora ob upoštevanju naravnih zakonitosti vodnega režima. V vseh ogroženih območjih bo preprečevala širitev poselitve, obstoječim poselitvenim območjem, ki nimajo zadostne oskrbe s pitno vodo pa bo prioritetno zagotovila oskrbo s pitno vodo. V poselitvenih območjih bo krepila protipožarno varstvo, pri planiranju pa upoštevala požarno ogroženost naravnega okolja.
Področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so določena v občinskem načrtu zaščite in reševanja. Prav tako ima občina izdelano oceno ogroženosti.
Ogrožena območja so razvidna tudi iz sistema zbirk prostorskih podatkov (prostorskega informacijskega sistema).«

Za 25. členom se doda nov 25.a člen, ki se glasi:

4.15 Omilitveni ukrepi za območja navedena v 1. členu odloka sprememb in dopolnitev (dopolnitev 2009)
(1) Omilitveni ukrepi za področje varstva tal
– Po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na razgaljenih površinah. Posege v tla je potrebno izvesti tako, da se prizadene čim manjše površine tal.
– Namenska uporaba rodovitnega dela tal za sanacijo degradiranih površin ali pa uporaba zemljine pri parkovnih ureditvah znotraj območja urejanja.
– Ustrezno deponiranje in namenska uporaba rodovitnega dela tal pri večjih posegih, na podlagi izdelanega Načrta ravnanja s prstjo.
– Odpadni gradbeni material se ne sme odlagati na gozdne ter kmetijske površine ali gozdni rob, ampak na ustrezne urejene deponije gradbenega materiala oziroma se ga vkoplje v zemeljski zasip. Potrebna je izdelava projekta ravnanja z gradbenimi odpadki.
(2) Omilitveni ukrepi za področje varstva kmetijskih zemljišč
– Posegi naj se izvedejo tako, da v najmanjši možni meri negativno vplivajo na sosednja kmetijska zemljišča. Izgubljena kmetijska zemljišča za družbene dejavnosti v Čirčah (poseg D) je potrebno nadomestiti z nadomestnimi zemljišči. Do pridobitve posameznega gradbenega dovoljenja za poseg v prostor je potrebno dejansko vzpostaviti kmetijsko rabo na zemljiščih (v obsegu parcele, namenjene gradnji), ki so opredeljena kot nadomestna kmetijska zemljišča v kmetijskem elaboratu. Nadomestna zemljišča bodo upoštevana in prikazana v OPN MOK.
– Cestne povezave naj se načrtujejo tako, da se zagotovi zadostno število prehodov za kmetijsko in gozdno mehanizacijo.
(3) Omilitveni ukrepi za področje varstva gozdnih zemljišč
– Cestne povezave naj se načrtujejo tako, da se zagotovi zadostno število prehodov za kmetijsko in gozdno mehanizacijo.
– Posodobitev obstoječega akta o razglasitvi primestnih gozdov Kranja za gozdove s posebnim namenom.
(4) Omilitveni ukrepi za podzemne vode
– V smislu zaščite vira pitne vode je treba določiti vodovarstvena območja.
– Zaradi težav z zagotavljanjem zadostnih količin pitne vode se poišče nov vodni vir ali izvede povezava na drug zdravstveno ustrezen vodni vir. V primeru zadostne izdatnosti vodnega vira, se za nemoteno oskrbo s pitno vodo zgradi vodohrame z večjo kapaciteto.
(5) Omilitveni ukrepi za varstvo narave
a) Za poslovno cono Hrastje
– Ureditev primerne razsvetljave (načrtuje naj se uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice – ne svetijo nad vodoravnico; uporabijo naj se žarnice, ki ne oddajajo UV svetlobe; v drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno).
– Ureditev sprehajalnih poti v okolici poslovne cone naj se načrtujejo in uredijo tako, da bodo speljane krožno okoli poslovne cone; odcepi, ki vodijo globlje v gozd naj se opremijo z opozorilnimi tablami, ki prikazujejo primerno obnašanje v gozdu.
– Del gozdnih površin se nadomesti na območju urejanja degradiranih površin ob Savi in Kokri v Kranju, ki se jih določi v občinskem prostorskem načrtu.
b) Za kmetijo Šifrer in Bernik v Žabnici, Novak in Jenko v Jami, Draksler v Prašah, Studen v Tenetišah, Zabret v Bobovku, Remic v Rupi in Žibert v Suhi
– Umestitev in gradnja objektov naj se načrtuje in izvede tako, da bodo ohranjeni visokodebelni sadovnjaki. V primeru, da to ni mogoče, naj se vsa podrta drevesa nadomestijo z novimi visokodebelnimi vrstami.
c) Za območje družbenih dejavnosti v Čirčah
– Območje naj se zavaruje z zaščitno ograjo, ki naj bo nameščena vsaj 5 m od vegetacijskega roba naravne vrednote.
– Ureditev primerne razsvetljave (načrtuje naj se uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice – ne svetijo nad vodoravnico; uporabijo naj se žarnice, ki ne oddajajo UV-svetlobe; v drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno).
(6) Omilitveni ukrepi za varstvo kulturne dediščine
– Ohranjanje območij v sklopu ostale naselbinske in stavbne dediščine ter ohranjanje značilne zgradbe naselja in povezanosti med stavbnim tkivom in krajino.
– Nova dejavnost (preselitve kmetij) mora ohranjati obstoječo naselbinsko in krajinsko zasnovo in ne sme posegati v oblikovne in prepoznavne značilnosti krajine. Ohranja naj se drevnino kot prostorsko pomembno prvino naselja ter značilno zgradbo naselja in povezanost med stavbnim tkivom in krajino.
