Na podlagi sedmega odstavka 15. člena, tretjega odstavka 17. člena, drugega odstavka 18. člena, drugega odstavka 20. člena, prvega in tretjega odstavka 28. člena in tretjega odstavka 33. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) ter tretjega odstavka 125. člena za izvajanje 29., 30. in 31. člena Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZGO-1, 110/02 – ZUreP in 45/04 – ZdZPKG) izdaja minister brez resorja, odgovoren za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki mu je začasno poverjen resor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

S tem pravilnikom se za izvajanje 6., 6a., 7, 8., 11., 12., 13. in 14. člena ter Prilog III, IV, V, VII in X Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L št. 147 z dne 31. 5. 2001, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 220/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 999/2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij, kar zadeva Komisiji podeljena izvedbena pooblastila (UL L št. 87 z dne 31. 3. 2009, str. 155), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 999/2001/ES) določa:
– izvajalce vzorčenja in preiskav na transmisivne spongiformne encefalopatije (v nadaljnjem besedilu: TSE) pri govedu, ovcah in kozah ter pri drugih živalskih vrstah;
– obseg testiranja na TSE pri govedu, ovcah in kozah ter pri drugih živalskih vrstah;
– izvajalce vzorčenja in preiskav za genotipizacijo pri ovcah;
– obseg izvajanja genotipizacije pri ovcah;
– izvajanje selekcije glede odpornosti proti TSE v okviru rejskih programov;
– nekatera odstopanja pri proizvodnji, predelavi in uporabi predelanih živalskih beljakovin in način izdaje dovoljenj za uveljavljanje odstopanj;
– način odstranjevanja živalskih tkiv s specifičnim tveganjem (v nadaljnjem besedilu: SRM);
– način prijave suma na TSE ter postopke obveščanja in
– način izvedbe nekaterih ukrepov ob sumu in po potrditvi TSE.

Za potrebe tega pravilnika imajo uporabljeni izrazi naslednji pomen:
1. klinični sum na TSE je sum na TSE, ki ga je postavil veterinar veterinarske organizacije (v nadaljnjem besedilu: veterinar) na podlagi rezultatov klinične preiskave;
2. laboratorijski sum na TSE je sum na TSE, ki ga postavi imenovani laboratorij za TSE, ko je rezultat hitrega testa pozitiven ali ni dokončen;
3. uradni sum na TSE je sum, ki je podan, ko:
– uradni veterinar na podlagi kliničnega suma na TSE veterinarja in opravljene epizootiološke poizvedbe potrdi klinični sum na TSE;
– uradni veterinar postavi sum na TSE pri ante mortem pregledu govedi, ovac oziroma koz pred klanjem;
– Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) prejme obvestilo o laboratorijskem sumu na TSE;
4. epizootiološka poizvedba je poizvedba, ki jo opravi uradni veterinar z namenom pridobitve podatkov iz 1. točke poglavja A Priloge VII Uredbe 999/2001/ES;
5. Bovina spongiformna encefalopatija (v nadaljnjem besedilu: BSE) je oblika TSE, ki je značilna za govedo;
6. uradna potrditev BSE pomeni, da VURS uradno potrdi BSE na podlagi rezultatov ene izmed potrditvenih preiskav iz točke 3.1. poglavja C Priloge X Uredbe 999/2001/ES, ki jo opravi nacionalni referenčni laboratorij za TSE (v nadaljnjem besedilu: NRL) ali referenčni laboratorij skupnosti (v nadaljnjem besedilu: CRL);
7. uradna potrditev TSE pomeni, da VURS uradno potrdi TSE na podlagi rezultatov ene izmed potrditvenih preiskav iz točke 3.2 poglavja C Priloge X Uredbe 999/2001/ES, ki jo opravi NRL ali CRL;
8. genotipizacija je preiskava dela DNK v področju gena, ki nosi genski zapis za prionski protein (v nadaljnjem besedilu: PrP), s katero določimo genotip.

