Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 z dne 13. 4. 2007) in na podlagi 12. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 59/06 in 67/06) je Občinski svet Občine Vojnik na 30. redni seji dne 6. 4. 2010 sprejel

(1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt Nova Cerkev 2« (v nadaljevanju: občinski podrobni prostorski načrt ali OPPN), ki predstavlja del ureditvenega območja naselja Nova Cerkev v Občini Vojnik.
(2) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Nova Cerkev 2 – v nadaljevanju: odlok – določa ureditveno območje, prostorske ureditve, umestitve načrtovanih ureditev v prostor, pogoje za reševanje javne gospodarske infrastrukture, rešitve v zvezi z varovanjem okolja in naravne ter kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, parcelacije in etapnost izvedbe ter vplivno območje prostorske ureditve.
(3) Vsebine iz prejšnjega odstavka so prikazane tudi v kartografskem delu in so sestavni del tega odloka.
(4) Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal Razvojni center Inženiringi Celje d.o.o., Teharska cesta 40, 3000 Celje pod št. naloge 513/07 z datumom december 2009.

Z OPPN se znotraj ureditvenega območja predvidi gradnja novih individualnih stanovanjskih objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo.

Podrobni prostorski načrt iz prejšnjega člena vsebuje odlok, kartografski del in obvezne priloge:

A.    ODLOK
B.    KARTOGRAFSKI DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI
1.0   NAČRT NAMENSKE RABE PROSTORA
1.1   Pregledna situacija
1.2   Izsek iz družbenega plana Občine Vojnik       M 1:5000
1.3   Kopija katastrskega načrta                    M 1:1000
2.0   NAČRT UREDITVENEGA OBMOČJA
      Z NAČRTOM PARCELACIJE
2.1   Geodetski načrt obstoječega stanja z           M 1:500
      mejo območja obdelave
2.2   Prikaz ureditvenega območja OPPN               M 1:500
      z novo parcelacijo
2.3   Ureditvena zazidalna situacija z               M 1:500
      zasnovo zelenih površin
2.4   Urbanistični – funkcionalno tehnični           M 1:500
      in oblikovalski – pogoji
2.5   Karakteristični prerezi                        M 1:500
3.0   NAČRT UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE V
      PROSTOR S PRIKAZOM VPLIVOV IN POVEZAV S
      SOSEDNJIMI OBMOČJI
3.1   Prometno tehnična situacija                    M 1:500
3.2   Zbirni načrt komunalnih vodov                  M 1:500
      in priključkov
3.3   Tehnični elementi za zakoličenje               M 1:500
      gradbenih parcel in objektov
C.    PRILOGE PODROBNEGA
      PROSTORSKEGA NAČRTA
1.0   Povzetek za javnost
2.0   Izvleček iz strateškega prostorskega
      akta
3.0   Obrazložitev in utemeljitev podrobnega
      prostorskega načrta
3.1   Opis prostorske ureditve, ki se
      načrtuje
      s podrobnim prostorskim načrtom
3.2   Ureditveno območje podrobnega
      prostorskega načrta
3.3   Umestitev načrtovane ureditve v prostor
3.4   Zasnova projektnih rešitev prometne,
      energetske, komunalne in druge
      gospodarske infrastrukture in obveznost
      priključevanja nanje
3.5   Rešitve in ukrepi za varovanje okolja,
      ohranjanje narave, varstvo kulturne
      dediščine in trajnostno rabo naravnih
      dobrin
3.6   Rešitve in ukrepi za obrambo ter
      varstvo pred naravnimi in drugimi
      nesrečami
3.7   Načrt parcelacije
3.8   Etapnost izvedbe prostorske ureditve
      ter drugi pogoji in zahteve za
      izvajanje podrobnega prostorskega
      načrta
4.0   Strokovne podlage, na katerih temeljijo
      rešitve
5.0   Smernice in mnenja odgovornih nosilcev
      urejanja prostora
D.    IZJAVA ODGOVORNEGA PROSTORSKEGA
      NAČRTOVALCA

(1) Ureditveno območje podrobnega prostorskega načrta obsega del ureditvenega območja naselja Nova Cerkev v Občini Vojnik. Območje podrobnega prostorskega načrta obsega del zemljišč, ki so predvideni za razvoj naselja in so opredeljena kot stavbna zemljišča.
(2) Območje obdelave obsega del parcele št. 613/1, k.o. Strmec pri Vojniku.
(3) Območje podrobnega prostorskega načrta je omejeno s sosednjo parcelo št. 608 na severni strani, na individualno stanovanjsko zazidavo na južni in zahodni strani ter parcelami št. 629/9, 627/67, 609/3, 605/3, 615/3, 615/5, 615/6, 614/3, 613/2 in 613/3 na vzhodni strani. Območje podrobnega prostorskega načrta je prikazano na grafični prilogi št. 2.1 »Geodetski načrt obstoječega stanja z mejo območja obdelave.«
(4) Velikost območja je ca. 14.511 m2.

