Na podlagi drugega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora in sklepa Državnega zbora z dne 3. marca 2010 je Državni zbor na seji dne 20. aprila 2010 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o ekonomskih conah, ki obsega:

– Zakon o ekonomskih conah – ZEC (Uradni list RS, št. 45/98 z dne 12. 6. 1998),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ekonomskih conah – ZEC-A (Uradni list RS, št. 97/01 z dne 4. 12. 2001),
– Zakon o graditvi objektov – ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002),
– Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti – ZICPES (Uradni list RS, št. 25/04 z dne 19. 3. 2004),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ekonomskih conah – ZEC-B (Uradni list RS, št. 12/07 z dne 12. 2. 2007) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ekonomskih conah – ZEC-C (Uradni list RS, št. 19/10 z dne 12. 3. 2010).

(1) S tem zakonom se določajo pogoji in način ustanavljanja ekonomskih con ter vrste dejavnosti v njih in pogoji za njihovo opravljanje.
(2) Opravljanje gospodarske dejavnosti v ekonomskih conah, določeno na podlagi tega zakona, je zagotovljeno do 31. decembra 2013.

(1) Ekonomska cona so funkcionalno povezani in ustrezno urejeni poslovni prostori s pripadajočimi zunanjimi površinami, ki omogočajo opravljanje določene vrste gospodarske dejavnosti pod posebnimi pogoji.
(2) Ekonomska cona je del carinskega območja Evropske unije, ki je ločen od preostalega carinskega območja, je označen ter ograjen in na katerem velja poseben carinski režim določen s tem zakonom.
(3) V ekonomski coni se šteje:
a) da glede plačila carine in drugih ukrepov trgovinske politike carinsko blago ni na carinskem območju, vendar le pod pogojem, da to blago ni deklarirano za sprostitev v prosti promet ali ni porabljeno ali uporabljeno drugače, kot pod pogoji in na način, kot ga določa ta zakon;
b) kot da je domače blago, ki je zaradi nameravanega izvoza vnešeno v ekonomsko cono, izvoženo že v trenutku, ko je vnešeno v cono.
(4) Ekonomske cone, ustanovljene v skladu s tem zakonom se v carinskem smislu štejejo za proste cone, kot so opredeljene v carinskem zakoniku Evropske skupnosti.

(1) Ekonomsko cono lahko ustanovi ena ali več domačih pravnih oseb (v nadaljevanju: ustanovitelj).
(2) Ustanovitelj zagotovi sredstva za ustanovitev in začetek dela ekonomske cone, ustrezne organizacijske, prostorske, ekološke, energetske, tehnične in druge pogoje za opravljanje dejavnosti v tej coni in sprejme akt o njeni ustanovitvi.
(3) Več ustanoviteljev sklene pogodbo o ustanovitvi ekonomske cone.

(1) Ekonomska cona se ustanovi na območju, kjer je pristanišče ali letališče, ki je odprto za mednarodni blagovni promet.
(2) Ustanovitev ekonomske cone mora biti v skladu s prostorskimi planskimi akti za območje, kjer cona leži.
(3) V upravičenih primerih je lahko ekonomska cona sestavljena iz več ločenih delov, vendar mora vsak od njih biti ograjen in ločen od preostalega območja.

Akt oziroma pogodba o ustanovitvi ekonomske cone vsebuje zlasti:
1. firmo ustanovitelja ekonomske cone,
2. ime ekonomske cone,
3. območje ekonomske cone,
4. dejavnosti, ki se bodo opravljale v ekonomski coni,
5. določitev nosilca tehničnih, administrativnih in drugih organizacijskih poslov v zvezi z opravljanjem dejavnosti v ekonomski coni.

(1) Vsaka večja sprememba območja ekonomske cone se obravnava po postopku za ustanovitev ekonomske cone.
(2) Za spremembo iz prejšnjega odstavka se šteje:
a) prostorsko povečanje obsega že odobrene ekonomske cone,
b) sprememba ali dopolnitev lokacije ekonomske cone,
c) določitev novih dejavnosti, ki se bodo opravljale v že odobreni ekonomski coni,
d) pristop novega sopogodbenika kot soustanovitelja,
e) prevzem ekonomske cone s strani drugega ustanovitelja.

