Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08) in 16. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 117/07) je občinski svet na seji dne 8. 4. 2010 sprejel

Z namenom ohranjanja in varovanja kulturne dediščine (v nadaljevanju: dediščina), se cerkev sv. Janeza Krstnika v Štorjah razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena na območju Občine Sežana.

(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
– »Kulturna dediščina« so območja in kompleksi, grajeni in drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materializirana dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu.
– »Nepremična dediščina« so nepremičnine ali njihovi deli z vrednotami dediščine, vpisani v register dediščine.
– »Kulturni spomenik«: Kadar ima dediščina elemente, s katerimi je dokazana kontinuiteta ali posamezna stopnja kulturnega in civilizacijskega razvoja, ali ki predstavljajo kakovostni dosežek ustvarjalnosti, lahko ta dediščina dobi status kulturnega spomenika. Kulturni spomenik je dediščina, ki je razglašena za spomenik ali ki je vpisana v inventarno knjigo pooblaščenega muzeja.
– »Kulturni spomenik lokalnega pomena«: Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje oziroma širše lokalno območje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena.
– »Varstveni režim« je seznam omejitev, prepovedi in pogojno možnih dejanj, posegov ali gradenj na območju kulturnih spomenikov. Varstveni režim so pravila, ki ob upoštevanju družbenega pomena spomenika in na podlagi njegovega vrednotenja konkretizirajo omejitve lastninske pravice ter drugih upravičenj in določajo ukrepe za izvedbo varstva.
– »Poseg v dediščino« so vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo, zlasti pa:
– vse spremembe dediščine, ki se štejejo za gradnjo v skladu s predpisi o graditvi objektov,
– dela pri vzdrževanju in uporabi dediščine,
– premeščanje dediščine ali njenih delov,
– dejavnosti in ravnanja, ki se izvajajo v zvezi z dediščino ali neposredno z njo ter
– iskanje arheoloških ostalin in raziskave dediščine.
– »Spomeniško območje« je območje nepremične dediščine, zavarovano kot spomenik na podlagi tega zakona zaradi svojega družbenega pomena, skladne zasnove in topografske določljivosti. To so predvsem območja naselbinske dediščine, deli urbane ali ruralne kulturne krajine, kraji zgodovinskih dogodkov, arheološka najdišča ali zgodovinski parki in vrtovi.
– »Upravljanje« je izvajanje nalog, ki so potrebne za izpolnitev namena, zaradi katerega je bila stvar razglašena za spomenik, in obsega predvsem vodenje in organiziranje vzdrževanja, uporabe, dostopnosti, predstavitve javnosti in spremljanje stanja.
– »Varstveno območje dediščine« je območje z enotnimi značilnostmi nepremične dediščine, ki je zaradi svojih vrednot in razvojnih potencialov pomemben del prostorskih ureditev.
– »Varstvo« so pravni, upravni, organizacijski, finančni in drugi ukrepi države, pokrajin in občin, namenjeni obstoju in obogatitvi dediščine. Posamezne ukrepe varstva, razen pravnih in upravnih, izvajajo tudi drugi subjekti varstva.
– »Varovanje« je takšno ravnanje z dediščino, ki z rednim vzdrževanje in obnovo omogoča obstoj vrednot dediščine in njeno uporabo vsaj v najmanjšem obsegu.
– »Vplivno območje« je širša okolica nepremičnega spomenika ali dediščine, ki je določena z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika in znotraj katere morajo biti posegi v prostor in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju ali v kateri se presojajo vplivi na dediščino.
– »Vzdrževanje« so dela, ki omogočajo fizično zavarovanje dediščine pred delovanjem destruktivnih sil ali vzdrževanje stanja z določeno uporabo. Namen vzdrževanja je ohranitev dediščine.
– »Načrt upravljanja« je dokument, s katerim se določijo strateške in izvedbene usmeritve za celovito ohranjanje spomenika ali spomeniškega območja in način izvajanja njegovega varstva.
(2) Opis enote kulturne dediščine ter lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev enote kulturne dediščine za kulturni spomenik lokalnega pomena so navedene v strokovnih podlagah za razglasitev, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica.

(1) Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi:
– Štorje – Cerkev sv. Janeza Krstnika (EŠD: 3941), parc. št. 1676/1 in 1676/2, k. o. Štorje.
(2) Lastnosti, ki dediščino opredeljujejo za kulturni spomenik, so navedene v strokovnih podlagah za razglasitev, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica. Neoklasicistična cerkev je sezidana na mestu prvotne cerkve iz sredine 17. stoletja. Sedanja stavba je nastala po zgledu tržaške cerkve sv. Antona Novega, ki jo je zgradil Pietro Nobile. S svojo velikostjo in lego ob ruševinah nekdanjega protiturškega tabora predstavlja pomembno dominanto in kontinuiteto gradnje v prostoru.
(3) Strokovne podlage so sestavni del oziroma priloga tega odloka ter se hranijo pri Občini Sežana ter Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica.

Za spomenik, njegove sestavine in opremo velja varstveni režim, ki določa varovanje vseh njegovih spomeniškovarstvenih lastnosti. Kakršnikoli posegi v dediščino so dovoljeni le s soglasjem in smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica. Varstveni režim za spomenik določa celostno ohranjanje varovanih elementov spomenika. Varstveni režim ter varovano območje oziroma obseg spomenika je opredeljen in utemeljen v strokovnih podlagah za razglasitev, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Nova Gorica in so sestavni del oziroma priloga tega odloka.

(1) Za vsak poseg na spomeniku oziroma v stavbno dediščino in na območju spomenika so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.
(2) Načrt parcele z vrisanim vplivnim območjem je sestavni del tega odloka ter se hrani pri Občini Sežana ter Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica.

(1) Občina Sežana ima predkupno pravico na spomeniku lokalnega pomena in na nepremičnini v vplivnem območju nepremičnega spomenika lokalnega pomena za parcele, ki niso njena last, lastnik nepremičnine pa mora o nameravani prodaji in o pogojih prodaje pisno obvestiti predkupnega upravičenca (v tem primeru Občino Sežana). Pristojni organ Občine Sežana v 30 dneh sporoči lastniku, ali bo občina izkoristila predkupno pravico. Predkupni upravičenec lahko predkupno pravico prenese na tretjo osebo, če se s tem izboljša ohranitev in javno dostopnost ter zagotovi takšno uporabo, ki je skladna z družbenim pomenom spomenika.
(2) Predkupna pravica se izključi, če lastnik prodaja nepremičnino svojemu zakoncu, sorodnici oziroma sorodniku v ravni vrsti, posvojiteljici oziroma posvojitelju, posvojenki oziroma posvojencu ali osebi javnega prava, katere ustanoviteljica je država, pokrajina ali občina.

Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenikov opravlja Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica.
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja pristojni inšpektorat RS za področje kulturne dediščine.

Občinska uprava Občine Sežana na podlagi akta o razglasitvi v 30 dneh od njegove uveljavitve predlaga zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiški knjigi.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.