Na podlagi 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), 7. in 9. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 111/07, 18/09, 13/10), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. št. 3/07, 29/07, 58/07, 16/07, 17/08, 21/08, 76/08) in 13. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 1/06, 102/07, 34/09) je Občinski svet Občine Jesenice na 36. redni seji dne 15. 4. 2010 sprejel
O D L O K
o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov v Občini Jesenice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določi predmet in pogoji opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov na območju Občine Jesenice (v nadaljevanju: gospodarska javna služba).
2. člen
(opredelitev pojmov)
Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Koncesionirana gospodarska javna služba je gospodarska javna služba, ki jo opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastila koncedenta.
2. Koncesijski akt je akt, s katerim se določi predmet in pogoje opravljanja gospodarske javne službe za posamezno javno službo. Koncesijski akt je odlok lokalne skupnosti.
3. Koncedent je Občina Jesenice.
4. Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe.
5. Koncesijska pogodba je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe.
6. Uporabniki storitev so izvajalci gospodarskih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov in prevoza komunalnih odpadkov.
II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
3. člen
(vsebina gospodarske javne službe)
Gospodarska javna služba se na območju Občine Jesenice (v nadaljevanju: občina) izvaja enotno s podelitvijo koncesije pravni osebi in pod pogoji, določenimi z zakoni in podzakonskimi akti ter v skladu z odlokom in drugimi predpisi, ki urejajo način in vsebino izvajanja javne službe.
Vsebina in način izvajanja gospodarske javne službe je podrobneje urejeno s posebnim odlokom, ki ureja ravnanje s komunalnimi odpadki.
III. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA
4. člen
(splošni pogoji za izvajanje javne službe)
Pogoji izvajanja gospodarske javne službe, ki je predmet te koncesije, so določeni v odloku o načinu izvajanja gospodarske javne službe in v tem odloku.
5. člen
(območje izvajanja javne službe)
Opravljanje gospodarske javne službe se izvaja na celotnem območju Občine Jesenice.
Koncesionar lahko izvajanje gospodarske javne službe izvaja tudi za območja izven Občine Jesenice, o čemer je dolžan predhodno obvestiti koncedenta.
6. člen
(obseg monopola)
Koncesija za opravljanje dejavnosti se podeli enemu koncesionarju. Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine izključno oziroma posebno pravico opravljati gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka in dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec gospodarske javne službe na celotnem območju občine.
V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob predhodnem soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve gospodarske javne službe na območju občine.
IV. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
7. člen
(pogoji)
Koncesionar je pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja pravna oseba, če zakon ne določa drugače.
Koncesionar mora ob sklenitvi koncesijske pogodbe izpolnjevati naslednje pogoje:
– registracijo oziroma izpolnjevanje pogojev za opravljanje gospodarske javne službe;
– zagotavljati zadostno število delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju gospodarske javne službe za njeno izvajanje na celotnem območju občine;
– zagotavljati poslovne prostore za namen izvajanja koncesije na območju koncedenta;
– sposobnost zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev.
V. JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJU
8. člen
(javna pooblastila)
Pri izvajanju gospodarske javne službe ima koncesionar javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po odloku, ki ureja način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov na območju občine, razen za tiste evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi subjekti.
VI. ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE
9. člen
(začetek in trajanje koncesije)
Koncesijsko razmerje za dejavnosti iz 1. člena tega odloka nastane, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja, s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
Koncesija se podeli za obdobje najmanj 10 let. Trajanje koncesije se določi v upravni odločbi o podelitvi koncesije in koncesijski pogodbi.
Koncesijska pogodba se ob soglasju pogodbenih strank lahko po preteku časa, za katerega je sklenjena podaljša, če koncesionar opravlja javno službo kvalitetno, strokovno in koncedent ni vlagal upravičenih ugovorov v zvezi z izvajanjem koncesijske pogodbe.
Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo z datumom, določenim v koncesijski pogodbi.
Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
VII. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
10. člen
(pravice in dolžnosti koncesionarja)
Koncesionar mora:
– izvajati koncesijo v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano ter kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem gospodarske javne službe;
– zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu;
– kot dober gospodarstvenik uporabljati, upravljati, vzdrževati in graditi objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– po prenehanju koncesije neodplačno prenesti v last koncedenta 20% vrednosti objektov in naprav koncesije, če ni vnaprej s predpisi drugače določeno;
– sklepati pogodbe za opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov,
– vodenje evidenc in katastrov v zvezi z gospodarsko javno službo, usklajenih z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane gospodarske javne službe, devetmesečna in letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in
– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe s strani uporabnikov.