Ureditveno območje podrobnega prostorskega načrta je prikazano v grafični prilogi na karti 2.2 »Prikaz ureditvenega območja OPPN z novo parcelacijo«.

Ne glede na določbe prejšnjega člena ureja podrobni prostorski načrt tudi navezavo javne gospodarske infrastrukture izven ureditvenega območja v skladu z določbami od 15. do 18. člena tega odloka.

(1) Območje obdelave podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje in ureditve izven obravnavanega območja, ki so potrebne za izvedbo javne gospodarske infrastrukture.
(2) Območje obdelave obsega:
– vse nove gradbene parcele znotraj OPPN,
– vse posege v zvezi s predvidenimi dostopnimi cestami do območja obdelave in
– vse posege v zvezi z izvedbo javne gospodarske infrastrukture.
(3) Ureditveno območje je prikazano v grafičnih prilogah na karti 2.2 »Prikaz ureditvenega območja OPPN z novo parcelacijo«.

Območje delimo na dve funkcionalni enoti, in sicer na območje individualne stanovanjske gradnje na severozahodnem delu (objekti H1, H2, H3, H4, H5 in H6) in na območje individualne stanovanjske gradnje na vzhodnem delu območja (objekti objekti H7, H8, H9, H10, H11, H12, H13 in H14).

Območje podrobnega prostorskega načrta je po namenski rabi razdeljeno na cone površin za stanovanja ter na cone prometne in komunalne infrastrukture. Sestavni deli posameznih con so zelene površine in površine za mirujoči promet.

Vrsta dopustnih gradenj oziroma drugih del:
– gradnja novega objekta
– redna in investicijska vzdrževalna dela
– parcelacija.

(1) Stavbe:
– stanovanjske stavbe (individualne enostanovanjske stavbe).
(2) Gradbeno inženirski objekti:
– objekti transportne infrastrukture (lokalne ceste in javne poti, podhodi)
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja).
(3) Enostavni objekti:
– pomožni objekti (nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe v območju individualne stanovanjske gradnje)
– pomožni infrastrukturni objekti
– urbana oprema.

(1) Horizontalni gabariti objektov so razvidni iz grafične priloge št. 2.3 »Ureditvena zazidalna situacija z zasnovo zelenih površin«, vertikalni gabariti pa so prikazani v grafični prilogi št. 2.5 »Karakteristični prerezi«.
(2) Pri vseh objektih je potrebno upoštevati regulacijske elemente, ki so razvidni iz grafične priloge št. 2.4 »Urbanistični – funkcionalno tehnični in oblikovalski pogoji«.
(3) Pomen regulacijskih elementov:
– gradbena meja (GM) je črta, ki jo novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti, dovoljeni so le zamiki fasade, največ do 0,5 m (na vsako stran
– vhod je označena smer glavnega dostopa do objekta.
(4) Stanovanjsko območje na severozahodnem delu:
Stanovanjski del z individualnimi enostanovanjskimi stavbami z možnostjo podkletitve zaključuje območje na severozahodnem delu. Parkiranje je predvideno na lastnem zemljišču.
(5) Stanovanjsko območje ob notranji ulici na vzhodnem delu:
Na vzhodnem delu notranje dostopne ulice je stanovanjsko območje z individualnimi enostanovanjskimi stavbami z možnostjo podkletitve. Parkiranje je predvideno na lastnem zemljišču.

