Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 28/06 – sklep US RS, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US RS, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS in 76/08), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – ZP-1-UPB4, 17/08 (21/08 – popr.) in 76/08 – ZIKS-1C), Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 33/07 – ZPNačrt in 41/08) ter 82. in 85. člena Statuta Občine Kostanjevica na Krki (Uradni list RS, št. 19/07 in 40/07 – popravek) je Občinski svet Občine Kostanjevica na Krki na 31. redni seji dne 20. 4. 2010 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo v Občini Kostanjevica na Krki
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(javna služba)
Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Kostanjevica na Krki (v nadaljevanju: občina).
2. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe oskrbe s pitno vodo, ki obsega:
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
3. pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo,
4. pravice in obveznosti uporabnikov,
5. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
6. oblikovanje tarif za storitev javne službe,
7. vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
8. nadzor nad izvajanjem javne službe,
9. kazenske določbe.
3. člen
(uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo veljavni predpisi.
4. člen
(uporaba storitev javne službe)
(1) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2) Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:
1. iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
2. je namen rabe vode proizvodnja pijač,
3. se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,
4. se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali
5. se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
(3) Ne glede na določbe 1. točke prejšnjega odstavka se za storitve javne službe šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.
5. člen
(opredelitev pojmov)
(1) Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:
1. Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe in je v lasti Občine Kostanjevica na Krki.
2. Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
3. Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. Za sekundarni vodovod po tem odloku se šteje vse vodovodno omrežje v javni lasti, kljub temu da je mogoče to omrežje šteti za vodovodni priključek po veljavnih predpisih.V sekundarni vodovod so vključeni tudi zunanji hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin.
4. Vodovodni priključek oziroma priključek stavbe je del javnega vodovoda, ki je sestavljen iz:
– priključnega sklopa na sekundarno omrežje,
– dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, v kolikor je vodomerno mesto zunanji jašek, sicer pa do prve zunanje stene objekta,
– ventila pred obračunskim vodomerom,
– čistilnega kosa (odvisno od nazivnega premera) in montažno demontažnega kosa,
– obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom.
5. Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika, je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom.
6. Meja med vodovodnim priključkom in sekundarnim vodom se za novogradnje določi glede na morebitni javni interes, v projektnih pogojih oziroma soglasju.
7. Vodomerno mesto je zunanji jašek v lasti uporabnika, v katerem je vodomer, ter mora imeti toplotno zaščito pred zmrzovanjem in urejen odtok vode. Vodomerno mesto mora biti zgrajeno na najkrajši možni razdalji od sekundarnega omrežja. V kolikor to ni mogoče, izvajalec določi način in mesto izvedbe vodomernega mesta.
8. Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: izvajalec) je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javnih služb na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi izvajanja storitve javne službe.
9. Upravljavec vodovoda je oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom, oziroma v primeru, da upravljavec ni določen, se za upravljavca štejejo vsi lastniki vodovoda.
10. Obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev naselja.
11. Predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke.
12. Uporabnik javne službe je fizična ali pravna oseba ki je priključena na javni vodovod.
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
6. člen
(strokovno-tehnične naloge javne službe)
(1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki s koncesijskim razmerjem niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(2) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina prenaša na izvajalca javne službe so:
– zagotavljanje strokovnih, tehničnih in organizacijskih podlag in predlogov v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe in izvedbo: gradnje novih vodnih virov, povečanja zmogljivosti črpanja obstoječih virov pitne vode, rezervnih zmogljivosti vodovoda, varnega obratovanja vodovoda ter gradnje in vzdrževanja objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe;
– zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja;
– zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za načrtovanje in usklajevanje prednostnih rab vode iz vodovoda;
– zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe;
– pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe.
(3) Občinska uprava izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
7. člen
(oblika zagotavljanja javne službe)
(1) Oskrba z vodo na območju Občine Kostanjevica na Krki se zagotavlja:
1. s storitvami javne službe,
2. kot lastna oskrba prebivalcev.
(2) Izvajalec javne službe je oseba zasebnega prava, ki se ji podeli koncesijo in sicer v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
8. člen
(območja izvajanja oskrbe s pitno vodo)
(1) Območja oskrbe prebivalcev s storitvami javne službe se določijo v programu komunalnega opremljanja, ki ga občina sprejme v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju.
(2) Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na njenem območju, ki so opremljeni z javnim vodovodom v lasti Občine Kostanjevica na Krki.
