Občinski svet Občine Tabor je na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter na podlagi 6. člena Statuta Občine Tabor (Uradni list RS, št. 120/06) na 3. izredni seji dne 19. 4. 2010 sprejel

(1) V skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Žalec za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za obdobje 1986–1990 za območje Občine Tabor, dopolnitev 2007 (Uradni list RS, št. 83/08; v nadaljevanju: prostorske sestavine prostorskega plana Občine Tabor) Občinski svet Občine Tabor sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Tabor – jug (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 42-2008, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07).

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
– umestitev načrtovane ureditve v prostor
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz kartografske dokumentacije odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Žalec za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za obdobje 1986–1990 za območje Občine Tabor, dopolnitev 2007 (Uradni list RS, št. 83/08)''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture ''
GRAFIČNI NAČRT 6: ''Načrt parcelacije''.
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– strokovne podlage
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost
– geodetski načrt s certifikatom
– geološko poročilo
– podatki o lastnikih zemljišč.

(1) Območje OPPN zajema zemljišča s parc. št. 1123/1, 997/1, 997/3, 997/4, 997/14, 997/15, 997/16, 997/17, 997/18, 998/1, 998/2 in 998/3, vse k.o. Ojstriška vas. Območje obsega 3,4 ha.
(2) Območje OPPN se nahaja v južnem delu naselja Tabor, zahodno od lokalne ceste Tabor–Loke. Na severu je omejeno z gozdom, na vzhodu z lokalno prometnico Tabor–Loke, na zahodu z lokalnim dostopom do objektov lastnikov Lukman in Videnič, na jugu pa s stanovanjskimi hišami.

Za celotno območje je z prostorskimi sestavinami prostorskega plana Občine Tabor predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta. Ker obravnavano območje v naravi predstavlja travnik je potrebno območje najprej prometno, energetsko in komunalno opremiti. Nato pa je možna gradnja posameznih stavb in sicer v skladu s spodaj navedenimi pogoji.

Območje OPPN predstavlja večjo zapolnitev južnega dela naselja Tabor. Nahaja se zahodno od lokalne ceste, in sicer na manjši ježi, ki je od nivoja ceste dvignjena za približno 3 m in se nato vzpenja proti jugozahodnem robu. Okoli območja se nahajajo posamezne stanovanjske stavbe, vse predvidene stavbe znotraj območja OPPN pa morfološki vzorec nadgrajujejo ter izboljšujejo. Volumni in lege predvidenih stavb se navezujejo na že obstoječe in ne posegajo v njihovo vplivno območje. Vse strehe predvidenih enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb bodo dvokapnice. Večjo stavbno maso predstavlja predvidena stanovanjska stavba z oskrbovanimi stanovanji oziroma stavba za posebne namene. Vendar je zagotovljen zadosten odmik od obstoječih ter predvidenih stanovanjskih stavb, hkrati pa je umeščena na skrajni vzhodni rob območja OPPN tako, da je zagotovljeno najboljše možno osončenje. Zaradi velike širine objekta mora biti streha na tem objektu ravna, izjemoma dvokapnica vendar brez izrastkov. Prometno bo območje napajano neposredno preko obstoječe lokalne ceste, znotraj območja OPPN pa bo povsem na novo zgrajeno prometno omrežje. Poleg tega se bodo vse stavbe priključile na komunalno in energetsko infrastrukturo, katere glavni vodi se nahajajo v neposredni bližini.

Območje OPPN je razdeljeno na štiri enote urejanja. V enoti A je predvidena izgradnja 16 enostanovanjskih stavb. V enoti B je predvidena izgradnja 14 enostanovanjskih stavb. V enoti C je predvidena izgradnja 10 vrstnih enostanovanjskih stavb. V enoti D pa je predvidena izgradnja stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji ter stavbe za posebne namene. Znotraj območja OPPN je predvidena izgradnja otroškega igrišča ter lokalne ceste, ki bo prometno napajala vse predvidene stavbe. V območju lokalne ceste pa bo umeščena tudi vsa ostala gospodarska javna infrastruktura.