(1) Za izvajanje 6. člena Uredbe 999/2001/ES VURS pripravi letni program monitoringa in izkoreninjenja TSE, katerega sestavni del je program aktivnega in pasivnega monitoringa pri govedu (v nadaljnjem besedilu: monitoring BSE), ovcah in kozah ter pri drugih živalskih vrstah (v nadaljnjem besedilu: monitoring ostalih TSE) ob upoštevanju minimalnih zahtev iz Priloge III Uredbe 999/2001/ES in Odločbe Komisije z dne 28. septembra 2009 o pooblastitvi nekaterih držav članic za revizijo njihovih letnih programov spremljanja BSE (UL L št. 256 z dne 29. 9. 2009, str. 35), zadnjič spremenjene s Sklepom Komisije z dne 5. februarja 2010 o spremembi Odločbe Komisije 2009/719/ES o pooblastitvi nekaterih držav članic za revizijo njihovih letnih programov spremljanja BSE (UL L št. 35 z dne 6. 2. 2010, str. 21), (v nadaljnjem besedilu: Odločba 2009/719/ES).
(2) Testiranje na BSE je obvezno:
– pri vseh govedih, ne glede na starost, kadar gre za sum na BSE;
– pri vseh govedih, zaklanih za prehrano ljudi, ki so navedena v prvi in drugi alinei točke 2.1. I. dela poglavja A Priloge III Uredbe 999/2001/ES, v starosti nad 24 mesecev;
– pri vseh govedih, zaklanih za prehrano ljudi, iz točke 2.2. I. dela poglavja A Priloge III Uredbe 999/2001/ES, ki so bila skotena v eni izmed držav, navedenih v Prilogi Odločbe 2009/719/ES, v starosti nad 48 mesecev;
– pri vseh govedih, zaklanih za prehrano ljudi, iz točke 2.2. I. dela poglavja A Priloge III Uredbe 999/2001/ES, ki niso bila skotena v eni izmed držav, navedenih v Prilogi Odločbe 2009/719/ES, v starosti nad 30 mesecev;
– pri poginulih in usmrčenih govedih iz točke 3.1. I. dela poglavja A Priloge III Uredbe 999/2001/ES, v starosti nad 24 mesecev.
(3) Testiranje na TSE je obvezno:
– pri vseh ovcah in kozah, ne glede na starost, kadar gre za sum na TSE;
– pri poginulih ali usmrčenih ovcah in kozah, starejših od 18 mesecev ali pri katerih sta skozi dlesen predrla več kot dva stalna sekalca, v skladu s Prilogo III Uredbe 999/2001/ES;
– pri ovcah in kozah, ki izvirajo iz tropov, kjer se izvaja izkoreninjenje TSE, v skladu s prilogo VII in 5. točko priloge III Uredbe 999/2001/ES.
(4) Vzorčenje na BSE in ostale TSE se izvaja v skladu s poglavjem C Priloge X Uredbe 999/2001/ES. Za preiskavo na BSE se pošlje v preiskavo podaljšano hrbtenjačo z obeksom. Za preiskavo na TSE pri ovcah in kozah se pošlje v preiskavo podaljšano hrbtenjačo z obeksom in male možgane.
(5) Vse podatke o vzorčenjih v okviru monitoringa BSE in ostalih TSE, vključno z rezultati analiz, vnašajo vzorčevalci in izvajalec analiz v računalniški program EPI centralnega informacijskega sistema VURS (v nadaljnjem besedilu: računalniški program EPI).