9. člen
(prepoved lastne oskrbe z vodo)
(1) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo.
(2) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu se ne sme uporabljati za lastno oskrbo s pitno vodo.
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
10. člen
(obseg storitev javne službe)
(1) Javna služba po tem odloku obsega naslednje storitve:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
2. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe;
3. vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda;
4. nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod;
5. vzdrževanje vodovodnih priključkov (priključkov stavb);
6. vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
7. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
8. monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo;
9. monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
10. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;
11. izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema;
12. občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov;
13. občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;
14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
15. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;
16. vodenje katastra javnega vodovoda;
17. posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture;
18. vodenje evidenc v skladu s pravilnikom o oskrbi s pitno vodo.
(2) S storitvami iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavlja oskrba z zdravstveno ustrezno vodo.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE OSKRBE S PITNO VODO
11. člen
(splošni pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo)
Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo so:
1. javni vodovod in priključitev na javni vodovod;
2. izpolnjevanje obveznosti izvajalca javne službe;
3. javna pooblastila izvajalcu javne službe.
Priključitev na javni vodovod
12. člen
(obveznost priključitve na javni vodovod)
(1) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na vodovodno omrežje.
(2) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
– je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški.
13. člen
(prepoved priključitve stavb na javni vodovod)
(1) Na predvidenem poselitvenem območju izvajalec javne službe ne sme priključiti objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(2) Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju izvajalec javne službe ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.
14. člen
(vodovodni priključek)
(1) Vodovodni priključek na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom vključno z napravo za merjenje porabljene pitne vode (obračunski vodomer) pri porabniku pitne vode.
(2) Vodovodni priključek se izvede za vsako odjemno mesto posebej. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno tudi več porabnikov pitne vode.
(3) Če pa je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se vodovodni priključek na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
(4) Izvajalec mora uporabniku iz 12. člena tega odloka namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve je določen s projektom priključka skladno z veljavnimi predpisi.
(5) Izvajalec javne službe ob priključitvi objektov na obstoječe ali novozgrajeno javno vodovodno omrežje lahko zaračuna samo dejanske stroške priključitve na vodovodno omrežje, vključno s stroškom vodovodnega priključka, v skladu s tarifo in cenikom za storitve priključitve na vodovodno omrežje.
15. člen
(uporaba vodovodnega priključka)
(1) Uporabnik brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati vodovodnega priključka, vključno z obračunskim vodomerom.
(2) Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti izvajalcu javne službe.
(3) Vsa dela v zvezi z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem obračunskega vodomera izvaja izvajalec javne službe ali po njegovem pooblastilu za to usposobljena oseba.
(4) Izvajalec javne službe izvaja redno kontrolo točnosti obračunskega vodomera.
(5) Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc nosi stroške izredne kontrole vodomera izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
16. člen
(vzdrževanje vodovodnega priključka)
(1) Vodovodni priključek se mora obnoviti:
– če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube;
– če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo;
– če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov;
– če je to potrebno zaradi obnove javnega vodovoda;
– iz drugih razlogov, ki so določeni s pogodbo o dobavi pitne vode.
(2) Vsa vzdrževalna dela na vodovodnem priključku iz prejšnjega odstavka, ki ni daljši od 50 m, izvaja izvajalec javne službe ali po njegovem pooblastilu za to usposobljeni izvajalec. Lastnik ali najemnik stavbe mora izvedbo ali preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in opravljene storitve plačati v skladu s tarifo in cenikom za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod.
17. člen
(pogodba o dobavi pitne vode)
(1) Pred izvedbo dejanske priključitve na javni vodovod mora lastnik stavbe z izvajalcem skleniti pogodbo o dobavi pitne vode. Sklenjena pogodba je podlaga za vpis uporabnika v kataster javnega vodovoda, v register priključkov in hidrantov ter v evidenco uporabnikov javnega vodovoda.
(2) S pogodbo o dobavi pitne vode izvajalec in uporabnik določita medsebojna razmerja, pravice in obveznosti predvsem glede dobave pitne vode, obračuna in plačevanja vodarine in drugih storitev s pripadajočimi zakonskimi dajatvami. Z večjimi porabniki vode lahko izvajalec dogovori posebne pogoje glede dobave vode.