(1) Enota A
Stavbe od A1 do A16
Znotraj te enote je dovoljena gradnja 16 enostanovanjskih stavb. Enota je razdeljena na 16 ločenih parcel, namenjenih gradnji. Znotraj vsake te parcele je dovoljena gradnja ene stavbe dimenzij do 12.00 x 14.00. Znotraj te dimenzije morajo biti tudi vsi izzidki ali prizidki in je ne smejo presegati. Stavba je etažnosti največ K+P+M, lahko tudi manj, pri čemer se v primeru izgradnje kleti šteje, da je klet v celoti vkopana. Streha je obvezna dvokapnica z naklonom strešin med 35° in 45° in usmerjenostjo slemena v smeri daljše stranice objekta, to je v smeri vzhod – zahod. Fasade objektov morajo biti zgolj v zemeljskih odtenkih, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa. Določeni so tudi odmiki od sosednjih parcel namenjenih gradnji, ki so lahko tudi večji, manjši pa ne. Hkrati je določena tudi gradbena linija, ki se jo morajo objekti z eno stranico dotikati.
(2) Enota B
Stavbe od B1 do B14
Znotraj te enote je dovoljena gradnja 14 enostanovanjskih stavb. Enota je razdeljena na 14 ločenih parcel, namenjenih gradnji. Znotraj vsake te parcele je dovoljena gradnja ene stavbe dimenzij do 12.00 x 14.00. Znotraj te dimenzije morajo biti tudi vsi izzidki ali prizidki in je ne smejo presegati. Stavba je etažnosti največ K+P+M, lahko tudi manj, pri čemer se v primeru izgradnje kleti šteje, da je klet v celoti vkopana. Streha je obvezna dvokapnica z naklonom strešin med 35° in 45° in usmerjenostjo slemena v smeri daljše stranice objekta in v smeri plastnic, to je v smeri severozahod – jugovzhod. Fasade objektov morajo biti zgolj v zemeljskih odtenkih, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa. Določeni so tudi odmiki od sosednjih parcel, namenjenih gradnji, ki so lahko tudi večji, manjši pa ne. Hkrati je določena tudi gradbena linija, ki se jo morajo objekti z eno stranico dotikati.
(3) Enota C
Stavbe od C1 do C5
Znotraj te enote je dovoljena gradnja 10 vrstnih stanovanjskih stavb. Enota je razdeljena na 5 ločenih parcel, namenjenih gradnji. Znotraj vsake te parcele je dovoljena gradnja dveh enostanovanjskih stavb, skupne dimenzije do 9.00 x 17.00. Znotraj te dimenzije morajo biti tudi vsi izzidki ali prizidki in je ne smejo presegati. Stavba je etažnosti največ K+P+M, lahko tudi manj, pri čemer se v primeru izgradnje kleti šteje, da je klet v celoti vkopana. Streha je obvezna dvokapnica z naklonom strešin med 35° in 45° in usmerjenostjo slemena v smeri daljše stranice objekta, to je v smeri vzhod – zahod. Fasade objektov morajo biti zgolj v zemeljskih odtenkih, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa. Določeni so tudi odmiki od sosednjih parcel namenjenih gradnji, ki so lahko tudi večji, manjši pa ne. Hkrati je določena tudi gradbena linija, ki se jo morajo objekti z eno stranico dotikati.
(4) Skupni pogoji za enote A, B in C
Zunanja ureditev
Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznimi drevesi, dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv. Parkirne površine naj bodo tlakovane s travnimi ploščami.
Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Dovoljena je postavitev ograje višine največ do 1.50 m okoli objekta, in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji, od roba predvidene dovozne ceste pa mora biti oddaljena najmanj 0.50 m. Dovoljena je tudi gradnja bazena, nadstreškov, ute in samostojne garaže dimenzij do 30 m², ki pa morajo biti oddaljeni od sosednjih parcel najmanj 2.00 m. Vsi ti objekti morajo biti oblikovani skladno z osnovnim objektom ter praviloma montažni. V primeru gradnje vrstnih enostanovanjskih stavb pa je za vsak del stavbe dovoljena gradnja samostojnih nezahtevnih in enostavnih objektov.
(5) Enota D
Stavbe od D1 do D2
Dovoljena je gradnja stanovanjskih stavb za posebne namene (šifra 11300 v prilogi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS, št. 33/03; v nadaljevanju: uredba). Kletna etaža pa se lahko nameni opravljanju poslovne dejavnosti ali kot garaži. Znotraj parcele namenjene gradnji je dovoljena gradnja dveh med sabo povezanih stavb. Stavba D1 je dimenzij do 26.00 x 17.00 in etažnosti do K+P+2, pri čemer mora biti klet v celoti vkopana. Stavba D2 je dimenzij do 55.00 x 17.00 in etažnosti do K+P+2+M, pri čemer mora biti klet na severni, zahodni in južni strani vkopana, na vzhodni proti lokalni cesti pa je lahko v celoti vidna in sicer mora slediti nivoju lokalne ceste. Izzidani del mansarde lahko zavzema največ 50% tlorisne površine, na ostalem delu pa se lahko izgradi terasa. Streha na obeh stavbah je lahko ravna ter obvezno ozelenjena ali dvokapnica z naklonom strešin med 35° in 45°, pri čemer je izgradnja izrastkov kot so frčadi in podobno prepovedana, kolenčni zid pa je lahko največ 1,00 m. Stavbi naj bosta zasnovani sodobno, pri fasadi je zaželena uporaba lesa. Fasade objektov morajo biti zgolj v zemeljskih odtenkih, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Zaradi velikega volumna napram okoliškim stavbam naj bo objekt členjen ter oblikovno prilagojen merilu naselja. V primeru izgradnje kletne etaže kot garaže, pa se le ta lahko umesti znotraj celotne parcele namenjene gradnji z upoštevanjem minimalnih varnostnih odmikov od sosednjih parcel.