(1) Za goveda, zaklana v klavnici, za katera je v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena testiranje na BSE obvezno, se mora po zakolu, pred končno presojo zdravstvene ustreznosti mesa govedi, pridobiti negativen rezultat testa na BSE. Nosilci dejavnosti klanja govedi so v klavnicah za namen izvajanja monitoringa BSE dolžni vzpostaviti sistem, ki zagotavlja, da se vse živali, ki jih je treba testirati na BSE, identificirajo in vzorčijo.
(2) Nosilec dejavnosti klanja govedi je dolžan zagotoviti sledljivost trupov govedi oziroma sledljivost zaporedja prehajanja trupov govedi preko klavne linije. Nosilec dejavnosti klanja govedi mora do prejema rezultata testov na BSE zadržati tudi en trup pred in dva trupa za trupom testirane živali.
(3) Za ovce in koze, zaklane v klavnici, za katere je v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena testiranje na TSE obvezno, se mora po zakolu, pred končno presojo zdravstvene ustreznosti mesa ovac in koz, pridobiti negativen rezultat testa na TSE.
(4) Vzorce pri klavnih živalih v klavnicah za testiranje na BSE pri govedu ter na TSE pri ovcah in kozah odvzame uradni veterinar ali uradni preglednik pod njegovim nadzorom.
(5) Glava in obe polovici trupa živali se označijo z enako kodno številko kot vzorec, ki se pošlje v preiskavo. Glava ostane v klavnici do prejema rezultatov preiskave. Če je rezultat hitrega testa na TSE negativen, se glava odstrani v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L št. 273 z dne 10. 10. 2002, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1774/2002/ES). Če rezultat hitrega testa na TSE ni negativen, uradni veterinar celo glavo takoj pošlje v NRL za TSE za izvedbo potrditvenih diagnostičnih preiskav.
(6) Pri zakolu govedi se trupe ene živali pred in dveh živali za trupom živali, pri kateri je rezultat hitrega testa na TSE pozitiven ali ni dokončen, zadrži do izvidov potrditvenih preiskav in se jih uniči samo, če je rezultat potrditvenih preiskav iz točke 3.1(b) poglavja C Priloge X Uredbe 999/2001/ES pozitiven.
(7) Če se pri zakolu živali za prehrano ljudi zahteva preiskava na BSE ali na ostale TSE, pa preiskava ni bila opravljena ali pa je bil vzorec neuporaben za testiranje (raztrgan ali močno poškodovan obeks, ki ne omogoča pravilne priprave vzorca za izvedbo preiskav, ali če obeks manjka), se vse dele živali, vključno s kožo, oceni kot zdravstveno neustrezne za prehrano ljudi in se jih odstrani kot snov kategorije 1 v skladu z Uredbo 1774/2002/ES.
(8) Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena lahko uradni veterinar v klavnici dovoli označevanje trupov z oznako zdravstvene ustreznosti tudi pred prejemom izvida hitrega testa, če oceni, da ima nosilec dejavnosti klanja v sklopu sistema analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk (HACCP) uveden sistem, ki zagotavlja, da noben del pregledanih živali, označen z oznako zdravstvene ustreznosti, ne zapusti klavnice do prejema negativnega rezultata hitrega testa.

(1) Vzorčenje za preiskave na TSE pri živalih, ki niso namenjene za prehrano ljudi, izvaja Nacionalni veterinarski inštitut (v nadaljnjem besedilu: NVI) v odobrenih vmesnih obratih kategorije 1 za zbiranje in obdukcijo živalskih trupel. NVI mora v teh obratih vzpostaviti sistem, ki zagotavlja, da so vse živali, ki jih je potrebno testirati v skladu z drugim in tretjim odstavkom 3. člena tega pravilnika, dejansko vzorčene in da so opravljene predpisane preiskave na BSE oziroma na TSE.
(2) NVI z enako kodno številko kot vzorec označi tudi glavo živali, ki je bila vzorčena. Glava ostane v odobrenih vmesnih obratih kategorije 1 za zbiranje in obdukcijo živalskih trupel do prejema rezultatov preiskave. Če je rezultat hitrega testa na TSE negativen, se glava lahko odstrani v skladu z Uredbo 1774/2002/ES. Če rezultat hitrega testa na TSE ni negativen, strokovni delavec NVI celo glavo takoj pošlje v NRL za TSE za izvedbo potrditvenih diagnostičnih preiskav.
(3) Kadar VURS dovoli izjemno odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: ŽSP) v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje uredbe o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi in njenih izvedbenih predpisov Skupnosti in določitvi prekrškov za kršitve njenih določb, vzorcev za preiskave na BSE oziroma na TSE ni treba odvzeti.
(4) Sumljivih živali na TSE, pozitivnih živali na TSE in živali, usmrčenih v okviru ukrepov za izkoreninjenje TSE, ni dovoljeno odstraniti kot odpadek s sežiganjem ali zakopavanjem na kraju samem.

(1) Z metodo genotipizacije z validiranim molekularno-biološkim postopkom ugotavljanja nukleotidnih zaporedij za kodone 136, 154 in 171 je treba določiti genotip pri:
– vsakem pozitivnem primeru TSE pri ovcah;
– ovcah v čredah ovac, kjer se izvaja izkoreninjenje praskavca z izločanjem ovac z neodpornimi genotipi na praskavec;
– naključnem vzorcu ovac v čredah ovac iz prejšnje alinee;
– odbranih ovnih na testnih postajah, ovnih, namenjenih za pripust, in določenemu številu ovac v skladu s potrjenim rejskim programom.
(2) Z metodo genotipizacije z validiranim molekularno-biološkim postopkom ugotavljanja nukleotidnih zaporedij za kodone 136, 141, 154 in 171 je treba določiti genotip pri:
– najmanj 100 naključno izbranih poginulih ali usmrčenih ovcah in
– vseh primerih atipičnega praskavca pri ovcah.
(3) Vzorce iz prvega in drugega odstavka tega člena odvzame pri poginulih in usmrčenih živalih NVI v odobrenih vmesnih obratih kategorije 1 za zbiranje in obdukcijo živalskih trupel, pri živalih, zaklanih za prehrano ljudi, uradni veterinarji v klavnicah, pri ostalih živalih pa veterinarska organizacija. Preiskave opravi NVI ali drug imenovan laboratorij.
(4) Vse podatke o vzorčenjih za namen genotipizacij, vključno z rezultati analiz, je treba vnesti v računalniški program EPI. Podatke vnašajo vzorčevalci in izvajalec analiz.