(3) Če se dobava vode zagotavlja večstanovanjski stavbi ali drugi stavbi z več posameznimi enotami in v kateri ni tehnično izvedena možnost individualne odmere porabljene vode, se v pogodbi določi tudi delitev porabljene količine vode, ki pripada posamezni enoti v takšni stavbi.
(4) Za obstoječe priključke morata lastnik stavbe in izvajalec javne službe urediti medsebojna razmerja iz prejšnjih odstavkov tega člena do 30. junija 2011.
18. člen
(obveščanje uporabnikov)
Izvajalec mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za priključitev.
Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom
19. člen
(lastna oskrba prebivalcev)
(1) Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz predpisa, ki ureja oskrbo s pitno vodo, priključitev na javni vodovod ni obvezna oziroma poselitveno območje ni oskrbovano z javnim vodovodom, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji, kot so določeni z veljavnimi predpisi.
(2) Do pridobitve možnosti priključitve uporabnikov iz določenega kraja (naselja, zaselka) na objekte in naprave javnega vodovodnega omrežja so, skladno z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, izvajalci javne službe, vodovodni odbori, na območju katerih delujejo posamezni sistemi.
(3) Posamezni solastniki zasebnega vodovodnega sistema s katerim se zagotavlja lastna oskrba s pitno vodo, lahko na Občino Kostanjevica na Krki naslovijo predlog za brezplačni prenos lastninske pravice. Občina Kostanjevica na Krki je dolžna začeti postopek prenosa lastninske pravice, ko predlog za brezplačni prenos lastninske pravice vloži 90% vseh solastnikov zasebnega vodovodnega sistema.
20. člen
(upravljavec zasebnega vodovoda)
(1) Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje s pitno vodo več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
(2) Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda. V primeru, če se z lokalnim sistemom za oskrbo z vodo zagotavlja več kot povprečno 10 m3 vode na dan ali oskrbuje z vodo več kot 50 oseb, mora imeti upravljavec zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami Pravilnika o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri.
(3) Lastniki zasebnega vodovoda morajo do 31. decembra 2010 občini posredovati podatke o upravljavcu s katerim so sklenili pogodbo o upravljanju. Kolikor lastniki vodovoda ne sklenejo pogodbe o upravljanju zasebnega vodovoda, se za upravljavca štejejo vsi nosilci vodnega dovoljenja oziroma vsi lastniki vodovoda.
(4) Vodovodni sistemi za oskrbo z vodo s katerimi se zagotavlja več kot povprečno 10 m3 vode na dan ali oskrbuje z vodo več kot 50 oseb in katerih upravljavec mora imeti zaposleno strokovno osebo iz prejšnjega odstavka, so v Občini Kostanjevica na Krki na dan sprejetja odloka:
+------+--------+-----------+--------------+
| Zap. |Vodovod | Število |Število stavb |
| št. | |prebivalcev| |
| | | | |
+------+--------+-----------+--------------+
| | | | |
+------+--------+-----------+--------------+
21. člen
(obveznosti upravljavca zasebnega vodovoda)
(1) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
1. oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
2. redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;
3. vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
4. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v zasebnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
5. monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo;
6. nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;
7. monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
8. obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe;
9. meritve količin dobavljene vode in obračun storitev, z vsemi potrebnimi dajatvami, skladno z zakonodajo.
(2) Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
Obveznosti izvajalca javne službe
22. člen
(program oskrbe s pitno vodo)
(1) Izvajalec javne službe mora opravljati javno službo skladno s programom oskrbe s pitno vodo, ki mora vsebovati podatke določene z veljavnimi predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
(2) Program oskrbe s pitno vodo pripravi za vsako naslednje leto izvajalec javne službe in ga posreduje občini v uskladitev najpozneje do 31. oktobra v tekočem letu.
(3) Program oskrbe s pitno vodo mora biti sestavni del programa za obvladovanje kakovosti poslovanja izvajalca javne službe.
23. člen
(programi javne službe, poročila o izvajanju javne službe)
(1) Izvajalec javne službe mora ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, najkasneje do 31. marca tekočega leta posredovati letno poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto na način, ki je v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
(2) V roku iz prejšnjega odstavka je izvajalec javne službe dolžan kopijo poročila iz prejšnjega odstavka po elektronski pošti posredovati tudi občini.
(3) Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe, najkasneje do 15. novembra vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet.