(1) K aktu oziroma pogodbi o ustanovitvi ekonomske cone iz 5. člena tega zakona daje Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) soglasje.
(2) Vlada lahko izda soglasje za ustanovitev ekonomske cone na podlagi pisnega zahtevka ustanovitelja, ki mora vsebovati predvsem podatke o:
1. vložniku zahtevka,
2. dejavnostih, ki se bodo opravljale v ekonomski coni,
3. lokaciji ekonomske cone, skupaj z uradnim izvlečkom iz prostorske dokumentacije,
4. velikosti ekonomske cone,
5. organizaciji in načinu poslovanja ekonomske cone,
6. tehničnih in drugih pogojih za delo v ekonomski coni.
(3) Zahtevku iz prejšnjega odstavka je treba priložiti vse dokumente, ki so potrebni za preverjanje podatkov, ki so navedeni v zahtevku in akt oziroma pogodbo o ustanovitvi ekonomske cone.
(4) Vlada odloči o zahtevku v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka na podlagi mnenja ministrstev, pristojnih za ekonomske odnose s tujino, gospodarske dejavnosti in finance ter mnenja Carinske uprave Republike Slovenije o pogojih za izvajanje carinskega nadzora.
(5) Soglasja vlada ne more izdati, če:
1. za območje, na katerem naj bi se ustanovila ekonomska cona, ni sprejet prostorski izvedbeni načrt,
2. ni dokazan splošni ekonomski interes za ustanovitev ekonomske cone (nove gospodarske dejavnosti, nova razvojna podjetja, nova delovna mesta ipd.),
3. glede na predlagane rešitve ni mogoče zagotoviti carinskega nadzora v skladu z veljavno zakonodajo.
(6) V primeru vložitve zahtevka za spremembo soglasja iz drugega odstavka 6. člena tega zakona mora ustanovitelj cone poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena zahtevku priložiti tudi podatke o dosedanjem poslovanju cone. V primeru iz točk d) ali e) drugega odstavka 6. člena tega zakona je treba zahtevku priložiti tudi podatke o novem pogodbeniku oziroma pravni osebi, ki prevzame cono kot novi ustanovitelj.

Ustanovitelj lahko začne z delom v ekonomski coni, ko vlada izda soglasje za ustanovitev ekonomske cone, pridobi uporabno dovoljenje v skladu z 9. členom tega zakona in pridobi odločbo Carinske uprave v skladu z 10. oziroma 12. členom tega zakona.

(1) Podlaga za ugotavljanje pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti v poslovnih prostorih ekonomske cone je uporabno dovoljenje, izdano v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(2) Za opravljanje gospodarske dejavnosti v posameznem poslovnem objektu oziroma coni morajo biti izpolnjeni:
1. minimalni tehnični in drugi pogoji, ki se nanašajo na način in izvedbo ločitve in zavarovanja območja ekonomske cone ter način, izvedbo in pogoje, pod katerimi poteka promet z območjem izven ekonomske cone;
2. minimalni sanitarno zdravstveni pogoji, ki se nanašajo na poslovne prostore, napeljave, naprave in opremo v zgradbah in pogoje glede zunanjih površin ekonomske cone.
(3) Minimalne pogoje iz 1. točke prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance v soglasju z ministrom pristojnim za okolje in prostor, minimalne pogoje iz 2. točke prejšnjega odstavka pa predpiše minister, pristojen za zdravstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(1) Ustanovitelj določi splošne pogoje za opravljanje dejavnosti v ekonomski coni.
(2) Akt o splošnih pogojih za opravljanje dejavnosti v ekonomski coni se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(črtan)