(1) Tipologija zazidave
Stanovanjski objekti od H1 do H14 – individualni enostanovanjski objekti.
(2) Velikost in zmogljivost objektov
Osnovni tlorisni gabarit stanovanjskih hiš od H1–H12 je 7,00 x 10,00 m z možnostjo širitve po daljši stranici za 3 m in po krajši za 4 m. Tlorisni gabarit hiš H13 in H14 je 7,00 x 10,00 m z možnostjo širitve le po daljši stranici za 3,00 m. Etažnost vseh objektov je K+P+1. Velikost objektov je razvidna iz karte št. 2.4 »Urbanistični – funkcionalno tehnični in oblikovalski pogoji«.
(3) Oblikovanje zunanje podobe objekta
V skladu s kulturno varstvenimi smernicami se nove mase objektov oblikujejo na tradiciji stavbarstva tega prostora s podaljšanimi tlorisi in poševno streho, krito z opečno ali temno sivo kritino. Ravno streho je možno izvesti v delu, kjer je osnovni tlorisni objekt možno povečati v okviru toleranc. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine je lahko svobodno od tradicionalnih do sodobnih arhitekturnih pristopov. Zunanjščina se obdela v ometu svetlih barv in z lesenimi poudarki v naravni barvi. Oblikovanje je v skladu s pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine prikazano na karti št. 2.4 »Urbanistični – funkcionalno tehnični in oblikovalski pogoji«.
(4) Lega objekta na zemljišču
Lega objektov sledi gradbeni črti, ki je približno enako odmaknjena od ulice in je za vse objekte razvidna iz karte 2.3 »Ureditvena zazidalna situacija«.
(5) Ureditev okolice objekta
Okolica hiš naj se tlakuje s tlakovci in ozeleni ter zasadi z avtohtonim rastlinjem.
(7) Velikost in oblika gradbene parcele
Za vse objekte je razvidno iz karte 2.2 »Prikaz ureditvenega območja OPPN z novo parcelacijo«.
(8) Druga merila in pogoji v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem objektov
Za vse objekte so merila določena v pogojih za etapnost izvedbe OPPN (poglavje VIII).
(9) Pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov
Na ureditvenem območju OPPN je dovoljena postavitev oziroma gradnja naslednjih vrst enostavnih objektov:
objekti za lastne potrebe:
– nadstrešek, to je streha pred vhodom v objekt, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke in podobno, če je njegova površina največ 30 m2 in višina najvišje točke največ 3,50 m merjeno od najnižje točke objekta;
– zbiralnik za kapnico, to je montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe, če je njegova prostornina do 10 m3;
– enoetažni pritlični objekt (lopa za spravilo vrtnega orodja) s tlorisno površino do 4 m2 in višino najvišje točke največ 2 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– utrjena dvorišča do površine maks. 300 m2 skupne površine.
Na ureditvenem območju OPPN je dovoljena postavitev oziroma gradnja naslednjih vrst nezahtevnih objektov:
– uta oziroma senčnica, to je enoetažna, pritlična, navadno lesena, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 6 m2 in višino najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta;
– bazen, to je montažen ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, lahko pa tudi gašenju morebitnega požara, če je njegova tlorisna površina do 30 m2 in globina do 1,35 m merjeno od roba do dna;
– ograje nižje od 2,20 m;
– škarpe in oporni zidovi, če njihova višina ne presega 1,50 m; izjemoma je zaradi terenskih danosti dopustna postavitev opornega zidu do višine 2,20 m.
Ostalih enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati. Za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov v varovalnem pasu komunalnih vodov, si mora investitor pridobiti soglasje upravljavca posameznega komunalnega voda.
Enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati v priobalnem pasu vodotoka. Vsi ti objekti morajo biti odmaknjeni od vodnega zemljišča neimenovanega potoka najmanj 5 m.

(1) Stanovanjska soseska območja Nova Cerkev 2 bo omogočala uporabnikom prijetno bivanje, druženje, trenutke športa in igre v urejenem krajinskem okolju na lastnem dvorišču.
(2) Krajinska ureditev med individualnimi hišami se uredi v skladu z željami in potrebami lastnikov.

(1) Za potrebe funkcioniranja nove zazidave je potrebno urediti novo dovozno cesto A, ki se na južni in na severni strani zaključi z obračališčem in dovoz k objektoma P13 in P14. Višinski potek rekonstruiranih cest in novogradenj je treba prilagajati izgrajenim cestam in cestnim priključkom. Niveleta odsekov nove ceste se definira s koto priključitve na obstoječo cesto.
(2) Notranja cesta se podrejeno priključuje na glavno cesto (JP – javna pot) na severnem delu območja. Hitrost na glavni cesti je 50 km/h, na notranji dovozni cesti pa 30 km/h (območje omejene hitrosti). Pri vključevanju v promet na prednostno cesto je zaradi prometne varnosti potrebno zagotoviti preglednost (pregledni trikotnik). Znotraj območja obravnave je prepovedan promet za tovorna vozila, razen za dostavo in komunalna vozila.
(3) Glavna cesta (JP – javna pot) v naselje Nova Cerkev bo dvopasovna, s širino voznih pasov 2 x 2,75 m in hodnikom v širini 1.60 m kot skupna pot za pešce in kolesarje. Na glavni cesti je predvidena ureditev križišča z osrednjo cesto kot trikrako križišče brez zavijalnih pasov. Na delu trase ceste, to je med profiloma P8 in P9 + ca. 6.00 m, bo potrebno zaradi bližine struge neimenovanega potoka izvesti oporni zid, ki ne sme biti lociran bližje kot 5.00 m od roba struge potoka.
(4) Notranja dovozna cesta A
Notranja nova dovozna cesta 1 je dvosmerna, dvopasovna, širine 2 x 2,75 m. Na vzhodni strani je predviden pločnik širine 1,6 m kot skupna pot za pešce in kolesarje. Cesta se izvede v enakem profilu do križišča – priključka na lokalno cesto.
Vozišče, parkirišče in pločnik bodo utrjeni z asfaltom.
(5) Mirujoči promet – parkirne površine:
Za vsako stanovanjsko enoto eno je potrebno zagotoviti najmanj po 2 parkirni mesti. Parkirišča je možno nadkriti z odprtim nadstreškom. Možna je ureditev garaže v individualnih stanovanjskih objektih.