(4) Najkasneje v roku šestih mesecev po pričetku izvajanja gospodarske javne službe po tem odloku mora izvajalec javne službe pripraviti in pristojnemu organu predložiti predlog dolgoročnega plana javne službe za obdobje naslednjih petih let, ki mora obsegati tudi vizijo izgradnje infrastrukture. Kasnejše predloge dolgoročnih planov je izvajalec javne službe dolžan pripravljati vsakih pet let, za obdobje naslednjih petih let. Dolgoročni plan, kot tudi njegove morebitne spremembe, sprejme občinski svet.
(5) Izvajalec javne službe je dolžan najkasneje do 28. februarja vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu.
(6) Podrobnejša vsebina programov iz prvega in drugega odstavka ter poročila o poslovanju iz prejšnjega odstavka se določi v koncesijski pogodbi.
24. člen
(zmanjševanje vodnih izgub vodovoda)
(1) Izvajalec javne službe mora letno spremljati stanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju ter pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub. V ta namen mora izvajalec javne službe ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda, in izdelati vodno bilanco v skladu z republiškimi predpisi o oskrbi s pitno vodo.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se pri načrtovanju rekonstrukcije javnega vodovoda načrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje vodnih izgub vodnih količin, ki nastanejo pri obratovanju javnega vodovoda. Za izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub mora izvajalec javne službe izgube vodnih količin zmanjšati do količin, ki so podrobneje določene za posamezno skupino vodovodov v operativnem programu varstva okolja, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo in ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
25. člen
(vodenje evidenc)
(1) Izvajalec javne službe mora v zvezi z upravljanjem javnega vodovoda voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje javne službe. Predpisane evidence s področja javne službe se vodijo v obliki informatizirane baze podatkov.
(2) Izvajalec javne službe mora za celotno območje voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov.
(3) Izvajalec javne službe mora za celotno območje občine, kjer zagotavlja storitve javne službe, za stavbe, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov zagotoviti:
1. vodenje evidenc zasebnih vodovodov;
2. vodenje evidenc zasebnih hidrantnih omrežij in hidrantov, priključenih na njih, če so oskrbovani iz zasebnih vodovodov;
3. vodenje evidenc vodnih virov in količin, ki se uporabljajo za odvzem vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov;
4. vodenje evidenc stavb, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov.
(4) Stroški priprave podatkov v digitalni obliki, kot jo zahteva izvajalec javne službe za vodenje evidence zasebnih vodovodov, bremenijo uporabnike storitev zasebnega vodovoda.
(5) Podatke o evidencah mora upravljavec zasebnega vodovoda posredovati izvajalcu najkasneje do 15. oktobra tekočega leta.
26. člen
(kataster javnega vodovoda)
(1) S tem odlokom se upravljavcu podeli javno pooblastilo za uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vodenje katastra komunalnih naprav (v nadaljnjem besedilu: kataster), ki vsebuje baze podatkov o infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah namenjenih izvajanju javne službe. Podrobnejšo vsebino katastra določa Tehnični pravilnik.
(2) Uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vzdrževanjem katastra ureja koncesijska pogodba.
(3) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Kostanjevica na Krki in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema ter Tehničnega pravilnika.
(4) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno dostopna (»on-line«).
27. člen
(posredovanje podatkov iz evidenc in katastra)
(1) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec javne službe prosilcem dolžan omogočiti vpogled, prepis, fotokopijo ali elektronski zapis zahtevanih podatkov iz uradnih evidenc iz 25. in 26. člena tega odloka.
(2) Vpogled v zahtevane podatke je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko izvajalec prosilcu zaračuna materialne stroške v skladu s stroškovnikom, ki ga predpiše Vlada Republike Slovenije.
28. člen
(javna pooblastila)
(1) Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah izdaje projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(2) Občina in izvajalec se s posebno pogodbo dogovorita o načinu plačila.
(3) Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo za izdajanje smernic za načrtovanje predvidene prostorske ureditve in mnenj k dopolnjenimi predlogi prostorskih aktov v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.
Zagotavljanje skladnosti pitne vode
29. člen
(zagotavljanje skladnosti)
(1) Izvajalec javne službe mora v skladu s predpisi o pitni vodi zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. V ta namen mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami republiškega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri.
(2) Skladnost mora biti zagotovljena:
1. na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda,
2. v objektih za proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se voda uporablja v proizvodnji in prometu živil,
3. v objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira,
4. v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne.