– Pred načrtovanjem in izvajanjem posegov v bližino objektov in območij kulturne dediščine je potrebno obvezno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege v registrirano kulturno dediščino na pristojni enoti ZVKD v Kranju.
– Umestitev novih površin mora ohranjati vizualno podobo zavarovane kulturne enote.
– Ohranjanje tradicionalnih vzorcev poselitve, temeljne značilnosti parcelne strukture, prostorskih poudarkov.
– Osnovna varstvena usmeritev za posege v prostor oziroma na območje pomembne kulturne dediščine je po načelu varstva kulturne krajine, zato se morajo vsi posegi prilagajati krajinski danosti prostora.
– Gabariti novih objektov se morajo oblikovno skladati s podobo naselja in okoliške krajine (oblike strešin, barve kritine, barve fasade).
– V okviru postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za poslovno cono Hrastje morajo biti na območju občinskega podrobnega načrta izvedene predhodne arheološke raziskave za oceno potenciala, rezultati pa morajo biti upoštevani v prostorskem aktu.
(7) Omilitveni ukrepi za varstvo zraka
– Gradnja energetsko učinkovitejših objektov po Pravilniku o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah.
– Orientacija novogradenj na način, ki omogoča najboljšo izrabo sončne energije (naklon in orientacija strehe mora omogočati optimalno izrabo sončne energije glede na vpadni kot sončnih žarkov, predvsem v času ko je toplotna energija potrebna – zimski meseci).
– Učinkovitejša raba energije in zamenjava fosilnih goriv z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso (kurjenje biomase velja za CO(2) nevtralno).
– Dosledno izvajanje monitoringa industrijskega onesnaževanja pri tistih onesnaževalcih, ki jih Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja zavezuje k monitoringu.
– Povzročitelj obremenitve mora zagotoviti izpuščanje dimnih plinov v okolje samo skozi odvodnik kurilne naprave.
– Pri načrtovanju novih in pri rekonstrukciji srednjih in velikih kurilnih naprav mora investitor oziroma povzročitelj obremenitve pri izračunu potrebne višine dimnika upoštevati možne vplive na okolje in zdravje ljudi v neposredni bližini kurilne naprave.
– Preprečevanje prašenja ob nasutju gramoza ali izkopu in prelaganju odpadkov; ukrep zahteva redno vlaženje ob suhem in vetrovnem vremenu.
(8) Omilitveni ukrepi za varstvo pred hrupom
– Če bi med gradbenimi deli prišlo do preseganja mejnih ravni hrupa ob bližnjih stanovanjskih objektih zaradi obratovanja gradbišča v dnevnem času, je potrebno s strani ministrstva za okolje in prostor pridobiti dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom.
– Uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelane v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev.
– Hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer.
– Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da obremenitev s hrupom zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo presegala mejnih vrednosti za vir hrupa pri bližjih naseljih.
– Na območjih, ki mejijo na stanovanjske objekte naj bodo locirane servisne in skladiščne dejavnosti, predvsem obrtnega značaja. Obratovanje dejavnosti ob navedenem mejnem robu naj poteka le v dnevnem času.
– Zajemi in izpusti prezračevalnih sistemov naj bodo orientirani stran od stanovanjskih objektov.
– Na območjih s stanovanjskimi objekti, mešanih območjih s centralnimi dejavnostmi in na območjih družbenih dejavnosti velja III. stopnja varstva pred hrupom. Na območjih z objekti za kmetijsko proizvodnjo in na območjih proizvodnih dejavnosti velja IV. stopnja varstva pred hrupom.
(9) Omilitveni ukrepi za prebivalstvo in zdravje ljudi
– Na celotnem območju občine Kranj je potrebno zmanjšati porabo električne energije za osvetlitev javnih površin ter zmanjšati svetlobno onesnaženje z: dosledno zamenjavo vseh obstoječih svetilk razsvetljave, ki do 31. decembra 2008 še niso bile preurejene v obliko, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0%; uvedbo časovnih intervalov osvetlitve (npr. izklop posameznih svetilk (vsaka druga) na javno manj obremenjenih območij javnih površin, in sicer glede na obremenitev površin) in zamenjavo obstoječih sijalk z varčnimi sijalkami.
– Na območjih predlaganih sprememb namenske rabe je potrebno dosledno upoštevati načine osvetljevanja, ki jih predpisuje Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja za posamezna območja osvetlitve.
– Razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov (prostori v stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno-varstvene, izobraževalne, zdravstvene in podobne dejavnosti ter stanovanjski in drugi prostori v stavbah, v katerih se ljudje zadržujejo pogosto in daljši čas) ne presega mejnih vrednosti iz preglednice v prilogi, ki je sestavni del Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.«

