Na podlagi 61. člena v povezavi z 98. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09), 29. člena Zakona o lokalni skupnosti (Uradni list RS, št. 100/05) in 16. ter 24. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25,02, 5/03, 29/03, 134/04, 16/05, 94/05 in 23/06) je Občinski svet Občine Žalec na seji dne 19. 4. 2010 sprejel

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 21/90, 34/92, 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, 76/94, 77/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 7/98, 17/99, 28/99, 37/99, 98/00, 94/02) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje oskrbnih dejavnosti, rekreacije in stanovanj v Šempetru (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt).
(2) Podrobni načrt je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje, pod številko projekta 326/07.

(1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom,območje in umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj z obvezno prilogo na vpogled na Občini Žalec.

(1) Območje podrobnega načrta se nahaja v naselju Šempeter v osrednjem delu neposredno ob glavni cesti. V severnem delu območja obravnave so proste površine, v južnem delu športna igrišča. Območje se navezuje na obstoječo stanovanjsko zazidavo individualnih stanovanjskih hiš.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem podrobnim načrtom, so:
– cestno omrežje:
– nova povezovalna cesta »A« vključno s predvidenima krožnima križiščema na regionalni in lokalni cesti,
– preureditev parkirnih površin, cestnega priključka k osnovni šoli, preureditev igrišča ob osnovni šoli ter preureditve in razširitve lokalne ceste (Savinjska ulica in del Šolske ulice) v območju,
– potrebne preureditve v območju na delu regionalne ceste skozi Šempeter ter preureditve na lokalni cesti (Savinjska ulica in del Šolske ulice) zaradi umestitve krožišč ter drugih predvidenih ureditev na teh cestah,
– objekti oskrbnih dejavnosti, rekreacije in stanovanj,
– športne površine,
– gospodarska javna infrastruktura.

(1) Območje podrobnega načrta obsega parcele oziroma dele parcel št. 434/4, del 434/5, 434/7, 433/1, 429/3, 428/1, del 1141/1 (Savinjska ulica), del 485/32, del 1184 (Tovarniška ulica), 1110/1 (Vrtna ulica), del 1121/2 (Savinjska cesta), 414/5, 416/1, 416/2, 416/3, 416/4, 416/5, 417/1, 417/2, 419/1, 419/2, 419/3, 419/4, 420, 421/1, 421/2, 423/1, 423/2, 423/3, 423/4, 423/6, 423/8, 423/9, 423/10, 423/11, 423/12, 424/1, 424/2, 424/3, 424/4, 424/5, 426/2, 428/2, 428/3, *570, *317, *316, *190, *35/2, del 425/16, del 495, del 485/116, 430/2, vse k.o. Šempeter v Savinjski dolini. Površina območja meri 8,40 ha.
(2) V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja grafični prikaz.
(3) Za izvedbo navezav podrobnega načrta na obstoječo in predvideno gospodarsko infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča zunaj podrobnega načrta kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže za to potrebno.
(4) Predvidene odstranitve objektov: parcele št.: *35/2 (stanovanjski in gospodarski objekt), 423/10 (gospodarski objekt), 424/2 (gospodarski objekt), vse k.o. Šempeter.

(1) Območje se nahaja znotraj centralnega dela naselja Šempeter. Pomen lokacije narekuje premišljeno oblikovanje območja, namembnost objektov centralnih dejavnosti in javno rabo zunanjih površin območja. Območje je s treh strani obkroženo s cestami. Priključevanje na območje je predvideno preko štirikrakega krožnega križišča z novo cesto »A« do Savinjske ceste. Vzdolž regionalne ceste in ceste »A« so umeščeni pločniki in enosmerne kolesarske steze.
(2) Območje se navezuje na sosednja območja po obstoječih obodnih cestah, peš komunikacijah in kolesarskih poteh. Zaradi načrtovanih ureditev bo potrebna njihova rekonstrukcija in umestitev nove povezovalne ceste vključno s predvidenima krožiščema na regionalni in lokalni cesti.