30. člen
(izključitev odgovornosti)
(1) Ne glede na prejšnji člen tega odloka se šteje, da je izvajalec javne službe izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec javne službe, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti:
1. priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali
2. ukrepe kot so ustrezne metode priprave, za spremembo lastnosti vode pred dobavo, tako da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda po dobavi ne bi bila skladna in
3. ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti.
(3) V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta.
Prekinitev in omejitev dobave vode
31. člen
(prekinitev in omejitev zaradi zdravja ljudi)
(1) Izvajalec javne službe mora prenehati z dobavo pitne vode, ali omejiti njeno uporabo, ali pa sprejeti ukrep, ki je potreben za varovanje zdravja ljudi, če uporaba pitne vode predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Pri izbiri ukrepov mora upoštevati tveganja za zdravje ljudi, ki bi jih povzročila prekinitev dobave ali omejitev dobave uporabe pitne vode, o čemer poda mnenje Inštitut za varovanje zdravja (v nadaljevanju: IVZ).
(2) V primerih omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode mora izvajalec javne službe takoj obvestiti uporabnike in jim posredovati ustrezna priporočila, ki jih pripravi Inštitut za varovanje zdravja. V primeru prekinitve dobave, ki traja več kot 24 ur, mora izvajalec javne službe zagotoviti nadomestno oskrbo s pitno vodo.
(3) Kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti pitne vode z mejnimi vrednostmi parametrov, določenimi s predpisi o pitni vodi, mora izvajalec javne službe prek sredstev javnega obveščanja obveščati uporabnike, razen če IVZ oceni, da je neskladnost z mejnimi vrednostmi parametrov nepomembna.
32. člen
(omejitev zaradi pomanjkanja vode)
V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko izvajalec javne službe omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.
33. člen
(prekinitev dobave posameznemu uporabniku)
(1) Izvajalec javne službe lahko začne postopek prekinitve dobave pitne vode posameznemu uporabniku s predhodnim obvestilom, v katerem mu mora dati primeren rok za odpravo vzroka prekinitve ter ga opozoriti na posledico prekinitve dobave pitne vode:
– če je vodovodni priključek izveden brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe;
– če hišno vodovodno omrežje in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo pitne vode drugim uporabnikom;
– če brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo hišno vodovodno omrežje ali če spremeni zmogljivost svojega vodovodnega priključka;
– če ne omogoči izvajalcu javne službe vzdrževanja vodovodnega priključka pod pogoji iz 15. člena tega odloka in pogodbe o dobavi pitne vode;
– če posega v obračunski vodomer v nasprotju z zahtevami izvajalca javne službe iz četrtega odstavka 14. člena tega odloka;
– če krši objavljene ukrepe za odpravo vzrokov neskladnosti in omejitve uporabe pitne vode;
– če z odvodom odpadne komunalne in padavinske vode ogroža vodne vire ali dobavo vode;
– če ne poravna dveh računov za dobavljeno pitno vodo;
– če na poseben pisni poziv ne sklene pogodbe o dobavi pitne vode, skladno s 17. členom tega odloka, razlog za nesklenitev pogodbe pa je na njegovi strani;
– na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja;
– iz drugih razlogov, ki lahko ogrozijo nemoteno izvajanje dejavnosti javne službe, če se dobava vode ne bi prekinila.
(2) Upravljavec uporabniku z upravno odločbo začasno prekine dobavo vode kolikor v roku določenim s predhodnim obvestilom, ne odpravi vzroka zaradi katerega se je postopek prekinitve začel. Glede oblike upravne odločbe se upoštevajo določila zakona, ki ureja upravni postopek. Prekinitev oskrbe s pitno vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno vodo plača uporabnik. Uporabniki niso upravičeni do odškodnine v primerih prenehanja dobave vode zaradi večjih okvar (poškodb) na objektih in napravah s pitno vodo.
(3) Izvajalec javne službe ima pravico prekiniti ali omejiti oskrbo z vodo za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalni del ali nastalih okvar na javnem vodovodu. Če prekinitev ali omejitev oskrbe s pitno vodo traja več kot 24 ur mora izvajalec javne službe v tem času zagotoviti omejeno nadomestno oskrbo s pitno vodo.