(1) Rejci ovac, ki so vključeni v rejski program v skladu s predpisi, ki urejajo živinorejo, so v okviru rejskega programa za posamezno pasmo ovac na podlagi genotipizacije dolžni izvajati tudi selekcijo ovac na odpornost proti TSE v skladu s 6.a členom in poglavjem B Priloge VII Uredbe 999/2001/ES.
(2) Podrobna pravila selekcije ovac glede odpornosti proti TSE se določijo v rejskem programu. Cilj selekcije ovac glede odpornosti proti TSE je povečanje deleža živali z odpornimi genotipi za klasični praskavec v čredi in doseganje statusa odpornosti I.
(3) Minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, potrdi rejske programe za posamezne pasme ovac na podlagi pisnega soglasja VURS k rejskemu programu, v katerem morajo biti izpolnjeni tudi minimalni kriteriji iz poglavja B Priloge VII Uredbe 999/2001/ES.
(4) V skladu s potrjenim rejskim programom in v skladu z letnim programom monitoringa in izkoreninjenja TSE priznana rejska organizacija vsako leto do 15. januarja VURS predloži program genotipizacij za tekoče leto. Do 15. februarja tekočega leta priznana rejska organizacija pošlje VURS poročilo o izvajanju selekcije živali na odpornost proti TSE v preteklem letu in o doseganju ciljev iz potrjenega rejskega programa.
(5) Nadzor nad izvajanjem rejskih programov v delu, ki se nanaša na selekcijo živali glede odpornosti proti TSE, izvaja VURS.

(1) V zvezi z odpornostjo na okužbo s TSE se ovce glede na genotipe razvrščajo v pet skupin rizičnosti. Različne kombinacije alelov (genotipi) in njihova razvrstitev v skupine rizičnosti so v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Genotip ovac, ki so vključene v rejski program, vpiše priznana rejska organizacija v zootehniška spričevala v skladu s pravilnikom, ki ureja poreklo za čistopasemske plemenske ovce in koze, njihovo seme, jajčne celice in zarodke.
(3) Status odpornosti črede ovac proti TSE rejcu podeljuje priznana rejska organizacija in o tem obvesti VURS.
(4) Poleg statusov odpornosti ravni I in ravni II iz prvega odstavka 3. dela poglavja B Priloge VII Uredbe 999/2001/ES lahko rejska organizacija prizna čredi ovac tudi status odpornosti ravni III. Ta status ima čreda ovac, v kateri so vse živali genotipizirane ali so potomke genotipiziranih živali. Nobena izmed genotipiziranih živali ter njihovi potomci ne smejo imeti alela VRQ.
(5) VURS opravlja nadzor statusov odpornosti čred ovac, vključenih v rejski program, z rednim naključnim vzorčenjem ovac v klavnicah oziroma v rejah. Preverja se ustreznost genotipov živali iz čred ovac v skladu s 3. delom poglavja B Priloge VII Uredbe 999/2001/ES.

V črede ovac z več kot 50 plemenskimi ovcami, ki niso vključene v rejski program, se za naravni pripust lahko vključijo:
– ovni, ki so pred vključitvijo v naravni pripust genotipizirani in niso nosilci alela VRQ ali
– negenotipizirani ovni, ki izvirajo iz čred ovac s statusom odpornosti ravni I.