(1) Za izgradnjo načrtovane infrastrukture je potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Rezervirati je treba trase za vse zemeljske komunalne in energetske vode, pri čemer je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljalcev, vsa veljavna zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.
(2) Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0,50 m, minimalni horizontalni odmik 3,00 m. Kolikor tega ni mogoče doseči, je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).
(3) Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav je razviden iz grafične priloge št. 3.2 »Zbirni načrt komunalnih vodov in priključkov«.
(4) Izvedba prečkanj komunalnih vodov preko obstoječih cest se mora izvesti s podvrtavanjem.
(5) Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred nadaljnjim načrtovanjem je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih infrastrukturnih vodov. Posamezne rešitve so povzete iz izdelanih idejnih zasnov.
(6) V podrobnem prostorskem načrtu so podane samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji izdelani skladno s tem načrtom. Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu, ki so strokovno utemeljena in so usklajena s posamezni upravljavci infrastrukture.
(7) Ureditev komunalne infrastrukture je vezana na izgradnjo nove povezovalne in oskrbovalne ceste. Glavna navezava bo potekala na komunalne vode v tej ulici.
(8) Navezava na javno komunalno in energetsko infrastrukturo je obvezna.

Kanalizacija
(1) Predvideni objekti se na kanalizacijo priključujejo preko sekundarnega kanalizacijskega omrežja, ki poteka deloma po osrednji dovozni cesti in deloma ob potoku na vzhodnem delu območja. Za odvod odpadnih vod je potrebno zgraditi vodotesno kanalizacijo. Vse odpadne vode iz parkirišč je potrebno voditi v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescenčnimi filtri.
(2) Čiste vode iz strešin in tlakovanih površin, kjer ni motornega prometa in vode iz igrišč ter zelenih površin se obvezno vodijo preko zadrževalnikov v meteorno kanalizacijo in naprej v površinski odvodnik (Zakon o vodah, Uradni list RS, št. 67/02, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, Uradni list RS, št. 45/07). Zaradi sestave tal na navedenem območju ni možno ponikanje (Geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal na območju predvidene izgradnje stanovanjskih objektov v Novi Cerkvi pri Vojniku, Geosvet Celje d.o.o., marec 2007 in dopolnitev december 2009). Zadrževanje, oziroma zmanjšanje odtočnih količin meteornih vod je potrebno urediti z izvedbo zadrževalnih objektov (Strokovna podlaga, št. 20/2008, Vizura – Vitez d.o.o., december 2009).
(3) V objektih, kjer so predvidene kleti, se predvidi lokalno prečrpavanje odpadnih vod.
(4) Kanalizacija odvaja vse odpadne vode območja. Pred priključkom (hišni priključek) na zbirno kanalizacijo se napravi ločen sistem odvajanja odpadnih vod. Umazane odpadne vode vodimo v kanalizacijo, čiste odpadne vode pa vodimo v meteorno kanalizacijo in naprej v površinski odvodnik.
(5) Površinsko odvodnjavanje vseh utrjenih cestnih in parkirnih površin je predvideno s požiralniki fi 400 mm s peskolovom in LTŽ pokrovom 400/400 mm. Požiralniki so priključeni na kanalizacijo. Pred izpustom v glavno kanalizacijo se padavinske vode iz parkirnih površin očistijo v lovilcih mineralnih olj z integriranim usedalnikom.
(6) Potrebno je še upoštevati:
– komunalne in meteorne vode je potrebno odvajati ločeno;
– za odvod komunalnih odpadnih vod je potrebno izdelati načrt predvidene fekalne kanalizacije, ki bo priključena na javno kanalizacijsko omrežje;
– za odvod meteornih vod je potrebno izdelati načrt predvidene meteorne kanalizacije;