V 30. členu se v podtočki 5.2.4.1. v Preglednici podobmočij, ki so z družbenim planom namenjena za graditev:
– v seznamu podobmočij v vrstici pod zaporedno številko 09 (ČIRČE) doda podobmočje z oznako »C1«, podobmočje z oznako »ŠR1« se spremeni v podobmočje z oznako »D1«,
– v isti vrstici se površina stavbnih zemljišč iz »46,2« spremeni na »50,9« ha,
– v seznamu podobmočij v vrstici pod zaporedno številko 18 (ZLATO POLJE) črta podobmočje z oznako »ŠR1«.
V istem členu se v podtočki 5.2.4.2. v Preglednici podobmočij, ki niso namenjena stavbnim zemljiščem:
– v glavi preglednice v zadnji koloni črta beseda »stavbnih«,
– v seznamu podobmočij v vrstici pod zaporedno številko 09 (ČIRČE) črta podobmočje z oznako »K1«,
– v isti vrstici se površina zemljišč iz »7,4« spremeni na »2,7« ha.

V 31. členu se v podtočki 5.2.5.1. v Preglednici novih PIN, ki se izdelajo na območju UZ mesta Kranj:
– besedilo devete vrstice spremeni tako, da se glasi:

»ZN SENOŽET V ČIRČAH                                 D«,
– na koncu dodata dve novi vrstici, ki se glasita:
» ZN CENTRALNE DEJAVNOSTI V ČIRČAH                   C
Sprememba ZN ŠOLSKI CENTER ZLATO POLJE               D«.

V 37. členu se v podtočki 6.1.2. v Preglednici območij urejanja z vrsto prostorskega izvedbenega načrta v morfološki celoti I. UZ MESTA KRANJ:
– besedilo 20 vrstice spremeni tako, da se glasi:

»Či 1 Senožet v Čirčah                ZN            II.«,

– za 20 vrstico doda besedilo nove 21 vrstice, ki se glasi:

»Či 2 Centralne dejavnosti v Čirčah   ZN            I.«,

– besedilo nove 31 vrstice spremeni tako, da se glasi:
»Zp 1 Šolski center Zlato polje ZN veljavni in sprememba I.«
V istem členu se besedilo podtočke 6.1.3. Uskladitev pojmov spremeni tako, da se glasi:
»Prostorsko izvedbeni načrti ZN, UN, in LN se v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) štejejo za občinske podrobne prostorske načrte – OPPN.«

V 38 členu se v točki 6.2 v Preglednici območij, za katera se izdelajo programske zasnove dodajno tri nove vrstice, ki se glasijo:

»JPOSLOVNA CONA HRASTJE                      ZN
K CENTRALNE DEJAVNOSTI V ČIRČAH              ZN
L ŠOLSKI CENTER ZLATO POLJE                  ZN«.

Za 44.a členom se dodajo trije novi 44.b, 44.c in 44.d členi, ki se glasijo:

j) Programska zasnova območja poslovne cone Hrastje
1.0. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA
Območje poslovne cone Hrastje leži v gozdnem prostoru ob obstoječi coni, ki se nahaja vzhodno od urbanistične zasnove mesta Kranj, severno od naselja Hrastje in južno od avtocestnega priključka Kranj – vzhod.
V območju se nahajajo zemljišča s parcelnimi številkami: 419/2, 420, 421-del, 422/1-del, 422/2-del, 422/3-del, 488-del, 489-del, 490-del, 491-del, 492-del, 493-del, 494, 495, 496, 497, 498, 499/1-del, 500, 508, 509, 510, 511, 512, 513, 514, 515, 516, 517, 518, 519, 520, 521, 522, 523, 524, 525, 526, 527, 528, 529, 530, 531-del, 532, 533-del, 534-del, 555-del, 556-del, 557-del, 558-del, 559-del, 560-del, 561-del, 562-del, 563-del, 564-del, 565-del, 566-del, 567-del, 568-del, 569-del, 570-del, 571-del, 578-del, 579, 580, 581, 582, 583, 584, 585, 589/12-del, 589/3-del, 589/4-del, 589/5-del, 589/6-del, 590-del, 591-del, 592-del, 593-del, 683/2-del, 796-del, 797, 809/1-del, 809/2-del, 814-del, 815, 816, 817, 818-del, 819-del, 821-del, vse k.o. Hrastje.
Površina območja širitve cone Hrastje znaša 23,2 ha.
2.0. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI
2.1. Zasnova dejavnosti
Območje programske zasnove poslovne cone Hrastje je namenjeno izgradnji poslovno proizvodne cone, ki vključuje, glede na obseg in lokacijo v širšem prostoru, obsežno plejado kompatibilnih dejavnosti, ki dopolnjujejo že začeti poslovno proizvodni kompleks Agromehanike. Območje je razdeljeno na funkcionalne celote, ki se stopnjujejo od poudarjeno poslovne in trgovske dejavnosti ob primarni zbirni cesti, ki vodi s severa neposredno ob priključku na avtocesto preko celotnega območja, do proizvodnih, skladiščnih in storitvenih dejavnosti ob sekundarnih in tericarnih zbirnih cestah. V stičišču dveh razvojno pomembnejših prometnic, primarne zbirne ceste in primarne povezovalne ceste se opredeljuje intenzivnejši fokus prepleta poslovno trgovskih in razvedrilnih dejavnosti. Ob robni zeleni potezi cone so določeni gostinski, hotelski, družbeni in razvedrilni programi, ki se v prehodu v mirnejše pisarniške programe nadaljujejo tudi ob ostalih robovih cone. Slednji, s poudarjeno zeleno, parkovno funkcijo predstavljajo prehod v gozdne oziroma na jugu kmetijske površine ob območju urejanja. Sorazmerno majhen del površin cone je namenjen prometni infrastrukturi ter koridorjem energetske, komunalne ter telekomunikacijske infrastrukture neposredno ob prometnicah. Del stavbnih zemljišč je določen za organizirano koncentracijo mirujočih vozil zaposlenih in obiskovalcev (garažne hiše) ter površinam za oskrbo s plinom in električno energijo. Konkretizacija bo opredeljena v OPPN.
2.2. Organizacija razmejitve dejavnosti
Za dosego primerne urejenosti območja poslovno proizvodne cone so dejavnosti racionalno razporejene glede na hierarhijo lokacij, na katerih se nahajajo. Območje je tako razdeljeno na trinajst funkcionalnih celot, namenjenih gradnji stavb in sicer:
– na funkcionalne celote osrednjega dela z oznakami FCP1, FCP5, FCP6, FCP7, FCP10 in FCP11;
– na funkcionalne celote robnih predelov, ki se navezujejo na gozdne površine v zaledju z oznakami FCP2, FCP3, FCP4, FCP9, FCP12 ter
– na funkcionalne celote robnih predelov na jugu območja, ki se navezujejo na kmetijska zemljišča z oznakami FCP8 in FCP13.
Poleg teh je območje definirano tudi z omrežjem cestnih površin, kar je razvidno iz grafičnega dela programske zasnove. Vse ključne prometnice imajo izteke bodisi na kmetijska, bodisi na gozdna zemljišča.
2.3. Način urejanja območja
Za območje kompleksne gradnje se določa izdelava podrobnega prostorskega načrta – ZN (OPPN po ZPNačrtu), ki bo podrobneje opredelil pogoje za izrabo območja.
3.0. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
3.1. Usmeritve za urbanistično oblikovanje
Program območja narekuje tudi oblikovalska izhodišča, ki jih je upoštevati tako na urbanističnem kot arhitektonskem in krajinskem segmentu. Z urbanističnega vidika bodo glede na načrtovan obseg dejavnosti ter lego posameznega območja v širšem prostoru cone (funkcionalne celote) oziroma na posamezni gradbeni parceli (funkcionalne enote) določeni maksimalni gabariti stavb, ki so dovoljeni na posamezni gradbeni parceli in razdeljeni v več tipoloških skupin, ki bodo precizirane v OPPN. Tlorisni gabariti stavb bodo opredeljeni z maksimalnimi gabariti stavb in prikazani v kartografskem delu OPPN. Glede na nujnost prilagoditve novooblikovanih zemljiških parcel razpoložljivemu prostoru, v katerega je umeščenih trinajst funkcionalnih celot, bodo tudi površine namenjene stavbam različne. Opredeljene so z velikostjo posamezne gradbene parcele (funkcionalne enote), znotraj katere se vselej ohranja robni nepozidani pas razen pri nekaterih gradbenih parcelah na robu ureditvenega območja.
Preostanek je, ob upoštevanju vrste omejitvenih faktorjev (zagotovitev zadostnih površin za mirujoči promet, manipulacijo tovornih in osebnih vozil, peš dostopi ipd.) namenjen gradnji stavb. Vertikalni gabariti stavb bodo opredeljeni z maksimalno višino nad koto urejenega terena, pri čemer mora biti kota pritličja usklajena s konceptualnimi rešitvami projektov odvajanja padavinskih vod. Znotraj tako oblikovanega volumna bo možna izvedba več etaž, pri čemer pa bodo bruto površine stavb in specifika dejavnosti neposredno vezani na zagotovitev zadostnih površin za mirujoči promet zaposlenih in obiskovalcev. Manjko zadostnih parkirnih površin na lastnem zemljišču se bo kompenziral s parkirnimi mesti v za to po potrebi vnaprej določenih lokacijah garažnih hiš.