(1) Za izvajanje točk B(c), BA(d) in C(a) II. dela Priloge IV Uredbe 999/2001/ES glede uporabe določenih snovi živalskega izvora v proizvodnji krmnih mešanic, izda območni urad VURS (v nadaljnjem besedilu: OU VURS) dovoljenje na podlagi vloge nosilca dejavnosti. OU VURS dejavnosti proizvodnje, ki so predmet dovoljenja, vpiše v Centralni informacijski sistem VURS (v nadaljnjem besedilu: CIS VURS). Vloga se vloži na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani VURS.
(2) Za uveljavljanje odstopanj glede uporabe določenih snovi živalskega izvora pri proizvodnji krmnih mešanic iz točk B(c)(ii), BA(d), C(a)(ii) in D(c)(ii) II. dela Priloge IV Uredbe 999/2001/ES in odstopanj pri proizvodnji in predelavi krvne moke in krvnih proizvodov iz točk D(a), D(b) II. dela Priloge IV Uredbe 999/2001/ES, izda OU VURS posebno dovoljenje. Nosilec dejavnosti vloži vlogo na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani VURS. OU VURS izda posebno dovoljenje po preveritvi izpolnjevanja pogojev v obratu nosilca dejavnosti. Dejavnosti proizvodnje, ki so predmet posebnega dovoljenja, OU VURS vpiše v CIS VURS.

Preiskave krme na prisotnost tkiv živalskega izvora za potrebe uradnega nadzora izvaja NVI ali drug imenovani laboratorij.

(1) Za izvajanje točke 4.3 Priloge V Uredbe 999/2001/ES izda OU VURS obratom dovoljenje. Nosilec dejavnosti vlogi na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani VURS, priloži dokazilo, da ima sklenjeno pogodbo s koncesionarjem o oddaji ŽSP kategorije 1. OU VURS dejavnosti, ki so predmet dovoljenja, vpiše v CIS VURS.
(2) V obratih iz točk 4.1 in 4.3 priloge V Uredbe 999/2001/ES nosilec dejavnosti določi mesta za odstranjevanje SRM in jih vključi v sistem notranjih kontrol. Na teh mestih morajo biti na voljo vsebniki za zbiranje SRM, ki so označeni z napisom SRM, vidnim z vseh strani vsebnika. Vsebino vsebnika je treba preliti (dekarakterizirati) z barvilom na mestu odstranitve.
(3) Obrati iz prejšnjega odstavka morajo imeti naslednjo dokumentacijo oziroma evidence:
1. odobrene klavnice o:
– številu oddanih govejih trupov s hrbtenico, številu oddanih govejih glav, številu oddanih trupov ovac in koz, za katere se zahteva odstranitev hrbtenjače;
– masi odstranjenih hrbtenic govedi;
– masi SRM, oddanih koncesionarju za ŽSP kategorije 1;
2. odobrene razsekovalnice o:
– številu prejetih govejih trupov s hrbtenico, številu prejetih govejih glav, številu prejetih trupov ovac in koz, za katere se zahteva odstranitev hrbtenjače;
– dobaviteljih;
– masi odstranjenih SRM;
– masi SRM, oddanih koncesionarju za ŽSP kategorije 1;
3. mesnice o:
– številu prejetih govejih trupov s hrbtenico;
– dobaviteljih;
– masi odstranjenih SRM;
– masi SRM, oddanih koncesionarju za ŽSP kategorije 1.

(1) Šteje se, da so uradni veterinarji VURS, strokovni delavci na NVI, strokovni delavci v diagnostičnih laboratorijih za področje TSE, veterinarji VO, ki se ukvarjajo z zdravstvenim varstvom prežvekovalcev, ter osebje v odobrenih klavnicah za zakol parkljarjev ustrezno usposobljeni, če se v petih letih udeležijo vsaj enega organiziranega usposabljanja s področja TSE. Kot usposabljanje na področju TSE se prizna tudi udeležba na usposabljanjih iz teh vsebin v tujini.
(2) Za izvajanje 10. člena Uredbe 999/2001/ES mora usposabljanje trajati najmanj dve šolski uri in zajemati klinične znake, epidemiologijo različnih oblik TSE ter ukrepe za preprečevanje in zatiranje TSE. Program usposabljanja potrdi VURS.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora osebje, odgovorno za izvajanje laboratorijskega testiranja, opraviti usposabljanje, ki traja najmanj štiri šolske ure in poleg klinične slike ter epidemiologije različnih oblik TSE zajema tudi interpretacijo laboratorijskih rezultatov, povezanih z diagnostiko TSE. Program usposabljanja za interpretacijo laboratorijskih rezultatov se izvaja po programu, ki je del usposabljanja za diagnostične metode za TSE v imenovanem laboratoriju oziroma v NRL za TSE.