Etažiranje stavbe, ki bi omogočal pravni promet s posameznimi deli stavb ni dopustno, razen kletne etaže, kjer se lahko opravlja poslovna dejavnost in je takšen promet s posameznimi deli mogoč.
Stavba D3
Znotraj parcele namenjene gradnji je dovoljena gradnja stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, in sicer za potrebe bivanja starejših oseb, v kateri je na razpolago vsa potrebna oskrba (šifra 11222 v prilogi uredbe). Pravni promet s posameznimi deli stavb ni dopusten, predmet pravnega prometa je lahko le celotna stavba, in sicer za namene izvajanja institucionalnega varstva starejših. Znotraj stavbe je dovoljena gradnja največ 14 stanovanjskih enot. Stavba je dimenzije do 9.00 x 42.00 metrov. Znotraj te dimenzije morajo biti tudi vsi izzidki ali prizidki in je ne smejo presegati. Stavba je etažnosti največ K+P+M, pri čemer se šteje, da je klet v celoti vkopana. Streha je lahko dvokapnica z naklonom strešin med 35° in 45° in usmerjenostjo slemena v smeri daljše stranice objekta, to je v smeri vzhod – zahod. Fasade objektov morajo biti zgolj v zemeljskih odtenkih, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa. Določeni so tudi odmiki od sosednjih parcel namenjenih gradnji, ki so lahko tudi večji, manjši pa ne. Hkrati je določena tudi gradbena linija, ki se jo morajo objekti z eno stranico dotikati.
Zunanje ureditev
Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznimi drevesi, dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv. Na jugozahodnem delu parcele, namenjene gradnji, je dovoljeno oblikovanje manjšega parka oziroma atrija, ki je lahko tudi zastekljen, vendar pa mora biti od roba lokalne ceste oddaljen najmanj 6.00 m. Parkirne površine naj bodo tlakovane s travnimi ploščami.
Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Dovoljena je postavitev ograje višine največ do 1.50 m okoli objekta, in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji, od roba predvidene dovozne ceste pa mora biti oddaljena najmanj 0.50 m. Dovoljena je gradnja tudi ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki se vežejo na načrtovano dejavnost te enote, oblikovno pa morajo biti skladne s stavbami D1, D2 in D3.
(6) Otroško igrišče
Dovoljena je gradnja otroškega igrišča. Znotraj igrišča se lahko postavijo igrala za otroke ter urbana oprema. Igrišče naj bo javno dostopno. V primeru neizgradnje igrišča pa se lahko to območje priključi k stavbi A1.
(7) Geomehanski pogoji in usmeritve za vse enote
Nivo podtalnice mestoma dosega koto terena oziroma doseže globino 2,6 m, kar je potrebno upoštevati pri morebitnih vkopanih kletnih etažah (gravitacijski odtok drenažnih vod iz obodne etaže, kesonska izvedba kletne etaže).
Nepodkleteni objekti naj se temeljijo v celoti v relativno dobro nosilni preperini, na globini večji od 1,5 m. Temeljenje se lahko izvede tudi globlje (globina > 3,0 m) v primeru podkletitve objektov. Na nivoju temeljenja je potrebno predvideti kvalitetno obodno drenažo z gravitacijskim odtokom v bližnji meteorni odvodnik ali meteorno kanalizacijo. Zaradi slabo prepustne preperine in možnega relativno visokega nivoja podtalnice je izvedba ponikovalnic nesmiselna. Možna je izvedba vkopanih kletnih etaž v neprepustni, kesonski obliki. Globlje gradbene jame (vkopane kletne etaže) naj se primerno zavaruje pred zruški zemljine (na primer z zagatnicami) oziroma predvidi široke izkope. Izkopi bodo v glavnem potekali v območju podtalnice.
Dopustna nosilnost temeljnih tal (pd), raščenih vezljivih zemljin (peščenih glinastih meljev) na globini 1,5 m je pd = 146,0 kPa, kar naj se upošteva pri dimenzioniranju temeljev nepodkletenih objektov. V tem primeru bodo posedki objektov do največ 4,5 cm; posedke se lahko zmanjša z izvedbo sanacije tal.
Dopustna nosilnost temeljnih tal (pd), raščenih vezljivih zemljin (peščenih glinastih meljev) na globini 3,0 m je pd = 392,0 kPa, vendar naj se, zaradi še sprejemljivih posedkov, upošteva pri dimenzioniranju temeljev podkletenih objektov zmanjšano dopustno nosilnost pd = 250 kPa. Posedki podkletenih objektov bodo v tem primeru do največ 3,4 cm. Izkopi za temelje bodo izvedeni na nivoju podtalnice.
Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno pred kakršnimikoli posegi v prostor upoštevati »Preliminarno geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja doma starejših in varovanih stanovanj v Občini Tabor« (Geosvet Celje, d.o.o., november 2008) in sodelovati z geologom.
V globini temeljenja vseh objektov je potrebno izvesti kvalitetne drenaže, z gravitacijskim odtokom v bližnji meteorni odvodnik ali meteorno kanalizacijo, kamor naj bodo speljane po neprepustnih ceveh tudi vse meteorne vode iz objektov, okolice in povoznih površin. Zaradi sestave zemlje (slabo prepustna preperina) in morfologije terena je izvedba ponikovalnic nesmiselna.