(4) O vzrokih, o času trajanja prekinitve ali omejitve ter o navodilih za ravnanje uporabnikov mora izvajalec javne službe pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na drug krajevno običajen način.
Meritev količin in obračun porabljene vode
34. člen
(meritev količin porabljene vode)
(1) Izvajalec meri količino porabljene vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri.
(2) Za porabljeno vodo izvajalec izstavi račun uporabniku mesečno na podlagi:
– odčitane količine porabljene vode,
– povprečne dnevne porabe v preteklem obračunskem obdobju ali
– ocenjene količine porabe vode v daljšem časovnem obdobju, če meritev z vodomerom ni možna.
(3) Račun iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati vse z zakonom predpisane elemente.
35. člen
(izstavitev in plačilo računa)
(1) Izvajalec izstavi račun iz prejšnjega člena tega odloka lastniku stavbe ali uporabniku vode v stavbi.
(2) Račun mora uporabnik plačati v roku navedenem na računu, in sicer v roku 15 dni od zadnjega dne obračunskega obdobja.
(3) Uporabnik lahko upravljavcu pisno ugovarja na izdani račun v 10 dneh od dneva izdaje računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. Upravljavec je na tak ugovor dolžan pisno odgovoriti v 15 dneh od prejema ugovora in v tem času oziroma do rešitve ugovora ne sme začasno prekiniti dobave vode, po postopku določenem s tem odlokom.
(4) Kolikor upravljavec uporabnikov ugovor zavrne, ima slednji pravico do pritožbe, ki jo lahko v osmih dneh po prejemu upravljavčeve zavrnitve ugovora naslovi na župana, ki o njej tudi odloča. Vložena pritožba ne zadrži postopka začasne prekinitve dobave vode iz 33. člena odloka.
(5) V stavbi z več stanovanji izda izvajalec račun iz prejšnjega člena tega odloka upravniku stavbe. Izvajalec lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom stavbe na podlagi pisnega dogovora z upravnikom stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj.
(6) Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika stavbe, ti sporočijo kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo. Izvajalec lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov, priključenih na isti obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje.
(7) Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode, izvajalec upošteva pri obračunu vode povprečno količino porabljene vode v obdobju dvanajstih mesecev pred nastankom okvare.
(8) Izvajalec javne službe je dolžan najmanj enkrat letno ugotavljati dejansko porabo.
(9) Kolikor je uporabnik pozvan, da izvajalcu zagotovi zamenjavo vodomera in se pozivu ne odzove, izvajalec lahko uporabniku zaračuna pavšalno porabo pitne vode, in sicer v višini 10 m3 na stalno prijavljeno osebo na predmetnem odjemnem mestu na mesec.
36. člen
(vodomeri v interni napeljavi)
(1) V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim vodomerom in so na internem omrežju vgrajeni pomožni vodomeri, lahko upravljavec izda račun za stroške oskrbe s pitno vodo posameznim uporabnikom na podlagi odčitka stanja na pomožnih vodomerih.
(2) Kadar so pomožni vodomeri vseh uporabnikov upravljavcu dostopni ob vsakem času (so nameščeni na njemu dostopnih funkcionalnih površinah ali v skupnih delih objekta) je upravljavec, pod pogojem da so pomožni vodomeri vzdrževani v skladu z veljavnimi predpisi, na podlagi pogodbe z upravnikom objekta dolžan sam odčitavati stanje na pomožnih vodomerih.
(3) Razlika med seštevkom dobavljene vode po odčitkih na pomožnih vodomerih in po odčitku na glavnem vodomeru se razdeli na vse uporabnike v objektu, skladno s strukturo, ki jo določa odčitek na pomožnih vodomerih po prvem odstavku.
(4) V primerih, ko ni možnosti za izdajo računov posameznim uporabnikom na podlagi odčitka stanja na vodomeru, se vprašanja izdaje in plačevanja računov ter drugi premoženjskopravni odnosi ter ukrepi uredijo s pogodbo iz 17. člena tega odloka.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
37. člen
(pravice uporabnikov storitev javne službe)
(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
(2) Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca pravico:
– priključitve na javni vodovod,
– spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka, vodomerno mesto,
– izvesti dodatna dela na priključku,
– povečati odvzem vode,
– ukinitve priključka.