11. člen
(pravice in dolžnosti koncedenta)
Koncedent mora:
– zagotavljati izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, s predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– zagotoviti sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev gospodarske javne službe;
– zagotoviti sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve gospodarske javne službe na področju občine;
– pisno obveščati koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov;
– zagotoviti zemljišče za izgradnjo objektov in naprav za izvajanje gospodarske javne službe s podelitvijo stavbne pravice.
12. člen
(pravice uporabnikov)
Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– pravico do zagotovljenih cen storitev;
– uporabljati storitve gospodarske javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi;
– zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve gospodarske javne službe;
– vpogleda v evidence – kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj.
Uporabnik storitev gospodarske javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
13. člen
(dolžnosti uporabnikov)
Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev gospodarske javne službe;
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje gospodarske javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo;
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih zbirk podatkov.
VIII. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN DRUGA POSLOVNO-FINANČNA DOLOČILA
14. člen
(viri financiranja javne službe)
Koncesionar pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz drugih virov.
15. člen
(izhodiščna cena in njeno spreminjanje)
Izhodiščna cena in pogoji za njeno spreminjanje se določijo v koncesijski pogodbi, pri čemer pa morajo biti upoštevani morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določene na državni ravni.
O spreminjanju cen odloča občinski svet na predlog župana in na osnovi obrazložitve, ki jo pripravi koncesionar in je utemeljena na objektivni podlagi (spreminjanje cen na drobno, spreminjanje cen energentov …) in skladno z morebitnimi ukrepi kontrole cen na državni ravni, kolikor ni s predpisom o načinu izvajanja gospodarske javne službe določeno drugače. Cena javne službe se lahko spremeni tudi zaradi izboljšanja tehničnih storitev, vlaganja, sprememb standardov in tehnologije.
Koncesionar je dolžan pripravljeni predlog cene uskladiti z občinsko upravo, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskemu svetu. Koncesionar mora dati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev cene.
16. člen
(koncesijska dajatev)
Koncesionar plačuje koncedentu odškodnino za izvajanje gospodarske javne službe (koncesijsko dajatev), kolikor se ta na podlagi ponudbe določi s koncesijsko pogodbo. Osnovna koncesijska dajatev se določa v obliki deleža od fakturirane vrednosti plačil za storitve gospodarske javne službe za količine vseh obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na objektih in napravah koncesije, plačuje pa se za gospodarsko javno službo, določeno na podlagi javnega razpisa v koncesijski pogodbi.
Koncesijsko dajatev mora koncesionar plačevati periodično (trimesečno z enomesečnim zamikom) z enoletnim končnim obračunom.
17. člen
(zavarovanje)
Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom župana – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist občine.
18. člen
(ločeno računovodstvo)
Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje gospodarske javne službe.
Koncesionar mora za gospodarsko javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe. Smiselno enako velja tudi v primeru, ko koncesionar opravlja gospodarsko javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.
IX. NAČIN PODELITVE KONCESIJE
19. člen
(javni razpis)
Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan Občine Jesenice.
Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na portalu e-naročanje, na način kot se objavljajo javna naročila ter vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje gospodarske javne službe,
8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …),
9. način zavarovanja resnosti prijave,
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
11. kraj in rok za predložitev prijav,
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
13. rok za izbiro koncesionarja,
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa,
17. osnutek koncesijske pogodbe.
Koncedent lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke; druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
Koncedent pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
20. člen
(razpisni pogoji)
Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 19. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda …). Župan lahko s sklepom podrobneje določi razpisne pogoje, ki pa ne smejo biti v nasprotju z določili tega odloka.
21. člen
(merila za izbor koncesionarja)
Merila za izbor koncesionarja so:
– tehnična usposobljenost, ki presega minimalne zahteve javne službe;
– kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje koncesije (npr. višja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja, usposobljenost za vodenje katastra), ki presegajo minimalne zahteve javne službe;
– ugodnosti, ki izražajo ekonomske ali socialne prednosti za koncedenta;
– dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja razpisane gospodarske javne službe;
– celovitost ponujenega izvajanja gospodarske javne službe v okviru iste osebe;
– rok za pričetek izvajanja gospodarske javne službe;
– morebitna druga merila.
Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
X. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA IN ORGAN, POOBLAŠČEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE
22. člen
(uspešnost javnega razpisa)
Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
23. člen
(izbira koncesionarja)
V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov.
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 60 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
24. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
Najkasneje 15 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 45 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. O sklenitvi koncesijske pogodbe župan obvesti Občinski svet Občine Jesenice.
25. člen
(koncesionarjeva tveganja)
Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun, razen če je s tem koncesijskim aktom drugače določeno (obračun storitev javne službe ...).
Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije.
Koncesionar ni poleg plačila za izvajanje storitev javne službe upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
Koncesionar ni poleg plačila za izvajanje storitev javne službe upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in naprave koncesije od koncedenta, razen v primeru predčasnega prenehanja koncesije skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo, oziroma če se s koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar dogovorita drugače.