(1) Območje OPPN Tabor Jug se bo napajalo preko obstoječe lokalne ceste na vzhodnem delu cone. V coni je predvideno cestno omrežje s primarno cesto, ki bo potekala v smeri sever – jug in posameznimi sekundarnimi kraki. Pri izvedbi primarne povezovalne ceste je predviden pločnik širine 1.20 m.
(2) Primarna povezovalna cesta (sever – jug in cestni priključek) je širine 6.00 m z obojestransko bankino širine 0.5 m. Sekundarni prometni priključki, do objektov, so širine 4.00 m z obojestransko bankino 0.5 m.
(3) Betonski robniki na omenjeni cesti bodo dvignjeni nad niveleto asfalta. Obravnavane ceste bodo obrobničene z betonskimi robniki 15/25 cm, ki se polagajo na betonsko podlago MB 20 cm. Prečni sklon cest bo enostranski in bo znašal od 1% do 2,5%. Vzdolžni skloni se prilagodijo predvideni višinski ureditvi cone. Nivelete cest morajo biti prilagojene niveletam posameznih karejev, ki so podani v OPPN.

(1) Na komplesku OPPN Tabor jug je zgrajeno SN DV 20 kV in NN omrežje 1 kV namenjeno za priključitev obstoječih odjemalcev na distribucijsko omrežje.
(2) Energija za napajanje predvidenih odjemalcev znotraj OPPN je na razpolago na DV 20 kV Loke, kar pomeni, da je znotraj OPPN Tabor – jug potrebno izdelati novo TP 20/0.4 kV Dom Tabor s priključnim SN kablovodom 10(20) kV. Predvidena transformatorska postaja TP 20/0.4 kV Dom Tabor bo vzankana v SN mrežo 20 kV preko predvidenega priključnega kablovoda 20 kV, ki bo priklopljen v tč. 33 DV Loke. Obstoječi DV 20 kV se med tč. 33 DV Loke in tč. 4 DV 20 kV Šmiklavž odstrani. V tč. 4 DV 20 kV Šmiklavž se predvideni kablovod 20 kV priklopi na obstoječe DV omrežje 20 kV. Transformatorska postaja 20/0.4 kV bo montažno betonske tipske izvedbe z vgrajenim transformatorjem max. 1 x 630 kVA. Točen tip TP 20/0.4 kV in navidezna moč transformatorja bo določena v projektu PGD in PZI.
Predvidena distribucijska mreža znotraj kompleksa OPPN bo izvedena z zemeljskimi kablovodi:
– SN kablovodi 20 kV: 3 x (NA2XS(F)2Y 1 x 150/25 mm2, 20 kV),
– NN kablovodi 1 kV: E- AYY(AY2Y) – J 4 x (35 do 150)SM + 1.5RE mm2.
Priključno merilna mesta za posamezne objekte bodo v predvidenih NN razdelilno merilnih omaricah Rxx nameščenih na mejah parcel oziroma ob dovoznih cestah, energetskih prostorih in sicer na stalno dostopnem mestu (risba št. 01).
(3) Na območju OPPN se predvideva tudi izgradnja javne razsvetljave. Le ta bo izvedena s tipskimi kandelabri (nadzemna višina 5–9 m) in svetilkami, ki bodo ustrezale obstoječi zakonodaji – Uredba mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07 in dopolnitvi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 109, 30. 11. 2007) in vgrajeni varčnim sijalkami. Razdalja med kandelabri bo ca. 20 do 30 m. Oddaljenost od roba cestišča bo znaša od 0.5 m do ca. 1 m. Predvideni kablovodi: NAYY – J 4 x 16 do 25 mm2. Prižigališče JR bo v prostostoječi NN omarici locirani ob predvideni TP 20/0.4 kV Dom Tabor.
(4) Idejni projekt
Pri vseh nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno upoštevati projekt ''IDP Načrt električnih inštalacij in električne opreme'' (Urbanisti, d.o.o., št. pr. 42-2008).