(1) Uporabnik ekonomske cone lahko za namene iz drugega odstavka tega člena in pod pogoji iz tega zakona uveljavlja davčne ugodnosti v obliki znižanja davčne osnove, vendar največ v višini davčne osnove iz 20. člena tega zakona.
(2) Uporabnik ekonomske cone lahko v skladu s tem zakonom uveljavlja davčne ugodnosti zaradi:
1. začetnih investicij v dejavnostih, ki jih opravlja v ekonomski coni, pri čemer pa ne gre za preselitev dejavnosti iz preostalega območja Slovenije v ekonomsko cono ali za nadomestitev že obstoječih osnovnih sredstev z novimi, ter zagotavljanja novih delovnih mest, povezanih z začetno investicijo, s čimer se povečuje skupno število zaposlenih v ekonomski coni ter
2. zagotavljanja novih delovnih mest za težje zaposljive osebe, ki niso povezana z začetno investicijo.
(3) Davčnih ugodnosti v skladu s tem zakonom ni mogoče dodeliti:
1. za namen iz 1. točke prejšnjega odstavka tega člena za dejavnosti kmetijstva, ribištva, industrije sintetičnih vlaken, ladjedelništva, premogovništva in jeklarstva;
2. za namen iz 2. točke prejšnjega odstavka za dejavnost premogovništva;
3. uporabniku ekonomske cone, ki je v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije ali uporabniku ekonomske cone, ki je v finančnih težavah v skladu z Zakonom o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo). Mala in srednja podjetja, ki delujejo manj kot tri leta od vpisa v register, se ne štejejo kot podjetja v težavah po prejšnjem stavku, razen če izpolnjujejo merila za stečajni postopek po predpisih, ki urejajo finančno poslovanje podjetij, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
4. za aktivnosti povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo;
5. če pomoč daje prednost uporabi domačega blaga pred uporabo uvoženega;
6. upravičencem, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na podlagi odločbe Komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Evropske unije;
7. uporabniku ekonomske cone, ki ima sam ali katerega ustanovitelj ima neporavnane zapadle davčne ali carinske obveznosti ali če je pravnomočno sankcioniran za prekršek ali pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti, ki ga je storil v obdobju, za katero uveljavlja davčno ugodnost po tem zakonu. Ne glede na prejšnji stavek uporabnik ekonomske cone, ki je v postopku zaradi prekrška ali suma kaznivega dejanja v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti, kakor je določeno v prejšnjem stavku, lahko uveljavlja davčno ugodnost v skladu s tem zakonom, vendar mora pomoč vrniti z obrestmi, če je pravnomočno sankcioniran za ta prekršek ali pravnomočno obsojen za to kaznivo dejanje.
(4) O davčnih ugodnostih iz 20. člena tega zakona odloči davčni organ, pri katerem uporabnik ekonomske cone vlaga obračun davka od dohodkov pravnih oseb.
(5) Za opredelitev malega in srednjega podjetja po tem ter 20., 20.a in 20.b členu tega zakona se uporabijo merila iz Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 800/2008/ES).
(6) Če uporabnik ekonomske cone v zvezi s posamezno investicijo ali zaposlitvijo iste osebe prejema za iste upravičene stroške poleg davčnih ugodnosti po tem zakonu še drugo državno pomoč ali pomoč de minimis, skupna državna pomoč ne sme presegati višin, določenih v skladu z 20.a, 20.b. in 20.c členom tega zakona.
(7) Davčne ugodnosti po tem zakonu se dodelijo kot regionalne državne pomoči in pomoči za zaposlovanje v skladu z Uredbo 800/2008/ES.

(črtan)

(črtan)

(1) V ekonomski coni sme uporabnik opravljati proizvodne in storitvene dejavnosti tudi, če se opravljajo na obrtni način, ki jih ustanovitelj opredeli v aktu oziroma pogodbi iz 5. člena tega zakona in jih je vlada potrdila s soglasjem k ustanovitvi ekonomske cone.
(2) V ekonomski coni sme uporabnik opravljati promet blaga na debelo. Promet blaga na drobno sme uporabnik v ekonomski coni opravljati le za druge uporabnike za njihovo uporabo v tej coni ter za oskrbo prevoznih sredstev v mednarodnem prometu in njihovih posadk.
(3) V ekonomski coni sme uporabnik opravljati tudi bančne in druge finančne posle, posle premoženjskega in osebnega zavarovanja ter pozavarovanja, vendar le v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Dejavnosti iz prvega do tretjega odstavka tega člena ne smejo ogrožati zdravega življenjskega in delovnega okolja ter morajo biti ekološko neoporečne.

(1) Tuja podjetja lahko opravljajo dejavnost v ekonomski coni na podlagi pogodbe z ustanoviteljem, če so v Republiki Sloveniji registrirane za opravljanje dejavnosti, ki se bodo opravljale v ekonomski coni in izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.
(2) Uporabniki morajo za dejavnosti, ki jih opravljajo v ekonomski coni, voditi knjigovodstvo ločeno.