3.2. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje
Programska zasnova poleg urbanističnih določa tudi arhitektonska načela oblikovanja stavb. Za stavbe okvirno veljajo skupna določila oblikovanja. Stavbe v posameznih funkcionalnih enotah iste funkcionalne celote (še posebej to velja za linijo ob primarni zbirni cesti) bodo morale biti oblikovane po enotnih oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora materialov fasad, okenskih in vratnih odprtin, z upoštevanjem tehnoloških značilnosti posamezne dejavnosti. Nakloni strešin bodo načeloma ravni, pogojeni z zagotovitvijo tehnično sprejemljivega naklona, ki omogoča odvodnjavanje meteorne vode s streh; izbor kritin in barva kritin bo morala biti načeloma enotna.
3.3. Usmeritve za krajinsko oblikovanje
Ureditveno območje, ki se ureja s to programsko zasnovo se nahaja v gozdnem delu mestne občine. Zato se na vseh prostih površinah znotraj območja urejanja zasadi intenzivno visokoraslo drevesno vegetacijo, ki ublaži poglede na peto fasado in hkrati omogoča ohranjanje nekaterih vrst faune. Vzdolž vseh ključnih prometnic se določa obojestransko zasaditev visokorasle linijske drevesne vegetacije s poudarki ob uvozih v posamezno funkcionalno enoto. Robne površine območja se v južnih delih, kjer območje urejanja sega na rob kmetijskih površin, zasade z visokoraslo avtohtono vegetacijo. Ob vstopu v območje, ob cestah ter v robnem pasu ob parcelnih mejah se določa urejene zelenice, ki se lahko zasade z grmičevjem, oziroma zatrave in redno vzdržujejo.
4.0. GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA OBMOČJA, OBJEKTI IN NAPRAVE
4.1. Prometna infrastruktura
Prometna infrastruktura se deli na prometno infrastrukturo priključevanja območja in na prometno infrastrukturo znotraj območja programske zasnove Hrastje.
(1) Prometno priključevanje območja se primarno izvede po obstoječi prometnici iz severa, ki se ustrezno rekonstruira ter kasneje, skladno izhodiščem OPN v svojem severnem začetku priključi neposredno na krožno križišče, ki povezuje mesto, mestno severno obvoznico in poslovno proizvodno cono z avtocesto.
(2) Notranje prometno omrežje je organizirano tako, da je omogočen dostop do vsake posamezne funkcionalne enote. Glavno prometnico območja predstavlja primarna zbirna cesta z oznako A, vzporedno z njo je določenih dvoje sekundarnih zbirnih cest z oznakama B1 in B2. Na primarni cestni sistem so prečno načrtovane povezovalne ceste, troje primarnih z oznakami 1, 2 in 3 ter sekundarna z oznako 4. Prometnici ključne hrbtenice območja, primarna zbirna cesta A in primarna povezovalna cesta 1 sta namenjeni pretoku največjega števila vozil. Vsa pomembnejša križanja prometnic so načrtovana s krožnimi križišči. Ob voziščih bo, glede na pomembnost prometnic, določen obojestranski pločnik, ob ključnih prometnicah od vozišča ločen s pasom zelenice.
Glede na predvideno kapaciteto vozil v območju poslovno proizvodne cone se za potrebe zagotavljanja zadostnega števila parkirnih mest določa možnost izgradnje garažnih hiš. Garažne hiše bodo razporejene v težiščih prometnih obremenitev, lokacije bodo razvidne iz OPPN.
4.2. Komunalna infrastruktura
Komunalne ureditve morajo biti načrtovane na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in so v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri načrtovanju komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih gospodarskih infrastruktur.
Vse sekundarno razvodno omrežje mora biti medsebojno usklajeno načrtovano v cevni oziroma v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozi k stavbam.
Za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda območja poslovno proizvodne cone se načeloma določa ločen sistem kanalizacije. Fekalne vode iz vseh objektov se vodijo po ločeni vodotesni kanalizaciji v javni fekalni kanal, ki se glede na programsko zasnovo vodi v čistilno napravo Trboje. Vse morebitne tehnološke vode je potrebno pred izpustom v javni fekalni kanal ustrezno prečistiti.
Na obravnavanem območju se meteorne vode ponika; kolikor ponikanje meteorne vode ni mogoče se zgradi meteorna kanalizacija.
Za oskrbo s pitno vodo je potrebno upoštevati strategijo vodooskrbe v Mestni občini Kranj.
4.3. Energetika
Območje poslovne cone Hrastje bo opremljeno s plinifikacijo.
Trasa plinovoda bo praviloma izvedena v javnih površinah. Za priklop posameznih stavb bodo predvideni odcepi znotraj parcele posameznega objekta. Lokacija priključkov za stavbe in objekte bo znana, ko bodo določeni končni gabariti in namembnost objektov oziroma lokacije kotlovnic ter prikazana v OPPN.
4.4. Elektrooskrba in javna razsvetljava
Načrtovani gradbeni posegi na območju poslovno proizvodne cone Hrastje bodo zahtevali izdelavo novih elektroenergetskih naprav (izdelava več transformatorskih postaj, izdelava 20 kV KB zanke znotraj predvidenega ureditvenega območja ter navezava na obstoječe omrežje, oprema predvidenih odjemalcev z NN električnimi priključki iz novih transformatorskih postaj).
Na območju celotnega kompleksa Hrastje bo potrebno urediti tudi javno razsvetljavo. Tipi svetilk in kandelabrov se določijo enotno.
4.5. Javna higiena
Komunalne odpadke bo potrebno odvažati na komunalno deponijo. Javna higiena bo zagotovljena z zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih gradbenih parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene organizacije ter z določitvijo več možnih lokacij ekoloških otokov.
Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov iz proizvodnih dejavnosti mora biti ločeno od komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi.