(1) Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati trase TK omrežja. Trase so na razpolago pri upravljavcu Telekom Slovenija. Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje je potrebno predvideti in vrisati idejne trase TK vodov. Zaenkrat se na območju ne nahajajo optični kabli, v kolikor pa se bodo v prihodnosti do območja napeljali, se le ti lahko predvidijo, uvlečeni v kabelsko kanalizacijo iz PVC cevi in z ustreznimi TK jaški s tipskimi pokrovi Telekom. Prav tako se znotraj objekta lahko predvidijo optični kabli s tipiziranimi materiali in elementi.
(2) Na obravnavanem območju se nahaja tudi kabelsko komunikacijski sistem (KKS) v lasti in upravljanju UPC Telemach. Pri načrtovanju posegov v prostor naj bo upoštevano, da je priključitev objektov na obstoječe KKS omrežje možno v opredeljenih predajnih točkah, ki jih za vsak posamezen primer projektno obdela UPC Telemach. Kabelska kanalizacija je izvedljiva z umestitvijo cevi ustreznega premera 110 mm in z izvedbo cevne KK do priključitvenih točk na objektih znotraj območja. Možnost izvedbe cevne KK je ob drugih TK vodih, vendar z ločenimi vmesnimi jaški in ločenimi dovodi do posameznih stavb. Postavitev ojačevalnih in distribucijskih točk so projektno določene in so del posebnega projekta KKS. Izvedba cevne KKS do objektov je pogojena s prostorskimi in ostalimi omejitvami vsakega objekta posebej. Definicija tehničnih rešitev zato ni standardna in je prilagojena povsem individualno. Postavitev merilnega mesta je predmet posebnega dela projekta. Cevna KK ob objektih naj omogoča nadaljevanje razvodov. Pri križanju KKS vodov mora biti kot križanja 90° oz ne manj kot 45°. Minimalni vertikalni odmiki med vodi pri križanju znaša 0,3 m. Pri približevanju oziroma vzporednem poteku tras je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 m. Morebitni drugačni odmiki so možni samo s predhodnim medsebojnim dogovorom ter z uskladitvijo tehnične rešitve.