– v fazi izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za obravnavano območje, je potrebno izdelati podroben izračun vseh prispevnih površin padavinskih odpadnih voda, morebitnih zalednih in drenažnih voda, na osnovi katerega mora biti razvidno tudi dimenzioniranje zadrževalnega bazena. (Zakon o vodah, Uradni list RS, št. 67/02, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, Uradni list RS, št. 47/05, 45/07).
Vodooskrba
Oskrba s pitno vodo, na obravnavanem območju, bo zagotovljena iz obstoječe vodovodne mreže, ki je del Osrednjega vodovodnega sistema Celje. Vodovod je potrebno zgraditi zankasto, brez slepih vodov.
Za zagotovitev zadostnih količin vode v obravnavanem območju (vodovodna mreža predstavlja tudi istočasno hidrantno omrežje, torej morajo količine vode zadostovati tudi za potrebe gašenja objektov in območja), je potrebno obstoječi javni vodovod PL DN 80 mm obnoviti in povečati profil vse do navezave na obstoječi vodovod PL DN 100 mm.
Za zagotovitev nemotene oskrbe s pitno vodo pod optimalnim tlakom, je zaradi nihanja pritiska v obstoječem cevovodu, potrebno vgraditi črpališče na predvidenem vodovodnem omrežju.
Vodovodno omrežje je potrebno situativno prilagoditi predvidenemu komunalnemu koridorju, ki bo potekal v prometnici znotraj obravnavanega območja. Nadzemne hidrante je potrebno predvideti skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov. Nameščeni bodo na medsebojni razdalji 80 m, tako, da bo mogoče vsak objekt gasiti iz dveh nadzemnih hidrantov. V primeru prenizkega obratovalnega pritiska bo potrebna protipožarna zaščita zagotovljena s priključevanjem gasilskih vozil.
Potrebne količine pitne vode in s tem prilagojeno priključevanje na obstoječe vodovodno omrežje bo določeno v nadaljnjih fazah načrtovanja obravnavanega območja, ko bodo znane dejanske potrebe po količini pitne vode, načelno pa je predvidena izvedba vodovodnega omrežja iz LŽ duktil cevmi DN 100 mm.
Javni vodovod mora potekati na oddaljenosti min. 4,00 m od predvidenih objektov obravnavanega območja.
Vodomeri za enostanovanjske hiše se vgradijo zunaj objektov, v tipske toplotno izolirane vodomerne jaške.
Ureditev vodnega režima
V fazi priprave in usklajevanja OPPN Nova Cerkev 2 je prišlo do sprememb v tipih in obsegu predvidene pozidave in z njo pogojene infrastrukture.
Po podatkih investitorja (gl. tudi prilogo št. 7, situacijo 1:500, Dopolnitev – Hidrološka in hidravlična presoja vodnega režima neimenovanega potoka, št. dok. 34/08_DOP_november 2009, Svetovanje, projektiranje, posredništvo in študije, Matija Bogdan Marinček s.p.) je prvotno predvideno blokovno (večstanovanjsko) gradnjo, ki je bila predvidena na desnem obrežju neimenovanega potoka nadomestila individualna gradnja objektov H13 do H7. Ti objekti so bolj odmaknjeni od potoka, kot prvotno načrtovana blokovna (večstanovanjska) gradnja.
Z lastnim stabilizacijskim objektom, opornim zidom, ki je od roba struge odmaknjen najmanj 5 m, je zavarovana tudi napajalna cesta med profiloma ceste P8 in P11.
Vsi predvideni posegi v prostor morajo biti skladno s 14. in 37. členom Zakona o vodah od meje vodnega zemljišča neimenovanega potoka, to je od zgornjega roba brežine, odmaknjeni 5 m, razen v primerih, ki jih določa zgoraj navedeni 37. člen.
Upoštevaje zgoraj opisane spremembe, proti erozijsko zavarovanje neimenovanega potoka med profiloma potoka P6 in P8 ter med profiloma P12 in P14 ni potrebno.
Poseg v potok tako ni potreben, s tem pa se ohranja dosedanje naravno stanje.
Že v osnovni dokumentaciji Hidrološka in hidravlična presoja vodnega režima neimenovanega potoka, št. 34/08, Svetovanje, projektiranje, posredništvo in študije, Matija Bogdan Marinček s.p., marec 2008) je bilo na osnovi hidravličnih računov tudi ugotovljeno, da predvidena pozidava OPPN Nova Cerkev ni poplavno ogrožena pred visokimi vodami 100-letne povratne dobe ali krajše.