Uporabnik ekonomske cone lahko v skladu s tem zakonom za dejavnost, ki jo opravlja v ekonomski coni, pridobi davčno ugodnost v naslednjih oblikah:
1. uporabnik ekonomske cone lahko v posameznem koledarskem letu za investicije ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z investicijo na območju ekonomske cone, če gre za nova sredstva, pri čemer to ne velja za mala in srednja podjetja in za prevzeme, uveljavlja znižanje davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb za znesek investicije ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z investicijo, vendar to znižanje ne sme preseči 50% vlaganja v koledarskem letu;
2. uporabnik ekonomske cone lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb za znesek plač težje zaposljivih oseb, in sicer delavcev, ki so bili pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj šest mesecev prijavljeni pri Zavodu RS za zaposlovanje, ki jih je uporabnik ekonomske cone zaposlil najmanj za obdobje dvanajst mesecev, vendar to znižanje ne sme preseči 50% zneska bruto plače in traja največ 12 mesecev.

(1) Uporabnik ekonomske cone lahko pod pogoji iz tega člena uveljavlja davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona za sofinanciranje začetnih investicij ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z začetno investicijo v:
– postavitev novega obrata,
– širitev obstoječega obrata,
– začetek nove dejavnosti, ki pomeni temeljito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa v obstoječem obratu,
– nakup obrata, ki se je ukinil oziroma bi se ukinil, če ne bi bil prodan in če ga kupi neodvisen kupec.
(2) Zgornja meja pomoči v obliki davčne ugodnosti za začetno investicijo ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z začetno investicijo iz prejšnjega odstavka ne sme preseči 30% upravičenih stroškov investicije ali odprtja novih delovnih mest. Kolikor je uporabnik ekonomske cone majhno podjetje, se zgornja meja lahko poveča za 20 odstotnih točk, kolikor pa je uporabnik ekonomske cone srednje veliko podjetje, se zgornja meja lahko poveča za 10 odstotnih točk, razen za mala in srednja podjetja, ki poslujejo v sektorju transporta.
(3) Kot upravičeni stroški iz prejšnjega odstavka se štejejo v primeru začetne investicije:
– stroški nakupa zemljišč,
– stroški komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč,
– stroški gradnje ali nakupa objekta oziroma objektov,
– stroški za pridobitev osnovnih sredstev, neposredno povezanih s poslovno enoto, kadar se je poslovna enota zaprla ali bi se zaprla, če ne bi bila kupljena, sredstva pa kupi neodvisni vlagatelj, pri čemer se v primeru nasledstva malega podjetja v korist družine prvotnega lastnika ali lastnikov oziroma v korist nekdanjih zaposlenih opusti pogoj, da sredstva kupi neodvisni vlagatelj,
– stroški za nakup strojev in opreme, pri čemer pa v podjetjih, ki poslujejo v sektorju transporta, stroški nakupa transportne opreme (premično premoženje) ne spadajo med upravičene stroške,
– stroški investiranja v neopredmetena sredstva, pri čemer se za neopredmetena sredstva štejejo sredstva, ki nastanejo s prenosom tehnologije s pridobitvijo patentnih pravic, licenc, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja. Pri malih in srednjih podjetjih se lahko upoštevajo celotni stroški naložb v neopredmetena sredstva. Za velika podjetja so taki stroški upravičeni le do 50% upravičenih investicijskih stroškov za projekt,
– za mala in srednja velika podjetja tudi stroški svetovanja, povezani z investicijo, v višini 50% dejansko nastalih stroškov, pri čemer pa se za upravičene stroške štejejo stroški pripravljalnih študij in svetovanj, ki jih zagotovijo zunanji izvajalci, vendar največ do zneska 2.000.000 eurov na podjetje in na projekt.
(4) Kot upravičeni stroški iz drugega odstavka tega člena se v primeru odprtja novih delovnih mest povezanih z začetno investicijo štejejo stroški dela novo zaposlenih delavcev za največ dveletno obdobje, ki zajemajo bruto plače in obvezne prispevke za socialno varnost.