(1) Za potrebe odvoda meteornih vod je na obravnavanem območju predvidena meteorna kanalizacija. Meteorni kanal bo potekal ob fekalnem kanalu, v cestnem telesu in sicer v horizontalnem odmiku 1.0 m. Iztoke iz parkirnih prostorov in manipulativnih površin je potrebno opremiti z lovilcem olja pred priključitvijo na meteorni kanal. Za premere meteornih cevi do 400 mm je predviden rebrast PVC, za večje premere pa armiran centrifugiran beton. Na projektirane kanale se lahko priključijo samo padavinske vode. Odvajanje padavinskih vod je potrebno urediti tudi v skladu z določili 92. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih vod z utrjenih površin. Na območjih manipulacijskih površin so predvidene travne plošče, okolica objektov pa se v čim večji meri zatravi. Za novo predvidene asfaltirane površine je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih vod pred izlivom v površinske odvodnike. Odvod meteornih vod območja con C, B, D1, D2 in D3 se zaključi z zadrževalnim bazenom meteornih vod na vzhodnem delu območja, od tod pa je predviden iztok v površinski odvodnik Konjščica. Meteorne vode severnega dela območja (cona A1-A16) se odvajajo ločeno in zaključijo s zadrževalnikom meteornih voda na skrajno severnem delu cone. Meteorna kanalizacija se zaključuje z zadrževalnima bazenoma, velikosti 80–120 m3 pred iztokom v vodotok Konjščica. Funkcija zadrževalnega bazena meteornih odplak je retenzija volumna, ki je računska razlika med predvidenim in obstoječim stanjem ter odtočnim časom t. Izpust padavinskih vod iz zadrževalnega bazena mora biti načrtovan tako, da ne posega v svetli profil vodotoka. Izpustna glava mora biti oblikovana pod naklonom brežine vodotoka. Na območju izpusta mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
(2) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda je potrebno izvajati v skladu s sprejetim Razvojnim programom izgradnje kanalizacijskega sistema v Občini Tabor za obdobje od leta 2005–2015 (marec 2005) in Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Tabor za obdobje od leta 2005–2015 (maj 2005). Na obravnavanem območju je potrebno predvideti fekalno kanalizacijo, ki bo potekala v cestnem telesu, in sicer v minimalnem horizontalnem odmiku od meteorne kanalizacije. Predvidena je perspektivna priključitev na projektiran primarni kolektor Tabor jug, fekalni kanal K 2.0, ki bo potekal cestnem telesu v neposredni bližini predvidenega OPPN-ja. Do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja je potrebno zagotoviti čiščenje odpadnih vod obravnavanega območja z malimi čistilnimi napravami. Fekalne odpadne vode con B, C, D1, D2 in D3 vodimo preko kanalizacije na lokacijo cone D1 in D2 (parkirišče oskrbovanih stanovanj), kjer je predvideno biološko čiščenje odpadnih vod na čistilno napravo. Iztok biološko očiščene odpadne vode je predviden v zadrževalnik meteornih vod in od tod v površinski odvodnik. Odvod fekalnih vod območja cone A1–A16 se zaključi s kompaktno čistilno napravo z iztokom v zadrževalni bazen meteornih vod na skrajnem severnem delu cone. Po izgradnji javne kanalizacije (javni kanal Tabor jug, fekalni kanal k 2.0) je predvidena prevezava fekalnih odpadnih vod na javno kanalizacijsko omrežje z ukinitvijo malih čistilnih naprav. Fekalno kanalizacijo je potrebno projektirati tako, da zajame vse objekte, ki so predvideni v tem območju. Za posamezne objekte so predvideni priključni jaški premera 800 mm. Predviden je premer fekalne kanalizacije je PVC DN 250 mm.