Elektrika
(1) Na območju stanovanjske soseske Nova Cerkev 2 se za potrebe napajanja novih objektov predvidi priključek iz obstoječe prostostoječe razdelilne omarice PS-RO7. Obstoječo prostostoječo razdelilno omarico PS-RO7 bo potrebno zamenjati z večjo omarico. Le ta pa se napaja iz transformatorske postaje TP STRMEC ŠOLA.
(2) Za napajanje zgoraj omenjenih objektov z električno energijo potrebuje investitor ca. 118,8 kW priključne električne moči. Pri tem je že upoštevana rezerva za 4 predvidene stanovanjske hiše v II. fazi, ter 6 predvidenih stanovanjskih hiš na sosednjem območju.
(3) Obstoječa prostostoječa razdelilna omara PS-RO7 se napaja iz obstoječe TP Strmec šola. Napajanje območja se izvede v prostostoječi omarici PS-RO7. Na obravnavanem območju se postavi več priključno merilnih elektro omaric, iz katerih se bodo napajali posamezni objekti. Objekti se bodo napajali iz zgoraj omenjenih priključno merilnih omaric z zemeljskimi vodniki ustreznih dimenzij, kar je razvidno iz grafične priloge št. 3.2 »Zbirni načrt komunalnih vodov in priključkov«.
(4) Ker bodo kabelske trase v večini potekale pod povoznimi površinami, se vse zemeljske kable napelje v cevno kabelsko kanalizacijo. Cevna kabelska kanalizacija se izvede v glavnem s plastičnimi zaščitnimi cevmi premera 110 mm, ki se ustrezno zaščitijo oziroma obbetonirajo. Kabelska kanalizacija se na več mestih po potrebi prekine s kabelskimi jaški, ki morajo biti narejeni po zahtevah elektro distributerja.
(5) Vsak NN priključek se zaključi na priključno merilni omarici, ki je prostostoječe izvedbe za stanovanjske hiše, javno razsvetljavo in plinsko postajo ter podometne fasadne izvedbe za večstanovanjske objekte. PMO omarice morajo biti locirane na dostopnem mestu. Omarice morajo biti zaklenjene s ključavnico distributerja. Oprema posamezne priključno merilne omarice bo razvidna iz posameznih soglasij za priključitev, vsekakor pa bo opremljena z glavnimi tarifnimi varovalkami, električnim števcem ter prenapetostno zaščito.
Pred izvedbo kabelske kanalizacije in NN priključkov je potrebno pridobiti soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje ter izdelati PGD, PZI projekte NN elektro priključkov iz katerih bodo razvidni točni tipi in dimenzije NN priključnih vodnikov in na katere bo potrebno pridobiti soglasje distributerja.
(6) V dostopni cesti se predvidi ustrezna javna razsvetljava. Napajanje javne razsvetljave se bo izvedlo v novem prižigališču, ki bo locirano približno na sredini območja. Prižigališče bo sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz priključno merilne omarice, v kateri bodo nameščene glavne varovalke, števec električne energije ter prenapetostna zaščita, v drugem delu pa bo nameščena ustrezna krmilna oprema za avtomatsko in ročno prižiganje javne razsvetljave.
Kabelske trase se bodo izvedle v glavnem v cevni kabelski kanalizaciji, ker trase večinoma potekajo ob ali v cestnem telesu. Razsvetljava steklenih površin v zgradbah se načrtuje tako, da jo je možno v nočnem času zasenčiti in da se svetila, ki iz varnostnih razlogov niso nujno potrebna v drugem delu noči lahko izklopijo oziroma da so opremljena s tipali, da so prižgana samo po potrebi.
(7) Ureditev javne razsvetljave se načrtuje tako, da se uporabijo pocinkani jekleni stebri višine ca. 5,50 m in svetila s konstrukcijo, ki omogoča osvetljevanje talnih površin, ne pa tudi neba in širše okolice. Načrtuje se uporaba varčnih žarnic (36 W), ki sevajo čim manjši delež UV svetlobe.
Ogrevanje
Bodoči objekti se bodo ogrevali lokalno na utekočinjen naftni plin (UNP) – vsaka stanovanjska enota bo imela lastno etažno ogrevanje.
Plinovod
Za oskrbo predvidenih objektov s plinom je potrebno zgraditi ustrezno plinovodno omrežje. Plinovodi se predvidijo v dostopnih cestah oziroma poteh. Do posameznih objektov se izvedejo plinovodni priključki. Rezervoarji za UNP se predvidijo ob glavni oskrbovalni cesti.
TK in KATV omrežje
Za potrebe predvidene zazidave se izvede ustrezno TK in KATV omrežje. V dostopnih cestah in poteh se predvidi položitev cevi za kasnejše vlečenje kablov. Trase TK in KATV omrežja so lahko skupne, predvideti je potrebno ločene jaške. Iz predvidenega omrežja se izvedejo priključki do posameznih objektov.