26. člen
(koncesijska pogodba)
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja, in sicer zlasti:
1. oblika in namen koncesije;
2. medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo, vzdrževanjem in gradnjo objektov in naprav koncesije;
3. spremembe v družbi koncesionarja, o katerih mora ta pridobiti soglasje koncedenta;
4. možnosti vstopa v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja;
5. pogodbene kazni ter razlogi za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter pravice in obveznostih pogodbenih strank v takih primerih;
6. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javnih služb;
7. pogoji za oddajo poslov podizvajalcem;
8. način in roke plačil in morebitne varščine;
9. razmerja v zvezi s sredstvi, ki jih vloži koncedent;
10. dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu;
11. način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta;
12. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe;
13. medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem javne službe;
14. razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah;
15. način spreminjanja koncesijske pogodbe;
16. prenehanje koncesijske pogodbe in njegove posledice ter njeno morebitno podaljšanje;
17. prenos objektov in naprav (odkup koncesije) in morebitno povračilo po prenehanju koncesije;
18. posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncedenta.
27. člen
(pristojni organ za izvajanje koncesije)
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava.
28. člen
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
V primeru neskladja med določbami koncesijskega akta in določbami koncesijske pogodbe veljajo določbe koncesijskega akta.
29. člen
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas najmanj 10 let od dneva določenega v koncesijski pogodbi.
Koncesijsko obdobje začne teči z datumom določenim v koncesijski pogodbi. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v roku, navedenem v koncesijski pogodbi.
Podaljšanje koncesijske pogodbe se lahko izvede eno leto pred iztekom koncesijskega obdobja pod istimi ali ugodnejšimi pogoji za koncedenta.
XI. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE
30. člen
(Nadzor nad izvajanjem javne službe)
Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja pristojni organ, v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
Nadzorstvo iz prvega odstavka opravljajo občinski oziroma medobčinski inšpektorji, predstavniki občinske uprave, občinski oziroma medobčinski redarji. Občina lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti zavod oziroma drugo institucijo.
Službe, navedene v drugem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
31. člen
(organ nadzora)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska oziroma medobčinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
32. člen
(finančni nadzor)
Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni občinski organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
Nadzor nad zakonitostjo izvajanja gospodarske javne službe ter strokovni in finančni nadzor urejajo odloki o načinu izvajanja gospodarske javne službe in koncesijski akt.
Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
33. člen
(letni programi izvajanja in koncesionarjeva poročila)
Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije.
Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za izvajanje gospodarske javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe, najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu koncedenta.
Koncesionar je dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu in z vsebino seznaniti občinski svet. Devetmesečno in letno poročilo morata, poleg vsebine določene z odloki o načinu izvajanja javne službe in drugimi predpisi, vsebovati zlasti podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,
– zavrnitvah uporabnikov storitev,
– oddaji poslov podizvajalcem,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– škodnih dogodkih,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj in
– vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
Podrobnejša vsebina programov in poročil iz tega člena se lahko določi v koncesijski pogodbi.
34. člen
(nadzorni ukrepi)
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
XII. PRENOS KONCESIJE
35. člen
(prenos koncesije)
Opravljanje koncesionirane gospodarske javne službe lahko koncesionar prenese na drugo osebo samo, če je prenos predviden v koncesijski pogodbi in v predvidenem obsegu. V nasprotnem primeru je prenos možen samo z dovoljenjem koncedenta.
XIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
36. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom koncesionirane gospodarske javne službe v režijo,
– v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
37. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z odpovedjo,
– z razdrtjem,
– s sporazumno razvezo.
38. člen
(odpoved pogodbe)
Vsaka stranka lahko odpove koncesijsko pogodbo:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
Odpoved koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
39. člen
(razdrtje pogodbe)
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
40. člen
(sporazumno prenehanje)
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
Sporazumna razveza koncesijske pogodbe je mogoča tudi ob upoštevanju 35. člena odloka.
41. člen
(odkup koncesije)
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo gospodarsko javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov predpis o načinu izvajanja gospodarske javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje v celoti tako, da koncesionar preneha opravljati javno službo pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja javne službe.
Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
42. člen
(odvzem koncesije)
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnosti prenehajo izvajati kot gospodarske javne službe ali kot koncesionirane gospodarske javne službe.
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje gospodarske javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile.
XIV. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
43. člen
(višja sila)
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje gospodarske javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano gospodarsko javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanim načrtom ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile oziroma skladno s programom izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju gospodarske javne službe v takih pogojih.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
44. člen
(spremenjene okoliščine)
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XV. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
45. člen
(uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-8/2008-3
Jesenice, dne 15. aprila 2010
Župan
Občine Jesenice
Tomaž Tom Mencinger l.r.