k) Programska zasnova centralnih dejavnosti v Čirčah
1.0. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA
Območje centralnih dejavnosti v Čirčah se nahaja neposredno ob jugovzhodnem vstopu v mesto Kranj, vzhodno od križišča vzhodne mestne obvoznice in Smledniške ceste in je s treh strani obkroženo z obstoječimi stavbnimi zemljišči.
V območju se nahajajo sledeče parcele številke 116/1, 112/6, 111/2, 115/1, 119, 120/2, 122, 123/2, 124/2, 126, 125, 511/2, 129/1, del 130/1, 129/1, 128/2 vse k.o. Čirče.
Površina območja znaša 4,7477 ha.
2.0. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI
2.1. Zasnova dejavnosti
Območje centralnih dejavnosti v Čirčah predstavlja vstopni fokus v mesto, ki bo s svojo markantno pozicijo in težiščno funkcijo vstopa predstavljal prostorsko in programsko dominanto tega dela mesta. Umeščeno je na obrobje naselja z dobro prometno dostopnostjo tako, da dopolnjuje obstoječe funkcije naselja, ne ogroža vitalnosti mestnega središča ter zapolnjuje in zaokrožuje stavbno tkivo.
Na območju je načrtovan kompleks prepleta dejavnosti oskrbe in storitev, poslovne in trgovske dejavnosti, gostinstva in turizma, deloma v vzhodnem delu tudi prepleta trgovsko kmetijske dejavnosti ter selitve kmetij.
V pripravi podrobnih načrtov tega območja se posebna pozornost posveti smiselnosti umestitve predvidenih dejavnosti v prostor in se da prednost kmetijsko proizvodni dejavnosti oziroma dejavnosti, ki prinaša visoko dodano vrednost.
2.2. Organizacija razmejitve dejavnosti
Načeloma se območje, preko katerega ob robovih poteka mestna gospodarska javna infrastruktura, funkcijsko deli na troje karejev, ki jih povezuje dvoje primarnih prečnih zbirnih prometnic. Severozahodni kare predstavlja pomembnejši fokus širšega območja in ima poudarjeno poslovno-trgovsko in oskrbno funkcijo, (drugi) srednji kare je namenjen prepletu vseh centralnih dejavnosti, jugovzhodni kare (tretji) pa prepletu pretežno centralnih in kmetijskih dejavnosti.
2.3. Način urejanja območja
Za območje kompleksne gradnje se določa izdelava podrobnega prostorskega načrta – ZN (OPPN po ZPNačrtu), ki bo podrobneje opredelil pogoje za izrabo območja.
3.0. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
3.1. Usmeritve za urbanistično oblikovanje
– zagotoviti potrebe po manjkajočih centralnih dejavnostih;
– v območju, ki predstavlja vstopni fokus v mesto, zagotoviti vkomponiranost teh dejavnosti;
– zagotoviti ustrezne dostope na območje iz Smledniške ceste tako, da se uskladijo priključki na obeh straneh ceste;
– za dejavnosti zagotoviti zadostne parkirne in manipulacijske površine in
– navezavo območja na obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo.
3.2. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje
Stavbe v posameznih karejih morajo biti oblikovane po enotnih oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora materialov fasad, okenskih in vratnih odprtin, z upoštevanjem tehnoloških značilnosti posameznih dejavnosti. Nakloni strešin severozahodnega in srednjega kareja so načeloma ravni, pogojeni z zagotovitvijo tehnično sprejemljivega naklona, ki omogoča odvodnjavanje meteorne vode s streh; izbor kritine in barva kritin mora biti enotna. Arhitekturno oblikovanje stavb jugovzhodnega kareja je lahko drugačno, prilagojena obstoječim objektom v okolici.
3.3. Usmeritve za krajinsko oblikovanje
Glede na tipologijo prostora se nova pozidava oblikuje čim bolj enotno, ob upoštevanju silhuete naselbinskega telesa in obstoječih kvalitet v prostoru.
Med cestami in objekti se oblikuje zelene cezure, v obliki drevoredov in travnatih površin. Vzdolž vseh ključnih prometnic se zagotovi zelene obcestne pasove s spremljajočimi programi (kolesarske steze, hodniki za pešce). V osrednji prostor med objekti se umesti ploskovna vegetacija (travnate površine in pritlehne, ploskovne grmovnice), si čimer se ustvari odnos volumen – ploskev in s tem odprtost oziroma pretočnost prostora med objekti.
Večja parkirišča se ustrezno ozeleni z visoko drevesno vegetacijo.
4.0. GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA OBMOČJA, OBJEKTI IN NAPRAVE
4.1. Prometna infrastruktura
Območje se prometno navezuje na obstoječo lokalno cesto LC 251 010 (Smledniška cesta) preko treh križišč, preko štirikrakega križišča na severu, preko glavnega krožnega križišča v sredini in preko servisne prometnice (dostopne ceste) za dostop na kmetijska zemljišča na jugu.
4.2. Komunalna infrastruktura
Komunalne ureditve morajo biti načrtovane na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in so v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri načrtovanju komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih gospodarskih infrastruktur.
Obravnavano območje ni komunalno opremljeno.
Glede na kapaciteto območja se določa navezava na že obstoječe sisteme, ki se ustrezno rekonstruirajo in dogradijo.
Vse sekundarno razvodno omrežje mora biti medsebojno usklajeno načrtovano v cevni oziroma v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozi k stavbam.
Za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda območja poslovno proizvodne cone se načeloma določa ločen sistem kanalizacije. Fekalne vode iz vseh objektov se vodijo po ločeni vodotesni kanalizaciji v javni fekalni kanal, ki se glede na programsko zasnovo vodi v čistilno napravo Kranj. Vse morebitne tehnološke vode je potrebno pred izpustom v javni fekalni kanal ustrezno prečistiti.
Na obravnavanem območju se meteorne vode ponika; v kolikor ponikanje meteorne vode ni mogoče se zgradi meteorna kanalizacija.
Po severni, severo-zahodni in jugozahodni strani poteka obstoječi primarni in magistralni vodovod DN 300 mm. Za oba vodovoda se upošteva varovalni pas, ki znaša 3,0 m na vsako stran od osi cevovoda. V primeru spreminjanja nivelete terena je potrebno obstoječi vodovod prestaviti in poglobiti. V primeru ohranjanja nivelete terena se na mestu dostopov do obravnavanega območja vodovod ustrezno zaščiti. Za oskrbovanje območja s pitno vodo pa se upošteva strategija vodooskrbe v Mestni občini Kranj.
4.3. Energetika
Območje bo opremljeno s plinifikacijo.
Trasa plinovoda bo praviloma izvedena v javnih površinah. Za priklop posameznih stavb bodo predvideni odcepi znotraj parcele posameznega objekta. Lokacija priključkov za stavbe in objekte bo znana, ko bodo določeni končni gabariti in namembnost objektov oziroma lokacije kotlovnic ter prikazana v OPPN.
4.4. Elektrooskrba
Obravnavano območje ni elektroenergetsko opremljeno.
Za oskrbo z električno energijo bo potrebno zgraditi nove elektroenergetske naprave (izdelava več transformatorskih postaj, izdelava 20 kV KB zanke znotraj predvidenega ureditvenega območja ter navezava na obstoječe omrežje, oprema predvidenih odjemalcev z NN električnimi priključki iz novih transformatorskih postaj).
4.5. Javna higiena
Komunalne odpadke bo potrebno odvažati na komunalno deponijo. Javna higiena bo zagotovljena z zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih gradbenih parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene organizacije ter z določitvijo več možnih lokacij ekoloških otokov.
Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi.