(5) Stroški, ki so povezani z zakupom sredstev, ki niso zemljišča ali zgradbe, se štejejo za upravičene stroške samo pod pogojem, če je zakup izveden v obliki finančnega zakupa in zakupna pogodba vsebuje določbe o obveznem nakupu sredstev po izteku zakupa.
(6) Stroški zakupa zemljišč in zgradb se štejejo za upravičene stroške, če je zakupna pogodba sklenjena za obdobje najmanj petih let po predvidenem dokončanju investicije za velika podjetja in najmanj treh let za mala in srednja podjetja.
(7) Razen pri malih in srednjih podjetjih in pri prevzemih morajo biti nabavljena osnovna sredstva nova. Pri prevzemu je treba vrednost osnovnih sredstev, pridobljenih z državno pomočjo dodeljeno še pred nakupom, odšteti od vrednosti sredstev, ki so predmet nakupa. V primeru prevzema poslovne enote se upoštevajo samo stroški nakupa sredstev od tretje osebe pod pogojem, da je transakcija potekala po tržnih pogojih. Če prevzem spremljajo druge investicije, se stroški, povezani s temi investicijami, prištejejo k stroškom nakupa.
(8) Davčne ugodnosti v skladu s tem členom lahko uveljavlja le uporabnik ekonomske cone, ki zagotovi sofinanciranje začetne investicije (brez državnih pomoči oziroma drugih oblik javnih sredstev), v višini, ki je enaka najmanj 25% upravičenih stroškov.
(9) Kot nova delovna mesta, povezana z začetnimi investicijami, v zvezi s katerimi je mogoče pridobiti državno pomoč, se štejejo delovna mesta, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je bila izvršena začetna investicija in so na novo odprta najpozneje v treh letih po dokončani investiciji ter delovna mesta, ki so na novo odprta v enakem obdobju zaradi povečanja stopnje izkoriščenosti zmogljivosti zaradi nove investicije. Povečanje števila delovnih mest pri uporabniku ekonomske cone se ugotavlja kot neto povečanje v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev.
(10) Začetna investicija oziroma novo odprta delovna mesta, povezana z začetno investicijo v zvezi s katero je uporabnik ekonomske cone uveljavil davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona, morajo biti zadržana v okviru ekonomske cone oziroma Slovenije najmanj pet let po zaključku investicije, v primeru majhnih in sredjevelikih podjetij pa najmanj tri leta po zaključku investicije. Če uporabnik ekonomske cone pred potekom tega roka odsvoji ali prenese osnovno sredstvo iz ekonomske cone ali ukine tako ustvarjena delovna mesta, mora v davčnem obdobju, v katerem izvrši prenos ali odsvojitev oziroma ukinitev delovnega mesta, vrniti sorazmerni del pridobljene državne pomoči. Če uporabnik ekonomske cone pred potekom tega roka odsvoji ali prenese sredstvo iz Slovenije, mora vrniti prejeto državno pomoč.
(11) Neopredmetena sredstva, v zvezi s katerimi je uporabnik ekonomske cone uveljavil davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona, se morajo uporabljati izključno pri tem uporabniku, obravnavati se morajo kot sredstva, ki se amortizirajo, kupljena morajo biti od tretje osebe po tržnih pogojih in morajo biti vključena med sredstva tega uporabnika ter zadržana pri tem uporabniku ekonomske cone najmanj pet let, v primeru majhnih in srednje velikih podjetij pa najmanj tri leta po nakupu. Če uporabnik ekonomske cone pred potekom tega roka odsvoji sredstvo, mora vrniti prejeto državno pomoč.
(12) Kadar podjetje prejme državno pomoč v obliki tveganega kapitala, ter v prvih treh letih po prejemu tveganega kapitala, zaprosi za pomoč po tem zakonu, lahko znaša najvišja dovoljena stopnja intenzivnosti pomoči do 24% upravičenih stroškov investicij ali stroškov ustvarjenih delovnih mest povezanih z investicijo za velika podjetja. Za srednja podjetja se tako določena zgornja meja poveča za 8 odstotnih točk in za mala podjetja 16 odstotnih točk, razen za mala in srednja podjetja, ki poslujejo v sektorju transporta.
(13) Za mala in srednja podjetja, ki so prejela pomoč v obliki tveganega kapitala, ter v prvih treh letih po prejemu tveganega kapitala, zaprosijo za pomoč po tem zakonu, znaša najvišja dovoljena stopnja intenzivnosti pomoči do 40% upravičenih stroškov iz sedme alineje tretjega odstavka tega člena.