(1) Oskrba novih in obstoječih objektov z vodo na obravnavanem območju je mogoča preko izgrajenega javnega vodovoda v PE Ø160 mm, PE Ø125 mm in SAL Ø150 mm, ki se oskrbujejo rezervoar Tabor ter delno preko SAL Ø 200 mm in PE Ø90 mm, ki se nahajajo na obravnavanih parcelah. Zaradi majhne višinske razlike med rezervoarjem Tabor in nekaterimi novimi objekti ter predvidenim stanjem bo potrebna izgradnja novega višje ležečega rezervoarja in pripadajočih razvodnih cevovodov. Iz novega cevovodnega sistema se bo oskrbovala tudi novo izgrajena stanovanjska soseska (ureditveni načrt Ribič), ki se nahaja južno od obravnavanih parcel.
(2) Upoštevati je potrebno obstoječo poselitev na področju nove pozidave. Za sekundarno vodovodno omrežje bo potrebno izdelati projektno dokumentacijo na podlagi predvidene porabe vode v posameznih objektih glede na njihovo namembnost.
(3) Za zagotovitev požarne varnosti je predvideno hidrantno omrežje z izvedbo nadzemnih hidrantov. Pod cestnimi površinami je predvidena uporaba cevovodov iz nodularne litine. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda znaša 4.0 m. Vsi odcepi in hišni priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške.

Na območju načrtovanega območja oziroma v bližini ni obstoječega nizkotlačnega plinovodnega omrežja. Je pa znotraj območja predvidena izgradnja plinskega razvoda, ki se bo oskrboval iz UNP rezervoarja. Pri načrtovanju plinovodnega omrežja mora biti upoštevan obstoječi kataster komunalnih naprav in napeljav, racionalna izraba podzemnega prostora, geološke razmere tal, ter priporočila DVGW, katera določajo pogoje za polaganje plinovodov. Razvodna plinska mreža mora biti dimenzionirana tako, da zadovolji minimalni dovoljeni tlak v mreži s tem, da so napajalni vodi močneje dimenzionirani, da omogočajo povečani pretok plina proti sosednjim področjem in kot rezerva za povečano porabo plina v mreži. Plinovodi se izvedejo iz polietilenskega materiala visoke gostote PE100. Posamezni plinovodi so ločeni med seboj z zapornimi elementi, ki ob poškodbi določenega segmenta plinovoda omogočajo nemoteno preskrbo ostalim potrošnikom. Plinovod bo večji del potekal v globini 0.8 do 1.2 metra v predvidenem cestišču.

Predvideni objekti na območju OPPN se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo.

(1) Območje OPPN leži izven evidentiranih in varovanih območij nepremične arheološke dediščine, vendar gre za odprte površine območij kmetijskih zemljišč (travniki in njive …) zato je smiselno predhodno z nedestruktivnimi arheološkimi raziskavami oceniti arheološki potencial obravnavanega območja.
(2) Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred pričetkom zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s 55. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. V tem primeru mora investitor vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del obvestiti ZVKDS OE Celje o dinamiki gradnje.

Vsi predvideni objekti se bodo priključili na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se bodo po izgradnji kolektorjev odvajale v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo.

Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) sodi območje OPPN v II. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.

Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji naj se prvenstveno uporabljajo alternativni viri oziroma tisti viri, ki imajo minimalne vplive na kakovost zraka. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.