(1) Imetnik živali, ki sumi, da je žival zbolela za TSE, mora to sporočiti veterinarski organizaciji. Veterinar mora nemudoma obiskati gospodarstvo, opraviti klinični pregled živali in na podlagi klinične slike sum bolezni potrditi ali ovreči. Če na podlagi klinične slike veterinar ne more takoj postaviti suma na TSE in če zdravstveno stanje živali to dopušča, lahko klinični pregled ponovi. Če veterinar postavi klinični sum na TSE, o tem obvesti OU VURS in prepove premik sumljive živali z gospodarstva.
(2) Uradni veterinar OU VURS po prejetju obvestila iz prejšnjega odstavka obišče gospodarstvo, se seznani z ugotovitvami veterinarja, opravi epizootiološko poizvedbo na gospodarstvu (preveri načine krmljenja, starost živali, poreklo, izvor sumljive živali) in na podlagi zbranih podatkov uradno potrdi ali ovrže sum na TSE. Če uradni veterinar na podlagi teh informacij suma ne more uradno potrditi ali ovreči, odredi veterinarju, da opravi dodatne klinične preglede pri sumljivi živali. Če tudi po ponovnem kliničnem pregledu in dodatni epizootiološki poizvedbi suma ni mogoče uradno potrditi ali ovreči, uradni veterinar odredi usmrtitev živali v diagnostične namene.
(3) Ob uradnem sumu na TSE pri ovcah in kozah se poleg ukrepov iz 12. člena Uredbe 999/2001/ES prepove premike ovac in koz z in na gospodarstvo ter klanje za lastno domačo porabo, dokler sum ni ovržen oziroma dokler ni izključena BSE.

(1) Če uradni veterinar pri ante-mortem pregledu goveda v klavnici postavi uradni sum na TSE, prepove zakol živali, sumljive na TSE.
(2) Sumljivo žival je treba ločiti od ostalih živali in jo do usmrtitve zadržati v hlevu za sumljive živali, če je ta na voljo.
(3) Uradni veterinar odredi usmrtitev sumljive živali, ki jo opravi veterinarska organizacija. Veterinarsko higienska služba odpelje truplo sumljive živali v odobren vmesni obrat kategorije 1 za zbiranje in obdukcijo živalskih trupel enote NVI, ki zagotovi odvzem vzorcev za izvedbo predpisanih preiskav na TSE.
(4) Poleg ukrepov v klavnici se izvede tudi ukrepe iz tretjega odstavka prejšnjega člena na izvornem gospodarstvu TSE sumljive živali.

(1) NRL mora o rezultatih potrditvenih preiskav po telefaksu obvestiti generalnega direktorja VURS. Glavni urad VURS o uradni potrditvi BSE takoj po telefaksu obvesti krajevno pristojne OU VURS.
(2) Ko je BSE uradno potrjena, uradni veterinar na gospodarstvu, kjer je bivala bolna žival, odredi poleg ukrepov, ki se izvedejo ob sumu na BSE, še izvedbo ukrepov iz 13. člena in Priloge VII Uredbe 999/2001/ES.
(3) Živali iz druge in tretje alinee točke 1(a) poglavja A Priloge VII Uredbe 999/2001/ES je treba usmrtiti in neškodljivo uničiti.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek:
– se ne usmrtijo in uničijo živali iz tretje alinee točke 1(a) poglavja A Priloge VII Uredbe 999/2001/ES, če se ugotovi, da živali iz kohorte niso imele dostopa do enake krme kot prizadeta žival;
– se usmrtitev in uničenje živali iz tretje alinee točke 1(a) poglavja A Priloge VII Uredbe 999/2001/ES odloži do konca njihovega produktivnega življenja, če gre za bike, ki neprekinjeno bivajo v osemenjevalnih središčih, pod pogojem, da se jih po usmrtitvi uniči v skladu z Uredbo 1774/2002/ES.