(1) S podrobnim načrtom so načrtovane prostorske ureditve za območje oskrbnih dejavnosti, rekreacije in stanovanj, ki zajema prostorsko zaokrožena območja opredeljene namenske rabe in se delijo na prostorske enote:
– O: območje oskrbnih dejavnosti
– Šp: območje športnih in rekreacijskih dejavnosti
– S: območje za enostanovanjsko gradnjo
– Šo: območje osnovne šole.
(2) OBMOČJE 'O' – OBMOČJE OSKRBNIH DEJAVNOSTI
– vključuje obstoječe in predvidene površine za oskrbne, centralne dejavnosti. Umestijo se trije objekti za oskrbne centralne dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju. V kletni etaži se umesti podzemna garaža s parkirišči, tehničnimi prostori in skladišči. Pritlični deli objektov so v pretežni meri namenjeni za oskrbne (centralne, poslovne) dejavnosti. Lahko je del pritličja namenjen stanovanjem. Etaže so namenjene stanovanjem.
(3) OBMOČJE 'ŠP' – OBMOČJE ŠPORTNIH IN REKREACIJSKIH DEJAVNOSTI
– se nameni gradnji dveh pomožnih športnih objektov in gradnji športnih igrišč za nogomet, tenis, odbojko na mivki, balinišče, badminton, večnamensko igrišče za košarko, rokomet in mali nogomet z ostalimi manipulacijskimi in funkcionalnimi ureditvami in spremljajočimi objekti.
(4) OBMOČJE 'S' – OBMOČJE ZA ENOSTANOVANJSKO GRADNJO
– s se nameni gradnji treh enostanovanjskih objektov.
(5) OBMOČJE 'ŠO' – OBMOČJE OSNOVNE ŠOLE –
– območje šolskih in spremljajočih površin, parkirne površine, vključitev preureditve parkirnih površin, cestnega priključka k osnovni šoli, preureditev igrišča ob osnovni šoli ter preureditve in razširitve lokalne ceste.

(1) Na območju podrobnega načrta so dopustni posegi:
– gradnja novih objektov (dozidava in nadzidava),
– redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, redna vzdrževalna dela,
– rekonstrukcija objektov,
– odstranitev objektov,
– gradnja gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih zunanjih površin.
Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju dopustni naslednji nezahtevni in enostavni objekti:
– pomožni infrastrukturni objekti, ki so potrebni za normalno funkcioniranje enote urejanja prostora oziroma ki potekajo čez enoto urejanja prostora;
– zbiralniki sončne energije, vrtine za izrabo geotermalne energije;
– urbana oprema, večnamenski kioski in tipski zabojniki;
– pločnik, kolesarske steze, sprehajalne poti, dostopne ceste do objektov;
– varovalne ograje;
– spominska obeležja;
– turistična in druga obvestilna signalizacija.

Razmestitev objektov je določena z:
– gradbenimi mejami, črtami, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.