Varstvo zraka – pri varstvu zraka je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja varovanja zraka. Kot vir ogrevanja je predvidena uporaba utekočinjenega naftnega plina.
Varstvo voda
(1) Obravnavano območje ne leži na vodovarstvenem območju.
(2) Negativne vplive na podtalnico v času gradnje in po njej je potrebno preprečevati z naslednjimi ukrepi:
– pri gradnji se ne smejo uporabiti materiali, ki vsebujejo nevarne spojine,
– odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podtalnico, z njimi je potrebno ravnati v skladu z določili veljavne Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, odvodnjavanje vod z vseh utrjenih površin mora biti urejeno tako, da ni možno neposredno odtekanje vode v podtalje.
(3) Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaženja podtalnice in drugih tekočih in stoječih voda upoštevati določila veljavnega Zakona o vodah in vso zakonodajo, ki obravnava varstvo voda, predvsem pa je pri projektiranju in izvedbi odvajanja odpadnih vod potrebno upoštevati vse veljavne predpise in podzakonske akte ter odloke, ki urejajo to področje.
(4) Vse nove objekte je potrebno obvezno priključiti na javno kanalizacijo in samo v javno kanalizacijo odvajati odpadne komunalne in predhodno prečiščene padavinske vode.
Varstvo pred hrupom
Pri projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo s področja varstva pred hrupom in še posebej Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju. V skladu s to uredbo so površine za stanovanja opredeljene kot II. stopnja varstva pred hrupom.
Ravnanje z odpadki
Na obravnavanem območju se locira zbiralnica ločenih frakcij (ZLF). Zbiralnica je locirana na javni površini in dostopna komunalnim vozilom, ima prostor za 3 posode prostornine 1100 l z možnostjo širjenja. Predvideni so tudi ustrezni prostori za zbirna mesta komunalnih odpadkov na nejavnih površinah, ki so ustrezno povezana s prevzemnimi mesti na javnih površinah.

Na območju ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

Obravnavano območje se nahaja v območju nacionalne prepoznavnosti Vojnik - Dobrna - Vitanje in v neposredni bližini enote kulturne dediščine Nova Cerkev - Trško naselje (EŠD 12183), srednjeveškega trškega jedra, ki kontinuiteto poselitve iz rimskih časov izpričuje tudi s sporadičnimi najdbami antičnih nagrobnih kamnov.
Pred načrtovanjem objektov in izdelavo projektne dokumentacije je potrebno:
– izvesti predhodne arheološke raziskave (ekstenzivni, intenzivni površinski in podpovršinski ogled, vrednotenje s testnimi jarki) na celotnem območju načrtovanega gradbenega posega, na osnovi katerih bodo naknadno določeni in posredovani natančnejši ukrepi za varstvo arheoloških ostalin;
– izvesti zaščitna izkopavanja pri potencialno odkritih najdiščih, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki, vendar najkasneje pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja;
Nad vsemi zemeljskimi deli v sklopu izvedbe OPPN Nova Cerkev 2 je treba zagotoviti stalen strokovni nadzor.
Kulturnovarstveno soglasje, s katerim se dovolita raziskavo in odstranitev arheoloških ostalin, izda minister za kulturo. Raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija za varstvo kulturne dediščine.