(1) Uporabnik ekonomske cone lahko pod pogoji iz tega člena uveljavlja davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona za odpiranja novih delovnih mest, ki niso povezana z začetnimi investicijami, nanašajo pa se na zaposlovanje delavcev, ki so bili pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj šest mesecev prijavljeni pri Zavodu RS za zaposlovanje.
(2) Kot upravičeni stroški se štejejo celotni stroški dela novo zaposlenih delavcev za največ enoletno obdobje, ki zajemajo celotno bruto plačo in obvezne prispevke za socialno varnost. Zgornja meja pomoči ne sme preseči 50% upravičenih stroškov.
(3) Uporabnik ekonomske cone lahko uveljavlja davčno ugodnost v skladu s tem členom le, če poveča skupno število delovnih mest v koledarskem letu, pri čemer se kot povečanje števila delovnih mest šteje neto povečanje v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev. Pri ugotavljanju povečanja števila delovnih mest se delovna mesta, odprta za delovni čas, krajši od polnega časa, upoštevajo sorazmerno.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek, uporabnik ekonomske cone lahko uveljavlja davčno ugodnost v skladu s tem členom za zaposlovanje težje zaposljive kategorije delavcev tudi v primeru, če ne povečuje skupnega števila delovnih mest v koledarskem letu, pod pogojem, da so ta prosta zaradi prostovoljnega odhoda, nezmožnosti opravljanja dela, starostne upokojitve, prostovoljnega skrajšanja delovnega časa ali zakonite odpovedi zaradi nediscipline in ne zaradi presežkov delovne sile.
(5) Novo odprta delovna mesta, v zvezi s katerimi je uporabnik ekonomske cone uveljavil davčno ugodnost v skladu s tem členom, morajo biti ohranjena najmanj eno leto po poteku leta, v katerem jo je uporabnik uveljavil. Če uporabnik ekonomske cone pred potekom roka iz prejšnjega stavka ukine delovno mesto, v zvezi s katerim mu je bila dodeljena državna pomoč, mora v davčnem obdobju, v katerem je ukinil delovno mesto vrniti sorazmerni del dodeljene davčne ugodnosti.
(6) Uveljavljanje ugodnosti po tem členu se izključuje z uveljavljanjem ugodnosti po 20.a členu tega zakona za odpiranje novih delovnih mest povezanih z začetno investicijo.

(1) Če pri projektu vrednost upravičenih stroškov presega 50.000.000 eurov, se dovoljena intenzivnost regionalnih državnih pomoči iz drugega odstavka 20.a člena tega zakona določi z upoštevanjem naslednje strukture in intenzivnosti:
– do 50.000.000 eurov je dovoljena intenzivnost 30% upravičenih stroškov investicije;
– med 50.000.000 eurov in 100.000.000 eurov je dovoljena intenzivnost 15% upravičenih stroškov investicije;
– nad 100.000.000 eurov je dovoljena intenzivnost 10,2% upravičenih stroškov investicije.
(2) Velik naložbeni projekt je začetna investicija, pri kateri upravičeni stroški presegajo vrednost 50.000.000 eurov. Vrednost upravičenih stroškov mora biti izračunana na podlagi cen oziroma menjalnih tečajev na dan dodelitve regionalne državne pomoči ali pri velikih projektih, pri katerih je potrebna posamična priglasitev, na podlagi cen in menjalnih tečajev na dan priglasitve.
(3) Za velik naložbeni projekt se šteje tudi skupina posameznih projektov, ki posamezno ne dosegajo vrednosti 50.000.000 eurov, če podjetje ali podjetja v treh letih začno posamezne investicije v osnovna sredstva, ki se lahko združena obravnavajo na ekonomsko nedeljiv način ali pomenijo ekonomsko celoto, v skupni vrednosti 50.000.000 eurov.
(4) Za uporabo tega člena morajo biti poleg pogojev po tem členu izpolnjeni tudi pogoji, ki so določeni v 15., 20. in 20.a členu tega zakona za uveljavljanje davčne ugodnosti za začetne investicije ali za odpiranje delovnih mest povezanih z začetno investicijo.
(5) Uporabnik ekonomske cone ne more uveljavljati državne pomoči po tem členu, če skupna vrednost državne pomoči iz vseh virov presega 22.500.000 eurov na projekt.
(6) Veliki naložbeni projekti niso upravičeni do dodatkov za mala in srednja podjetja iz 4. člena Uredbe 800/2008/ES.