38. člen
(obveznosti uporabnikov javne službe)
Uporabniki morajo:
– skleniti pogodbo z izvajalcem javne službe o dobavi pitne vode,
– redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante,
– varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi ter v primeru poškodb kriti morebitne stroške,
– zagotavljati dostop za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,
– sporočati okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru,
– zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,
– zagotoviti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika,
– plačevati račune za javno službo v roku, navedenem na računu,
– urejati delitve stroškov porabljene vode v več stanovanjskih stavbah,
– upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi z vodo,
– dovoliti obnovo vodovodnega priključka,
– kriti stroške nadzora montaže vodovodnega priključka v primeru, da izvede montažo drugi izvajalec del montaže vodovodnega priključka s priznano usposobljenostjo,
– urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca,
– pisno obveščati izvajalca o odvzemu vode iz hidrantov,
– odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,
– odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja in
– opravljati druge obveznosti iz tega odloka.
39. člen
(zagotovitev prehoda)
(1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja vodovodnega priključka mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, dovoliti prehod, za kar ne more uveljavljati odškodnine.
(2) Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka je izvajalec dolžan zagotoviti vzpostavitev nepremičnine v prvotno stanje.
40. člen
(odvzem vode iz javnega hidranta)
(1) Uporabnik lahko odvzame vodo samo iz določenih hidrantov na javnem vodovodu, na katerih je nameščen vodomer, za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja izvajalca, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode.
(2) V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med izvajalcem javne službe in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode.
41. člen
(odvzem vode iz javnega hidranta brez soglasja izvajalca)
Brez soglasja izvajalca se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno obvestiti izvajalca o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.
VI. OBVEZNOST IZVAJALCEV DEL
42. člen
(1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb vodovoda in vodovodnih priključkov.
(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del pri izvajalcu javne službe priskrbeti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti ter plačati storitev skladno z veljavno tarifo.
(3) Izvajalec del iz prvega odstavka tega člena mora po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe.
(4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del dolžan naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu javne službe, poravnati vse stroške popravila ter ostale stroške v zvezi z vzpostavitvijo nemotene oskrbe s pitno vodo (škoda, ki je nastala z iztokom vode, stroški izpiranja, dezinfekcije omrežja ipd.).
VII. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN NJIHOVEGA OBLIKOVANJA
43. člen
(viri financiranja storitev javne službe)
(1) Viri financiranja gospodarske javne službe so:
a) plačila uporabnikov za storitve javne službe,
b) plačilo stroškov za priključitev na javno vodovodno omrežje,
c) druga plačila uporabnikov za storitve javne službe in izvajanje javnih pooblastil (stroški projektnih pogojev, soglasij …),
d) sredstva občinskega proračuna,
e) sredstva dotacij, donacij in subvencij,
f) sredstva EU, pridobljena iz strukturnih in drugih skladov,
g) druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za oskrbo s pitno vodo.
(2) Proračunsko financiranje javne službe se razmeji med lokalno skupnostjo in državo na način, ki ga določa zakon.
(3) Podrobnejši način obračunavanja obveznosti po virih iz točk a), b) in c) se določi v Pravilniku o načinu obračunavanja stroškov, povezanih z izvajanjem javne službe, ki ga sprejme občinski svet v obliki predpisa.
(4) Obveznosti po virih iz točk a), b) in c) prvega odstavka tega člena se uporabnikom zaračunavajo po tarifi, ki jo na pobudo izvajalca in na predlog župana v obliki predpisa sprejme občinski svet. Izvajalec je pripravljeni predlog tarife dolžan uskladiti z občinsko upravo, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu.
44. člen
(viri financiranja infrastrukture)
Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
– iz komunalnega prispevka,
– iz proračuna občine,
– iz proračuna države,
– iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
VIII. CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE
45. člen
(oblikovanje cen)
(1) Cene storitev javne službe za dobavo pitne vode se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Podrobnejši način obračunavanja obveznosti se določi v pravilniku o načinu obračunavanja stroškov, povezanih z izvajanjem javne službe, ki ga sprejme občinski svet v obliki predpisa.
(3) Obveznosti se uporabnikom zaračunavajo po tarifi, ki jo na pobudo izvajalca in na predlog župana v obliki predpisa sprejme občinski svet. Izvajalec je pripravljen predlog tarife dolžan uskladiti z občinsko upravo, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu.
46. člen
(cenik storitev javne službe)
Cenik storitev in njegove spremembe ter dopolnitve se objavijo na spletni strani Občine Kostanjevica na Krki in na spletni strani izvajalca javne službe.