l) Programska zasnova območja šolskega centra Zlato polje

Območje ZpD1, ZpŠR1 Zlato polje leži na, za razvoj mesta Kranj, izjemno pomembni lokaciji stičišča severne mestne obvoznice in severozahodnega vstopa v mesto z gorenjske avtoceste. Predstavlja enega izmed dveh vstopnih fokusov mesta (drugi je stičišče vzhodne mestne obvoznice in vzhodnega vstopa v mesto z gorenjske avtoceste) in ima zato tudi pomembno programsko funkcijo. Celotno območje obsega 19,46 ha obstoječih stavbnih zemljišč, pri čemer se le manjšemu, severozahodnemu delu spreminja namenska raba in pretežno vrača v prvotno namensko rabo stavbnih zemljišč.
V delu območja, ki je predmet spremembe namenske rabe obstoječih stavbnih zemljišč se nahajajo zemljišča, katerih parcelne številke so razvidne iz grafičnega dela tega dokumenta.

2.1. ZASNOVA DEJAVNOSTI
Pozicioniranje območja v prostoru, obstoječe dejavnosti, skupaj z že plansko načrtovanimi ter robni razvojni potenciali, kot sta mestni vpadnici, severna obvoznica in načrtovana železniška proga, skupaj z možno umestitvijo železniške (Kranj sever) in avtobusne postaje, določajo tudi zasnovo dejavnosti. Celotno osrednje območje kompleksa Zlato polje je namenjeno razvoju univerzitetnega in srednješolskega središča širšega gravitacijskega področja Gorenjske. Poleg tega je, glede na obstoječe stanje dopusten razvoj tudi obstoječe energetske infrastrukture ter pripadajočih, oziroma kompatibilnih športnih in rekreativnih dejavnosti. Vzhodni, predvsem pa zahodni del območja, ki predstavljata stik z mestnima vpadnicama (ključna, primarna zahodna, Koroška cesta in sekundarna Bleiweisova cesta), po poleg možne družbene dejavnosti omogočata tudi poslovno-trgovsko dejavnost in stanovanja ob hkratnem zagotavljanju zadovoljivega koridorja cestnega in zelenega obcestnega prostora.
2.2. ORGANIZACIJA RAZMEJITVE DEJAVNOSTI
Z namenom zagotavljanja kvalitetne urejenosti in prostorske čitljivosti območja Zlatega polja so dejavnosti racionalno razporejene glede na hierarhijo lokacij na katerih se nahajajo. Območje je tako razdeljeno več funkcionalnih celot namenjenih gradnji stavb, in sicer:
– na funkcionalne celote osrednjega dela z že obstoječimi programi in objekti pretežno šolskega, športnega in energetsko infrastrukturnega programa opredeljenega z oznakami FC P2, FC P3, FC P4, deloma tudi FC Z2;
– na funkcionalne celote pretežno namenjene nadaljnjemu razvoju šolstva (univerzitetno središče) z oznakami FC P5, FC P6, FC P7, FC P8, FC P9 in FC P11, pri čemer se obstoječi program ledene dvorane pretežno v funkcionalni celoti FC P5 začasno ohranja;
– na funkcionalne celote programskega prepleta družbenih in poslovno-trgovskih dejavnosti ter stanovanj z oznakami FC P1 (ob Koroški cesti) in FC P10, FC P12 (ob Bleiweisovi cesti) ter deloma FC P11.
Poleg navedenih je območje definirano tudi s sistemom notranjih in povezovalnih cest, ki omogočajo priključevanje na obe mestni vpadnici in severno mestno obvoznico z površinami namenjenimi pretežno zelenim parkovnim ureditvam.
2.3. NAČIN UREJANJA OBMOČJA
Za območje kompleksne gradnje je v veljavi sprejet zazidalni načrt, v nadaljnjih postopkih se določa bodisi spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta, bodisi izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).

3.1. USMERITVE ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE
Lega in program območja narekujeta tudi oblikovalska izhodišča, ki jih je upoštevati tako na urbanističnem, kot na arhitektonskem in krajinskem segmentu. Z urbanističnega vidika je pri načrtovanju prostora potrebno upoštevati dvoje aspektov. Prvi, ožji, se nanaša na razvoj univerzitetnega središča regijskega oziroma pokrajinskega pomena (Gorenjska). Kot izhodišče tovrstnega razvoja je služila strokovna podlaga urbanističnih delavnic, ki jih je pripravila ljubljanska Univerza in se nanašajo zgolj na osrednji del območja urejanja. Drugi, širši pa v robnih predelih upošteva tudi izhodišča strateškega razvoja mesta ter širših prometnih navezav, zato ob obeh vpadnicah, Koroški in Bleiweisovi določa tudi programske koncepte, ki osmišljajo vstopne točke v mesto (širši zeleni obcestni koridorji, poslovno-stanovanjski program z navezavo na družbene dejavnosti osrednjega dela), podobno pa dopušča razvoj tudi robnega predela na severu, kjer se v nadaljevanju načrtuje potek ključnih prometnih infrastruktur (severna obvoznica, tranzitna železnica z železniško postajo – Kranj sever) s spremljajočimi programi.
Celovit urbanistični koncept, usklajen z izhodišči Urbanističnega načrta mesta Kranj ter občinskim prostorskim načrtom, tako določa, da se glede na prej opredeljeno programsko zasnovo vsebina odraža tudi v urbanističnem oblikovanju. Stavbne mase osrednjega dela so tako nižje, gabaritno prilagojene objektom obstoječega šolskega središča, robni predeli pa poudarjajo vstopni del v mestno središče in so zato kombinacija tlorisno manjših a višinsko višjih stavbnih mas v zelenju.
Glavnina motornega prometa se, razen na glavni notranji zbirni (Kidričevi) cesti in prečni povezovalki, odvija podnivojsko, kjer je tudi pretežni del površin mirujočega prometa.
3.2. USMERITVE ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
Programska zasnova območja med Bleiweisovo in Koroško vstopno mestno prometnico poleg urbanističnih določa tudi arhitektonska načela oblikovanja stavb. Za stavbe načeloma velja, da so enotno oblikovane glede na programske sklope v katerih se nahajajo. Tako se določa enotno oblikovanje univerzitetnega dela območja, ki z usmeritvami lege objektov sledi liniji Koroške ceste, temu se priključuje sklop objektov ob Koroški cesti, ki so glede na program višji, vitkejši in s postavitvijo v prostor tvorijo sistem vzdolžnih in prečnih obcestnih stavbnih struktur. Podoben, a višinsko nižji, je tudi sklop stanovanjsko poslovnih stavb ob Bleiweisovi cesti, ki linijsko slede markantnim smerem gradbenih linij objekta ekonomske šole. Maksimalne etažnosti posameznih stavb oziroma sklopov so določene v grafičnem delu programske zasnove.
3.3. USMERITVE ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Območje, ki se nahaja na severozahodu mesta Kranj predstavlja na eni strani ključno vstopno točko mesta s prometnim vozliščem, na drugi strani pa stik mesta z zelenimi, odprtimi površinami kmetijskih zemljišč. Izhajajoč iz koncepta kompaktnega mesta je pozidava sorazmerno strnjena, velikih gostot, vendar so prav zaradi zgoraj omenjenih dejstev parterne ureditve skoraj v celoti ozelenjene in parkovno urejene. Ob vstopnih prometnicah se določajo koridorji intenzivne linijske drevesne vegetacije, enako ob redkih notranjih prometnicah, namenjenih motoriziranemu prometu, preostali del je parkoven, zatravljen in ozelenjen z grmovnicami. Ključne peš povezave so povsod, kjer so opredeljene kot linijske obogatene z linijsko drevoredno zasaditvijo. Ker gre večinoma za skupne javne ali poljavne parkovne ureditve se določa tudi skupno urejanje.