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

V ekonomski coni se, ne glede na določila ostalih zakonov, šteje za dokazilo o upravičenosti razpolaganja z zemljiščem v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, tudi pogodba o dolgoročni oddaji oziroma najemu zemljišča, ki je sklenjena med uporabnikom in ustanoviteljem.

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(1) (črtan)
(2) Davčni nadzor nad poslovanjem uporabnikov ekonomske cone se izvaja v skladu z veljavnimi davčnimi predpisi.
(3) Drugi organi izvajajo nadzor nad poslovanjem ekonomskih con v skladu z veljavnimi predpisi.
(4) Vlada lahko kadarkoli od ustanovitelja in uporabnikov ekonomske cone zahteva, da predložijo poročilo o poslovanju.

Vlada izda podrobnejše predpise o postopku za pridobitev in spremembo predhodnega soglasja za ustanovitev ekonomske cone iz 7. člena tega zakona ter o uveljavljanju davčnih ugodnosti v skladu s tem zakonom.

(1) Z globo od 800 do 8.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti:
1. opravlja gospodarsko dejavnost v ekonomski coni v nasprotju z zakonom, soglasjem vlade ali pogodbo (18. člen),
2. za dejavnost, ki jo opravlja v ekonomski coni, ne vodi knjigovodstva ločeno (drugi odstavek 19. člena).
(2) Z globo od 200 do 1.800 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

(1) Z globo od 800 do 8.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba – ustanovitelj ekonomske cone, ki:
1. opravlja ali omogoči opravljanje gospodarskih dejavnosti v ekonomski coni v nasprotju z zakonom, soglasjem vlade, ali aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi ekonomske cone (7. in 18. člen),
2. ne zahteva spremembe soglasja vlade kadar je takšna sprememba zahtevana v skladu s tem zakonom (prvi in drugi odstavek 6. člena),
3. začne z delom v ekonomski coni prej preden vlada izda soglasje, prej preden pridobi uporabno dovoljenje ali prej preden pridobi odločbo Carinske uprave (8. člen),
4. omogoči opravljanje oziroma opravlja gospodarske dejavnosti v ekonomski coni v nasprotju s splošnimi pogoji in spravlja uporabnike v neenakopraven položaj (13. člen).
(2) Z globo od 200 do 1.800 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Zakon o ekonomskih conah – ZEC (Uradni list RS, št. 45/98) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

(1) Prosta carinska cona Koper in Prosta carinska cona Maribor lahko nadaljujeta s poslovanjem kot Ekonomska cona Koper oziroma Ekonomska cona Maribor po izpeljavi postopkov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
(2) Ustanovitelji Proste carinske cone Koper in Proste carinske cone Maribor se štejejo za ustanovitelje Ekonomske cone Koper oziroma Ekonomske cone Maribor.
(3) Carinska uprava Republike Slovenije ustanoviteljem Ekonomske cone Koper in Ekonomske cone Maribor v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona izda ugotovitveni sklep o ukrepih, ki jih morajo ustanovitelji izvršiti, da bi se zagotovilo izvajanje carinskega nadzora v skladu s tem zakonom. S sklepom Carinska uprava določi tudi rok, v katerem mora ustanovitelj poskrbeti za zagotovitev izvajanja carinskega nadzora.
(4) Dokler ustanovitelja Ekonomske cone Koper oziroma Ekonomske cone Maribor ne izvršita ukrepov v skladu z ugotovitvenim sklepom Carinske uprave iz prejšnjega odstavka, uporabniki cone ne morejo uživati davčnih ugodnosti, določenih s tem zakonom.

(1) Uporabniki Proste carinske cone Koper in Proste carinske cone Maribor, ki so na dan uveljavitve tega zakona poslovali na območju, na katerem se s tem zakonom ustanavljata ekonomski coni, lahko nadaljujejo s poslovanjem kot uporabniki Ekonomske cone Koper oziroma Ekonomske cone Maribor, vendar ne morejo uživati davčnih ugodnosti, dokler ustanovitelj cone ne pridobi odločbe Carinske uprave in dokler davčni organ ne izda odločbe iz 15. člena tega zakona.
(2) Uporabniki iz prejšnjega odstavka, ki želijo uveljavljati davčne ugodnosti na podlagi tega zakona morajo pri pristojnem davčnem organu vložiti popolne zahtevke v 30 dneh od uveljavitve tega zakona. Davčni organ izda uporabnikom, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, odločbo najpozneje v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Carinsko in domače blago, vnešeno v Prosto carinsko cono Koper oziroma Prosto carinsko cono Maribor do uveljavitve tega zakona se po uveljavitvi tega zakona obravnava v skladu s tem zakonom.