IX. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
47. člen
(infrastruktura lokalnega pomena)
(1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavlja omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno javno vodovodno omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij.
(2) Objekte za oskrbo s pitno vodo lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi uporablja vsakdo.
(3) Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi za oskrbo s pitno vodo.
48. člen
(objekti in naprave v lasti uporabnika)
(1) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v lasti uporabnika so:
1. vodovodni priključek oziroma priključek na stavbo,
2. interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto, ali s pogodbo dogovorjeno mesto,
3. vodomerni jašek ali niša,
4. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno, požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
(2) Za vzdrževanje vodovodnega priključka oziroma priključka na stavbo uporabnik plačuje posebno tarifo. Ostale objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena pa vzdržuje uporabnik na lastne stroške.
(3) Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena gospodariti tako, da je omogočena nemotena oskrba s pitno vodo.
X. NADZOR
49. člen
(nadzorni organ)
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pooblaščena oseba za nadzor nad izvajanjem odloka ter občinska uprava občine.
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojna pooblaščena oseba za nadzor nad izvajanjem odloka izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3) Pristojni organ občinske uprave ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(4) Pooblaščeni delavci izvajalca javne službe so dolžni o kršitvah določil tega odloka takoj obveščati pristojne iz prvega odstavka tega člena ter ugotovljene kršitve dokumentirati.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
50. člen
(prekrški)
(1) Z globo 1.200 EUR se kaznujeta za prekršek – izvajalec javne službe, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ravna v nasprotju z 18. členom;
– ravna v nasprotju z 22. členom;
– ravna v nasprotju z 31. členom.
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(3) Z globo 1.200 EUR se kaznuje za prekršek upravljavec zasebnega vodovoda, če:
– ravna v nasprotju z 21. in 25. členom.
(4) Z globo 400 EUR se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba upravljavca zasebnega vodovoda.
(5) Z globo 1200 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, uporabnik – samostojni podjetnik posameznik in uporabnik – posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju z 9. členom;
– ravna v nasprotju z 12. členom;
– ravna v nasprotju s 15. členom;
– ravna v nasprotju z 32. členom
– ravna v nasprotju z 38. členom;
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 39. člena;
– ravna v nasprotju s 40. členom;
– ravna v nasprotju z 41. členom.
(6) Z globo 400 EUR se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
(7) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje uporabnik – posameznik, če:
– ravna v nasprotju z 9. členom;
– ravna v nasprotju z 12. členom;
– ravna v nasprotju s 15. členom;
– ravna v nasprotju z 32. členom;
– ravna v nasprotju z 38. členom;
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 39. člena;
– ravna v nasprotju s 40. členom;
– ravna v nasprotju z 41. členom.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51. člen
(določitev odgovorne osebe)
V primerih, ko se na podlagi drugega odstavka 20. člena tega odloka od vodovodnega odbora zahteva zaposlitev odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti z zahtevami Pravilnika o pitni vodi, mora vodovodni odbor oziroma lastniki zasebnega vodovoda to osebo določiti do 31. decembra 2010 oziroma v roku dveh mesecev od zahteve po imenovanju. V kolikor vodovodni odbor oziroma lastniki odgovorne osebe v tem roku ne določijo, se šteje, da uradne obveznosti upravljavca lokalnega sistema oskrbe s pitno vodo izvaja vodovodni odbor oziroma vsi lastniki zasebnega vodovoda oziroma nosilci vodnega dovoljenja.
52. člen
Vsi uporabniki, ki imajo na dan sprejetja tega odloka vodomerni jašek ali nišo znotraj objekta, morajo na poziv izvajalca prestaviti jašek izven objekta v obdobju dveh let, razen v primerih, ki niso tehnično izvedljivi.
53. člen
(Pravilnik o obračunavanju stroškov)
Predlog Pravilnika o obračunavanju stroškov iz 43. in 45. člena tega odloka upravljavec v sodelovanju s pristojnim organom pripravi najkasneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega odloka.
54. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o pogojih dobave in načinu oskrbe s pitno vodo na območju Občine Krško (Uradni list RS, št. 66/96).
55. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-5/2010
Kostanjevica na Krki, dne 20. aprila 2010
Župan
Občine Kostanjevica na Krki
Mojmir Pustoslemšek l.r.