(1) Požarna varnost objektov in drugih ureditev se zagotovi skladno z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Požarno varnost je potrebno zagotoviti z izvedbo požarnega razvoda z razmestitvijo ustreznega števila hidrantov. Po pravilniku o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov je potrebno zagotoviti v vodovodnem omrežju 10 litrov vode v sekundi in zagotoviti zadostno količino vode za gašenje (ocena 25 do 30 l/sec., prednost imajo podzemni hidranti).
(2) Za območje lokacijskega načrta so bila pri načrtovanju smiselno upoštevana določila 22. in 23. člena ZVPoz, v skladu s katerimi so načrtovani ukrepi varstva pred požarom, ki bodo zagotavljali:
– pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara,
– pogoje za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi, premoženje in okolje,
– pogoje za pravočasen in varen umik ljudi iz kateregakoli dela objekta,
– dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce,
– vire za oskrbo z vodo za gašenje požara.
(3) Pri prostorskem načrtovanju je bil smiselno upoštevan Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, spremembe: 10/05 in 83/05) s tehnično smernico TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah.
(4) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati Pravilnik o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05). Kolikor so za posamezne objekte izpolnjena predpisana merila, je potrebno za njih izdelati študijo požarne varnosti. Sestavni del projektov (PGD) mora biti tudi študija požarne varnosti, v kateri morajo biti poti za umik in intervencijo obdelane kompleksno za celotno območje. Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80 kN. Vsi objekti morajo biti načrtovani tako, da je zagotovljen dostop za gasilska vozila in nameščanje opreme za gasilce.
(5) Pri načrtovanju prostorske ureditve je na podlagi navedenega Pravilnika o požarni varnosti v stavbah potrebno konkretno definirati naslednje ukrepe, in sicer:
– odmike med objekti ali protipožarne ločitve med objekti za preprečevanje širjenja požara (npr. na podlagi ukrepov, ki jih definira tehnična smernica TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah),
– potrebno skupno količino vode za gašenje, ki predstavlja pomemben vhodni podatek za načrtovanje vodooskrbe obravnavanega območja. Hidrantno omrežje mora izpolnjevati pogoje glede pritiskov in kapacitete omrežja, kar mora biti navedeno med pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture,
– intervencijske poti in dovoze do objektov ter predpisane postavitvene površine za gasilce v skladu s standardom DIN 14090 in zahtevami tehničnih smernic.
(6) Pri načrtovanju objektov se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so vezana na:
– povečano možnost nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov,
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji (požarna ogroženost naravnega okolja,
– naravne omejitve in morebitno visoko podtalnico (erozivnost in plazovitost terena) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje,
– upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti objekta in temu predvideti način gradnje,
– prva plošča mora biti ojačana ali pa je potrebna gradnja zaklonišč.

(1) Mejne točke gradbenih parcel in objektov so razvidne iz grafičnih prilog, in sicer na karti 3.5 »Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel in objektov«.
(2) Površine parcel smejo odstopati do 5%.

Na območju obravnavanega lokacijskega načrta postanejo ceste in komunalna infrastruktura po izgradnji javno dobro in se predajo v upravljanje upravljalcem javne infrastrukture.

Izvedba OPPN je možna v več medsebojno neodvisnih fazah, pri čemer je prva faza izgradnja javne gospodarske infrastrukture območja ter nato gradnja posameznih objektov v medsebojno časovno neodvisnih fazah. Posamezna faza predstavlja gradnja objekta z vso potrebno zunanjo ureditvijo. Namembnost zemljišč do vzpostavitve gradbene parcele ostaja enaka sedanji.

Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN, mora investitor pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture. Pred začetkom gradnje je potrebno pridobiti geotehnične pogoje gradnje za vsak predvideni objekt.

Pogoj za izvedbo OPPN Nova Cerkev 2 je izvedba rekonstrukcije ali novogradnje cestne infrastrukture do območja OPPN. Pred ureditvijo nove dovozne ceste ne sme biti izdano nobeno gradbeno dovoljenje na območju OPPN Nova Cerkev 2 oziroma je investitor dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo, kot je načrtovana s tem OPPN in z občino pred izdajo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o opremljanju v skladu z 78. členom Zakona o prostorskem načrtovanju.

(1) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za izvedbo javne gospodarske infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN, mora investitor pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
Prav tako mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasja upravljavca infrastrukture na projektno dokumentacijo za izvedbo komunalne in energetske infrastrukture znotraj ureditvenega območja lokacijskega načrta in na projekt priključkov stavb na komunalno in energetsko infrastrukturo.
(2) Pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije za načrtovane objekte, je potrebno pridobiti geotehnične pogoje za načrtovanje in gradnjo.
Na osnovi geoloških raziskav na obravnavanem območju je potrebno upoštevati naslednje:
– Vsi objekti morajo biti temeljeni na globini > 1,0 m, glede na koto terena, v raščenih vezljivih zemljinah. Pri dimenzioniranju temeljev naj se upošteva dopustna nosilnost tal pd=130 kPa,
– Zaledne vkopane kletne stene objektov in morebitne podporne objekte, bo potrebno dimenzionirati na delovanje aktivnih zemeljskih pritiskov, upoštevaje podane geomehanske karakteristike zemljine,
– Posebno pozornost je potrebno posvetiti odvodu drenažnih, meteornih in odpadnih vod, saj le-te ne smejo odtekati nekontrolirano na obravnavanem območju. Ponikanje vod ni dopustno,
– Na celotnem področju predvidene pozidave bo potreben nadzor geologa pri vseh zemeljskih delih za posamezne objekte in infrastrukturo,
(3) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajajo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
– v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
– vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja, istočasno pa imajo tudi funkcijo pred onesnaženjem neposrednega okoliškega prostora,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– za izgradnjo komunalne infrastrukture in ukrepov za ureditev vodnega režima si mora investitor pridobiti vodno soglasje.
(4) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled v Občini Vojnik.

Ta odlok začne veljati osem dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.