(1) Za vsak stanovanjski ali poslovni objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2) Zbirno mesto mora ustrezati naslednjim splošnim zahtevam:
– funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno varstvenim pogojem,
– ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah,
– vzdolžni nagib dostopne poti od zbirnega mesta do odjemnega mesta je lahko max. 15% v strmini oziroma 4% v klančini,
– med zbirnim in odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov, ti morajo biti poglobljeni,
– širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja kot je širina najširšega nameščenega zabojnika,
– kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj 0,3 m več kot je širok najširši nameščeni zabojnik. Ista širina velja tudi za poglobljen robnik,
– tla zbirnega mesta morajo biti primerno utrjena zaradi prevoza zabojnikov, odporna na udarce in obrabo,
– zbirno mesto urediti tako, da se prepreči zdrs zabojnika.
(3) Če je zbirno mesto v objektu, mora biti urejeno na naslednji način:
– prostor mora imeti električno razsvetljavo,
– prostor naj bo ustrezno prezračevan,
– tla v prostoru naj bodo ustrezno utrjena (betonirana, tlakovana …) in nagnjena proti kanalizacijskemu jašku z rešetko in priključkom na javno kanalizacijsko omrežje,
– v prostoru ne smejo biti priključki za plin, plinski števci ipd.
(4) V območju OPPN je potrebno predvideti utrjen prostor za postavitev zbiralnice ločenih frakcij komunalnih odpadkov dimenzij min. 5 x 2 m.
(5) Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta ter do zbiralnic ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3 m.

Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.

Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost. Zato izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni.

Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo in zaščito.

Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Širše območje OPPN spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS, nahaja pa se na meji z VIII. stopnjo, ki se začne zahodno od območja OPPN. Pričakovati je pospeške tal (v primeru potresa) PGA (g) do 0.150 po EC8, pri čemer je potrebno upoštevati še koeficient tal E.

(1) Pri pripravi OPPN so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 105/06, 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 105/06, 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07).
(2) Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, 66/06 – odločba US in 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna izdelava študije požarne varnosti so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dožni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.

(1) Območje OPPN ni poplavno ogroženo, zato niso predvideni ukrepi glede zagotavljanja poplavne varnosti.
(2) Pred kakršnimikoli posegi si je potrebno pridobiti vodno soglasje, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.

(1) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s tem odlokom je potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(2) Kot ukrepi varstva pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice se štejejo določila iz sedmega odstavka 7. člena tega odloka (geomehanski pogoji in usmeritve za vse enote).

Kot ukrepi varstva pred škodljivim delovanjem erozije in varstva pred plazovi se štejejo določila iz sedmega odstavka 7. člena tega odloka (geomehanski pogoji in usmeritve za vse enote).

(1) Pri gradnji novih objektov je potrebno ojačiti prvo ploščo v skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(3) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.

Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel namenjenih gradnji in je prikazan v grafičnem načrtu parcelacije.

Načrtovane ureditve se lahko izvedejo v več ločenih etapah. Pred gradnjo stavb ali hkrati z njo je potrebno območje opremiti s predvideno gospodarsko javno infrastrukturo. Gospodarska javna infrastruktura se lahko izgradi v največ dveh etapah in sicer ločeno za severni del – enoto A in ločeno za južni del – enote B, C in D.

(1) Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje tlorisnih gabaritov stavb, povečanja niso dovoljena.
(2) Znotraj enote C je namesto dveh vrstnih enostanovanjskih stavb dovoljena gradnja ene enostanovanjske stavbe in sicer na vsaki parceli namenjeni gradnji.
(3) Vse stavbe znotraj enote B in C se lahko namenijo tudi kot stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji.
(4) Dovoljena so tudi manjša odstopanja od lege posameznih stavb ter ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati minimalne odmike od sosednjih gradbenih parcel. Objekte je dovoljeno postavljati tudi bližje sosednjim parcelam, vendar zgolj ob soglasju lastnikov le-teh.
(5) Meje parcel, namenjenih za gradnjo so določene okvirno, možne so tudi korekcije, vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo OPPN.
(6) Ravno tako so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(7) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, v kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(8) Odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.

OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Tabor. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Tabor in na Upravni enoti na Oddelku za okolje in prostor Žalec.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.