a) OBMOČJE 'O' – OBMOČJE OSKRBNIH DEJAVNOSTI
(1) Za objekte z oznako od 1–3 se tip pozidave poenoti na sodobno oblikovane objekte, zasnovane kot podolgovati kubusi prečno na regionalno cesto. Z vzdolžno osjo so orientirani v smeri sever-jug. Objekti naj bodo zasnovani enotno, sodobno z ravnimi ali enokapnimi strehami nizkega naklona. Objekti naj bodo etažnosti K+P+3, daljših pravokotnih oblik z gradacijo proti jugu K+P+2.
(2) Tlorisni gabariti:
– oblika pravokotna, možna terasna zasnova, prevladuje pravokotni volumen z možnostjo členitve;
– maksimalni tlorisni gabariti objekta 40.00 m x 20.00 m;
(3) Etažnost, oblikovanje strehe:
– maksimalni višinski gabarit je določen z etažnostjo objekta: K + P + 3, s tem, da je zadnja etaža izzidana terasna streha;
– strehe: ravna streha ali enokapnica z minimalnim naklonom.
(4) Fasade:
– členitev fasade je mogoča do maksimalne gradbene linije;
– fasade naj bo oblikovana in konstrukcijsko zasnovana sodobno (kontaktna fasada, obešena fasada) z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov, materiali: omet, beton, steklo ali sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov v barvni lestvici svetlih toplih zemeljskih barv;
– fasade bodo oblikovane sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov okenskih in vratnih odprtin ter ostalih fasadnih elementov in usklajeno v celotnem območju.
(5) Materiali in barve:
– obvezna svetla, topla zemeljska barva fasade;
– materiali: omet, les, beton, steklo in sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov.
(6) Obstoječi objekti:
– nadzidave obstoječih objektov praviloma niso dopustne, možne so manjše širitve objektov za nujne potrebe funkcioniranja obstoječe dejavnosti;
– zunanje prenove objektov se morajo v posameznih prostorsko zaključenih območjih izvajati z usklajenimi oblikovno enotnimi arhitekturnimi elementi, barva kritine, usklajene barve fasad;
– spremembe namembnosti objektov so dopustne skladno z določeno namensko rabo posameznih območij, niso pa dopustne za dejavnosti, ki bi onesnaževale ali prekomerno obremenile okolje.
(7) Nezahtevni objekti
– javni spomeniki,
– skulpture in druge prostorske instalacije,
– vodnjaki in okrasni bazeni.
b) OBMOČJE 'ŠP' – OBMOČJE ŠPORTNIH IN REKREACIJSKIH DEJAVNOSTI
(8) Za samostojne pomožne objekte z oznako od 4–5 je podan okvirni tlorisni gabarit za potrebe pomožnih športnih objektov in gradnjo športnih igrišč za nogomet, tenis, odbojko na mivki, balinišče, badminton, večnamensko igrišče za košarko, rokomet in mali nogomet z ostalimi manipulacijskimi in funkcionalnimi ureditvami in spremljajočimi objekti. Posamezna območja se urejajo skladno z opredeljeno namembnostjo.
c) OBMOČJE 'S' – OBMOČJE ZA ENOSTANOVANJSKO GRADNJO
(9) Za samostojne stanovanjske objekte z oznako od 6–8 je okvirni tlorisni gabarit 10 x 12 m, etažnost P+1, simetrična dvokapna streha opečne barve v naklonu od 35° do 40°, sleme vzporedno z daljšo stranico objekta.
d) OBMOČJE 'ŠO' – OBMOČJE OSNOVNE ŠOLE
(10) Obstoječi objekt osnovne šole se ohrani, dopustna je prenova in manjši funkcionalni prizidki. Ohranijo se uvozi k objektu. Predvidi se umestitev novih parkirnih površin. V območju ni predvidenih novogradenj. Na območju so mogoče rekonstrukcije in dozidave ter investicijska vzdrževalna dela.

(1) Pogoji za posege na obstoječih objektih so:
– obstoječe objekte je dovoljeno vzdrževati in rekonstruirati,
– gradnja prizidkov k obstoječim enostanovanjskim objektom ne sme presegati tlorisnih in višinskih gabaritov obstoječega objekta z odmikom 4m od parcelne meje oziroma manj s soglasjem lastnika sosednje parcele,
– dozidave in nadzidave poslovno stanovanjskih objektov praviloma niso dopustne, možne so manjše širitve objektov za nujne potrebe funkcioniranja obstoječe dejavnosti,
– zunanje prenove objektov se morajo v posameznih prostorsko zaključenih območjih izvajati z usklajenimi oblikovno enotnimi arhitekturnimi elementi, npr. enotne balkonske ograje v soseski stanovanjskih blokov, barva kritine, usklajene barve fasad,
– spremembe namembnosti objektov so dopustne skladno z določeno namensko rabo posameznih območij, niso pa dopustne za dejavnosti, ki bi onesnaževale ali prekomerno obremenile okolje.
(2) Pogoji za urejanje okolice enostanovanjskih objektov so:
– parcelo je možno ograditi z živo mejo in žično ograjo do višine 1,5 m v oddaljenosti minimalno 1 m od cestnega telesa,
– ob objektu je dovoljeno izvesti nezahtevne objekte za lastne potrebe in enostavne objekte za lastne potrebe.