(1) VURS uradno potrdi klasični praskavec, ko sta po uradni potrditvi TSE v skladu s preiskavami in postopki iz točke 3.2(c) poglavja C Priloge X Uredbe 999/2001/ES izključena BSE in atipični praskavec.
(2) Izkoreninjenje klasičnega praskavca se izvede z izločanjem živali, ki so slabo odporne, dovzetne ali zelo dovzetne za klasični praskavec, z metodo iz točke 2.3(b)(ii) poglavja A Priloge VII Uredbe 999/2001/ES.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek negenotipiziranih jagnjet in kozličkov do starosti 3 mesecev ni treba usmrtiti in neškodljivo uničiti, ampak zanje uradni veterinar izda dovoljenje za zakol v klavnici ali za lastno domačo porabo. Premik teh jagnjet in kozličkov z okuženega gospodarstva je dovoljen le neposredno v klavnico na območju Republike Slovenije.
(4) Uradni veterinar lahko za lastno domačo porabo dovoli zakol ovac in ovnov z genotipi NSP1, NSP2 in NSP4 do starosti 18 mesecev.
(5) V čredah ovac z več kot 50 plemenskimi ovcami in v katerih je zastopanost živali z genotipom NSP1 ali NSP2 manjša od 50% uradni veterinar na podlagi vloge rejca dovoli, da se usmrtitev in uničenje ovac NSP 3 odloži za dobo do petih rejnih let. V čredi ovac se lahko v tem obdobju za pripust uporabljajo samo ovni genotipa ARR/ARR. Ovce NSP4 in NSP5 ter ovni NSP2, NSP3, NSP4 in NSP5 se usmrtijo oziroma oddajo v zakol takoj, ko so znani rezultati genotipizacij.
(6) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je odložitev usmrtitve in uničenja ovac NSP 3 v primeru, ko se klasični praskavec uradno potrdi v čredi ovac, ki proizvaja mleko in se to mleko daje na trg, dovoljena za dobo do največ 18 mesecev.
(7) Dokler niso v skladu s točko 2.3.(b) (ii) poglavja A Priloge VII Uredbe 999/2001/ES iz črede, v kateri je uradno potrjen klasični praskavec, izločene ovce z neodpornimi genotipi in vse koze, ni dovoljeno dajati na trg mleka in proizvodov iz mleka, ki so namenjeni za krmljenje prežvekovalcev.
(8) Če je žival, okužena s klasičnim praskavcem, do starosti enega leta bivala na drugem gospodarstvu ali na drugih gospodarstvih, se izvede ukrepe za izkoreninjenje klasičnega praskavca le na teh gospodarstvih, na gospodarstvu, na katerem je bil uradno potrjen klasični praskavec, pa le, če je okužena žival na tem gospodarstvu že jagnjila. Če okužena žival na zadevnem gospodarstvu še ni jagnjila, je treba v naslednjih dveh letih testirati na TSE vse poginule in pokončane ovce in koze, starejše od 18 mesecev.
(9) Če zemljišča za pašo ne uporablja le ena čreda, lahko uradni veterinar ob upoštevanju epidemioloških dejavnikov omeji izvajanje ukrepov iz tega člena samo na eno čredo. Če na gospodarstvu biva več čred, lahko uradni veterinar omeji izvajanje ukrepov samo na čredo, pri kateri je bil uradno potrjen klasični praskavec, če je ugotovljeno, da črede bivajo ločeno ena od druge in je verjetnost širitve okužbe med čredami z neposrednim ali posrednim stikom majhna.

(1) VURS uradno potrdi atipični praskavec, ko sta po uradni potrditvi TSE v skladu s preiskavami in postopki iz točke 3.2(c) poglavja C Priloge X Uredbe 999/2001/ES izključena BSE in klasični praskavec.
(2) Na gospodarstvu, kjer je uradno potrjen atipični praskavec, je v obdobju dveh let po potrditvi zadnjega primera atipičnega praskavca z dovoljenjem uradnega veterinarja dovoljen zakol ovac in koz za lastno domačo porabo le do starosti 18 mesecev.

Podrobnejše izvajanje postopkov izkoreninjenja BSE in TSE ter načini obveščanja ob sumu na TSE so navedeni v »Načrtu ukrepov ob pojavu BSE pri govedu v Republiki Sloveniji« oziroma »Načrtu ukrepov ob pojavu TSE pri drobnici«, ki sta dostopna na spletni strani VURS.

(1) Določbe 9. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati 1. januarja 2011.
(2) Ovni, ki so bili pred uveljavitvijo tega pravilnika prisotni v čredah ovac iz 9. člena tega pravilnika in niso bili genotipizirani ali pa so nosilci alela VRQ, morajo biti izločeni iz naravnega pripusta najpozneje do 1. januarja 2012.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o preventivnih ukrepih v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami (Uradni list RS, št. 28/04).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.