4.1. PROMETNA INFRASTRUKTURA
Umestitev območja v prostoru narekuje tudi prometno urejanje. To se deli na prometno infrastrukturo priključkov na obstoječo in načrtovano robno infrastrukturo ter na prometno infrastrukturo znotraj območja.
Območje urejanja se s štirimi priključki priključuje na robno prometno infrastrukturo. V prvi fazi je najpomembnejša točka priključevanja krožno krožišče na zahodni vpadnici, Koroški cesti preko katerega se napaja celotni zahodni in v veliki večini tudi osrednji sklop območja. Druga točka priključevanja je opredeljena na Bleiweisovi cesti, kjer se na novonačrtovano krožno križišče naveže prečna povezovalna cesta, ki napaja vzhodni sklop območja. Tretja navezava na robno območje je podaljšek Kidričeve ceste s priključnim krožnim križiščem. V končni fazi se načrtuje dolgoročno najpomembnejši priključek, navezava načrtovane severne mestne obvoznice z univerzitetnim središčem preko krožnega križišča na severu.
Notranja prometna mreža predstavlja ključno notranjo zbirno cesto v smeri jugovzhod–severozahod, podaljšek Kidričeve ceste z navezavo na severno obvoznico na katero se navezuje prečna prometnica v vzhoda ter sistem uvozno-izvoznih priključkov s podnivojskega prometnega sistema, ki vodi do mreže parkirišč mirujočega prometa v kletnih etažah.
Parter je prepreden s komunikacijami pešpoti med objekti in utrjenimi intervencijskimi potmi, ki prav tako služijo pešcem.
4.2. KOMUNALNA INFRASTRUKTURA
Komunalne ureditve morajo biti načrtovane na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno – zaščitnim zahtevam in so v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri načrtovanju komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih gospodarskih infrastruktur in obstoječe stanje opremljenosti stavbnih sklopov.
Vse sekundarno razvodno omrežje mora biti medsebojno usklajeno načrtovano v cevni oziroma v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozi k stavbam, upoštevajoč načrtovane podnivojske površine mirujočega prometa in komunikacij.
Za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda območja se načeloma določa ločen sistem kanalizacije. Fekalne vode iz vseh objektov se vodijo po ločeni vodotesni kanalizaciji v javni fekalni kanal, ki se glede na programsko zasnovo vodi v čistilno napravo. Vse morebitne tehnološke vode je potrebno pred izpustom v javni fekalni kanal ustrezno predčistiti.
Na obravnavanem območju se meteorne vode ponika; v kolikor ponikanje meteorne vode ni mogoče se zgradi meteorna kanalizacija.
Za oskrbo s pitno vodo je potrebno upoštevati strategijo vodooskrbe v mestni občini Kranj.
4.3. ENERGETIKA
Določa se, da bo območje obravnave v celoti plinificirano. Trasa plinovoda bo praviloma izvedena v javnih površinah. Za priklop posameznih stavb bodo predvideni odcepi znotraj parcele posameznega objekta. Lokacija priključkov za stavbe in objekte bo znana, ko bodo določeni končni gabariti in namembnost objektov oziroma lokacije kotlovnic ter prikazana v OPPN oziroma spremembah in dopolnitvah veljavnega zazidalnega načrta.
4.4. ELEKTROOSKRBA IN JAVNA RAZSVETLJAVA
Znotraj območja se nahaja obstoječa razdelilna transformatorska postaja, ki se ohranja. Glede na intenzivnost pozidave pa se določa možnost lociranja novih elektroenergetskih naprav (možnost izdelave več transformatorskih postaj, izdelave 20 kV KB zanke znotraj predvidenega ureditvenega območja ter navezava na obstoječe omrežje, oprema predvidenih odjemalcev z NN električnimi priključki iz novih transformatorskih postaj).
Na območju celotnega kompleksa Zlato polje bo potrebno dograditi tudi javno razsvetljavo. Tipi svetilk in kandelabrov se določijo enotno.
4.5. JAVNA HIGIENA
Komunalne odpadke bo potrebno odvažati na komunalno deponijo. Javna higiena bo zagotovljena z zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih gradbenih parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene organizacije ter z določitvijo več možnih lokacij ekoloških otokov.
Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov, v kolikor se takšni pojavijo, mora biti ločeno od komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi.«

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.