(1) Odprti prostor so javne površine soseske: pešpoti, dovozi, parkirišče, ekološki otoki in zelene površine ob pešpoteh, krajinska ureditev ob športnem parku.
(2) Površine južno od objektov (1–3) za oskrbne dejavnosti so predvidene kot proste zelene površine s tlakovanimi peš povezavami proti programskim točkam. Površine v nivoju pritličja objektov 1–3 se oblikuje z elementi pol javnega trga. Zunanje površine je dopustno opremiti z mikrourbano opremo. Prezračevanje podzemnih etaž je predvideno na nivoju terena, objekti prezračevanja morajo biti postavljeni čim bolj neopazno, oblikovno morajo biti usklajeni z zunanjo ureditvijo, obravnavani kot sestavni del celovite oblikovalske rešitve parterja.
(3) Za celotno območje Oskrbnih dejavnosti – območje O je potrebno izdelati načrt ureditve javnih površin z enotno urbano opremo.
(4) Peš povezave upoštevajo obstoječe osi v prostoru. Močno izražena je obstoječa os, ki poteka po severnem robu območja za šport in rekreacijo med osnovno šolo na zahodu in trgovino Hura na vzhodu. Predvidene so nove osi, ki potekajo prečno na obstoječo. Vodijo od obcestnega pasu ne severu preko parkirišč in večje tlakovane ploščadi med objekti 1, 2 in 3 proti območju za šport in rekreacijo na jugu.
(5) Presečišča med obstoječimi in predvidenimi osmi se preoblikujejo v tlakovane ploščadi, na katerih je možno postaviti klopi, skulpture, vodne motive ipd.
(6) Obstoječi drevored severno od osnovne šole se ohrani. Na njegovi severni strani je predvidena peš povezava, ki vodi od šole do parkirišča.
(7) Območje za šport in rekreacijo je ograjeno. Znotraj območja je po severni strani predvidena peš povezava med igrišči in tribunami. Po južni strani je predvidena intervencijska oziroma dostavna pot. Na jugu je predvidena zelena bariera proti južno ležečim stanovanjskim objektom.
(8) Vse ureditve morajo biti dostopne oziroma uporabne za funkcionalno ovirane ljudi v skladu z veljavnimi predpisi.
(9) Vse tlakovane površine morajo biti izvedene tako, da maksimalno prepuščajo vodo v podtalje. Trase komunalne infrastrukture je potrebno voditi izven območja zelenic, pod pešpotmi in dovozi.
Dovozne poti
(10) Vsi dovozi do vhodov objektov so tudi peš površine in so namenjene hkrati za urgentni in servisni dovoz, selitve.
Pešpoti
(11) Javne pešpoti so predvidene širine 2 m kot asfaltirane ali tlakovane. Pešpoti s kolesarsko stezo in urgentne poti so široke 3 do 3,20 metra. Ob pešpoteh je predvideno saditi manjše vrste dreves in skupine grmovnic. Vse površine, ki so ozke in se nahajajo med dvema potema ali med potjo in cesto, je predvideno v celoti ozeleniti z grmovnicami. Ob glavnih pešpoteh je predvidena javna razsvetljava.

Otroško igrišče je umeščeno v okviru šole. Dve otroški igrišči se umestita znotraj območja ŠP – območje za šport in rekreacijo. Obe sta namenjeni igri najmanjših otrok. Predvideni sta kot parkovno urejena zelena površina, ki je ograjena in opremljena z igrali.