Davčne ugodnosti v zvezi s plačevanjem davka od dobička pravnih oseb in davka od dohodka iz dejavnosti se v skladu s tem zakonom lahko izkoristijo prvič za poslovno leto 1998.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ekonomskih conah – ZEC-A (Uradni list RS, št. 97/01) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

(1) Uporabniki ekonomskih con, ki so na dan uveljavitve tega zakona poslovali v ekonomskih conah in uveljavljali davčne olajšave v skladu s 15. in 20. členom zakona o ekonomskih conah pri plačevanju akontacij davka od dobička pravnih oseb za koledarsko leto 2001, obračunajo davek od dobička pravnih oseb za koledarsko leto 2001 v skladu s predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Uporabniki ekonomskih con, ki so na dan uveljavitve tega zakona poslovali v ekonomskih conah, lahko uveljavljajo davčne ugodnosti v skladu s tem zakonom, če izpolnjujejo pogoje, predpisane s tem zakonom.
(3) Kot začetne investicije, v zvezi s katerimi lahko uporabniki ekonomskih con uveljavljajo davčne ugodnosti v skladu z 20.a členom tega zakona se štejejo tudi začetne investicije, ki so jih uporabniki ekonomskih con, ki so na dan uveljavitve tega zakona poslovali v ekonomskih conah, začeli pred uveljavitvijo tega zakona in so v trenutku začetka investicije izpolnjevali pogoje iz prvega odstavka 20.a člena tega zakona, pa do trenutka uveljavitve tega zakona še niso bile zaključene.
(4) Kot nova delovna mesta, povezana z začetnimi investicijami, v zvezi s katerimi lahko uporabniki ekonomskih con uveljavljajo davčne ugodnosti v skladu z 20.a členom tega zakona, se štejejo tudi nova delovna mesta, ki so bila predvidena v sklopu projekta začetne investicije, ki so jih uporabniki ekonomske cone začeli pred uveljavitvijo tega zakona in so v trenutku začetka investicije izpolnjevale pogoje iz prvega odstavka 20.a člena tega zakona ter bodo odprta v treh letih po zaključku investicije.
(5) V primeru iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se pri določitvi zgornje meje pomoči upoštevajo vsa sredstva državne pomoči, ki jih je uporabnik ekonomske cone že prejel za isti namen pred uveljavitvijo tega zakona.
(6) Uporabnikom ekonomskih con iz prvega odstavka tega člena se lahko v koledarskem letu 2002, zaradi prilagoditve spremenjenim pogojem za pridobitev davčnih ugodnosti za poslovanje v ekonomski coni, dodeli posebna pomoč, v skladu s pravili, določenimi na podlagi zakona o nadzoru državnih pomoči.
(7) Uporabniki ekonomskih con iz prvega odstavka tega člena lahko v letu 2002 zaradi prilagoditve spremenjenim pogojem za pridobitev davčnih ugodnosti za poslovanje v ekonomski coni uveljavljajo dodatno davčno ugodnost, in sicer največ do višine 40% sorazmernega dela upravičenih stroškov začetnih investicij, začetih v ekonomski coni pred uveljavitvijo tega zakona, ki so v trenutku začetka investicije izpolnjevale pogoje iz prvega odstavka 20.a člena tega zakona. Za mala in srednja podjetja se zgornja meja lahko poveča za 15 odstotnih točk. Uporabniki ekonomskih con iz tega odstavka lahko posebno pomoč po tem odstavku uveljavljajo le na podlagi individualne priglasitve.

Davčne ugodnosti v zvezi s plačevanjem davka od dobička pravnih oseb se v skladu s tem zakonom lahko izkoristijo prvič za koledarsko leto 2002.

Ta zakon začne veljati s 1. januarjem 2002.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ekonomskih conah – ZEC-B (Uradni list RS, št. 12/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ekonomskih conah – ZEC-C (Uradni list RS, št. 19/10) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, glede uveljavljanja ugodnosti pa se uporablja že od 1. januarja 2010.