Urbana oprema mora biti poenotena z elementi drobne urbane opreme (klopi, koši za smeti, ograje konfini, stojala za kolesa) in z arhitekturnim oblikovanjem sodobne soseske. Tip svetilk javne razsvetljave mora biti izbran ustrezno glede na značaj soseske. Lokacija in višina svetilke ne smeta vplivati na osvetlitev stanovanjskih objektov. Znotraj obravnavanega ureditvenega območja ni dovoljeno postaviti reklamnih panojev.

(1) Ob glavni cesti se uredi zasaditev z drevesi, prav tako je obvezna zasaditev parkirišč. Obstoječi drevored severno od osnovne šole se ohrani. Na njegovi severni strani se uredi peš povezava, ki vodi od šole do parkirišča.
(2) Zelene površine so sestavni del ureditve območja. Trase komunalne infrastrukture se vodi izven območja zelenic, pod pešpotmi in dovozi.

Prostori za ekološke otoke se uredijo ob centralni parkirni površini – komunikacijskem koridorju. Posode za smeti morajo biti postavljene v pomožnem objektu, ki ima streho, ograjene stranice in vrata, podobno, kot je to urejeno v kareju. Površine ob ekološkem otoku, ki mejijo na zelene površine, je potrebno gosto obsaditi in ozeleniti s popenjalkami. Mogoča je umestitev zbiranja odpadkov v objektu.

Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so:
– vsi objekti znotraj območja podrobnega načrta morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje in sicer kanalizacijsko, vodovodno in elektroenergetsko omrežje,
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– pred predvideno gradnjo se zakoliči obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo,
– trase komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– gradnja infrastrukturnih objektov mora potekati usklajeno,
– dopustne so spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše in racionalnejše izrabe prostora,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(1) Območje podrobnega načrta se nahaja na južni strani regionalne ceste RII-447/0367 Žalec–Šempeter. Priključevanje območja se vrši preko štirikrakega krožnega križišča. Za krožišče je bil izdelana idejna zasnova (Ureditev križišča na regionalni cesti RII-447/0367 Žalec–Šempeter v km 4.580, Projektiva inženiring Celje št. proj. 451/06).
Regionalna cesta
(2) V območju krožišča in na celotnem območju vzdolž regionalne ceste se predvidi enosmerna kolesarska steza in hodnik za pešce.
Karakteristični normalni profil regionalne ceste RII-447/0367 Žalec–Šempeter je:

Hodnik za pešce                                   1 x 1.25 m
Kolesarska steza                                  1 x 1.75 m
Vozišče                                           2 x 3.00 m
Kolesarska steza                                  1 x 1.75 m
Hodnik za pešce                                   1 x 1.25 m
------------------------------------------------------------
Skupaj                                               12.00 m

(3) Med regionalno cesto in južno Savinjsko ulico se predvidi nova prometna povezava cesta »A«, ki se na rekonstruirano Savinjsko ulico priključi s trikrakim krožiščem.
Karakteristični normalni profil ceste »A« znaša:

Hodnik za pešce                                   1 x 1.50 m
Kolesarska steza                                  1 x 1.75 m
Vozišče                                           2 x 3.00 m
Kolesarska steza                                  1 x 1.75 m
Hodnik za pešce                                   1 x 1.50 m
------------------------------------------------------------
Skupaj                                               12.50 m

(4) Na vzhodu območje se izvede rekonstrukcija obstoječe Savinjske ceste v sestavi:

Bankina                                           1 x 0.50 m
Vozišče                                  2 x (2.00 – 3.00) m
Hodnik za pešce                                   1 x 1.50 m
------------------------------------------------------------
Skupaj                                           6.00–8.00 m

(5) Na jugu se izvede rekonstrukcija obstoječe Savinjske ceste v sestavi:

Bankina                                           1 x 0.50 m
Vozišče                                           1 x 3.50 m
Hodnik za pešce                                   1 x 2.00 m
------------------------------------------------------------
Skupaj                                                6.00 m

(6) Prečkanja preko regionalne ceste se morajo izvesti s prevrtanjem pravokotno (+/-15 st) na os regionalne ceste izven območja ceste (min. odmik 5.00 m) v min. globini 1.20 m (teme zaščitne cevi). Trase komunalnih vodov morajo potekati izven vozišča regionalne ceste. Odmiki osi tras komunalnih vodov morajo znašati min. 2.00 m od zunanjega roba pločnika oziroma 5.00 m od roba asfalta regionalne ceste. Minimalni odmik objektov mora znašati 8.00 m, parkirišč, ograj, parkirnih in manipulativnih površin pa 2.00 m od zunanjega roba pločnika.
(7) Predvideni objekti s celotnimi ureditvami, parkirišči in notranjimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča lokalnih cest odmaknjeni najmanj 5.00 m oziroma vsaj toliko, da bo omogočena preglednost. Meteorna in druga odpadna voda iz parcel in objektov ne sme pritekati na lokalno cesto.

(1) Prometna ureditev in umestitev novih objektov določa razmestitev parkirnih površin. Predvidene parkirne površine se uredijo v osrednjem delu območja ob priključku in vzdolž regionalne ceste, severno od predvidenih objektov. Niveleta parkirišč je razvidna iz nivelete dovoza 1 in dovoza 2. V kletnih prostorih objektov 1, 2 in 3 se predvidi izgradnja podzemne garažne hiše.
(2) Za invalide se zagotovi zadostno število parkirnih mest, skladno s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabo objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.
(3) Za potrebe objektov se zagotovi zadostno število parkirnih mest, in sicer:
– 2PM na stanovanje
– 1PM/30 m2 prodajnih in pisarniških prostorov
– 1PM/4 sedeže v restavraciji
– 5% parkirnih mest je predvidenih za invalide.

Potek kolesarskih stez in hodnikov za pešce se predvidi ob glavnih prometnicah.

(1) Za zagotavljanje zadostne količine pitne in požarne vode se območje podrobnega načrta priključi na obstoječ vodovod NL DN 150 ter NL DN 100, ki potekata na vzhodu in zahodu območja.
(2) Na jugu območja v Savinjski ulici se izvede obnova obstoječega vodovoda Sal 125 z NL DN 125.
(3) Na območju se zgradi za predvidene objekte sekundarno vodovodno omrežje. Na zahodu se izvede nov vodovod NL DN 150, ki se zankasto priključi na obstoječ vodovod NL 150 severno od Savinjske ceste. Južno od Savinjske ceste ter na vzhodu območja se izvede nov vodovod NL 100, ki se priključuje na zahodu na predviden NL DN 150 in na vzhodu na obstoječ NL DN 100 ter obnovljeni NL DN 125.
(4) Na obstoječe in projektirano vodovodno omrežje se namestijo nadzemni hidranti za zagotovitev požarne varnosti.
(5) Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine.
(6) Vsi odcepi in hišni priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške ali v zidne niše v skupnih prostorih.

(1) Za odvodnjavanje odpadnih vod iz območja podrobnega načrta je predvidena gradnja ločenega kanalizacijskega sistema. Odvodnjavanje komunalnih odplak je predvideno na čistilno napravo Kasaze.
Komunalne odpadne vode
(2) Celotno območje podrobnega načrta se odvodnjava na predvideni fekalni kanal 5 na jugu v Savinjski ulici. Priključitev predvidene pozidave se izvede preko fekalnih kanalov 1.0, 1.1 in 2.0 na fekalni kanal 5. Preko fekalnega kanala 1.0 je predvideno odvodnjavanje območja nad Savinjsko cesto.
(3) Za sekundarno kanalizacijsko omrežje bo potrebno izdelati projektno dokumentacijo za nove in obstoječe objekte ob upoštevanju obstoječe in predvidene poselitve. Kanalizacija mora biti izvedena vodotesno iz ustreznih materialov.
(4) Novi in obstoječi objekti se priključijo na javni kanal preko revizijskih jaškov. Tehnološke vode je potrebno pred vtokom v javno kanalizacijo očistiti do stopnje, ki dovoljuje nadaljnje čiščenje na centralni čistilni napravi. Upoštevati je potrebno Uredbo o emisiji snovi in odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za proizvodnjo kovinskih izdelkov (Uradni list RS, št. 35/96).
(5) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvodnjavanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07) in Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07).
Padavinske odpadne vode
(6) Onesnažene padavinske vode iz manipulativnih površin in parkirišč se bodo odvajale preko peskolovov in lovilcev olj. Padavinske vode iz strešin se vodijo preko peskolovov.
(7) Odvodnjavanje padavinskih vod za posamezne objekte se predvidi v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 100/02 – ZGP-1, 2/04, 41/04 – ZVO-1), in sicer z zadrževanjem in ponikanjem.
(8) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se mora upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

(1) Območje se z električno energijo sedaj napaja iz TP Šempeter Šola in TP Šempeter market. Na območju podrobnega načrta ni zadostnih kapacitet električne energije za napajanje predvidenih objektov. Obstoječe SN vode je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor pri nadaljnjih posegih.
(2) Za zagotovitev kvalitetnega napajanja centra naselja in priključevanja predvidenih objektov na območjih z oznakami, se zgradi novo transformatorsko postajo. Zaradi dvostranskega napajanja nove TP je energija na voljo na zbiralkah v TP Šempeter Šola in TP Šempeter Market.
(3) Trase električnih vodov služijo kot osnova za izdelavo projektne dokumentacije PGD, PZI transformatorske postaje s priključnimi SN in NN vodi skladno s pogoji upravljalca vodov.
(4) Hišni priključki se morajo zgraditi kot kabelski priključek, položen v zemljo ali v kabelsko kanalizacijo, kar velja tudi za obstoječe objekte.

(1) Javno razsvetljavo se uredi na celotni trasi regionalne ceste, ob občinskih cestah in na javnih površinah naselja.
(2) Zagotovi se izbira svetil, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaženje okolja, skladno z določili uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).

(1) Na območju podrobnega načrta se nahaja obstoječe TK in CATV omrežje.
(2) Predvidi se priključitev novih objektov na TK in CATV omrežje. Za večstanovanjske objekte (bloki) se predvidijo optični priključni kabli, uvlečeni v kabelsko kanalizacijo iz PVC cevi in ustreznimi TK jaški s tipskimi pokrovi Telekom. Prav tako se TK instalacija v novih večstanovanjskih objektih predvidi z optičnimi kabli s tipiziranim materiali in elementi. Za individualne objekte so predvideni običajni priključki z bakrenimi kabli.
(3) Priključevanje objektov se podrobneje obdela v PGD, PZI dokumentaciji.

(1) Na območju podrobnega načrta potekata distribucijsko (20 mbar) in prenosno (1bar) plinovodno omrežje.
(2) Za predvidene objekte na območju podrobnega načrta se predvidi priključitev na distribucijsko plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja z zemeljskim plinom, distributerja Mestni plinovodi Koper.
(3) Pri izgradnji je potrebno upoštevati odmike v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02), in sicer min. 0.40 m oziroma z ustrezno zaščito tudi 0.30 m. Izgradnjo priključkov in plinovodno omrežje lahko izvaja le distributer zemeljskega plina ali od njega pooblaščena inštitucija.
(4) Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi predstavnik distributerja. Mesto postavitve plinomerov mora biti vedno dostopno za odčitavanje in nadzor (v fasadnih omaricah ali samostoječe na tipskih betonskih temeljih).

(1) Na območju obravnavane prostorske ureditve ni evidentiranih objektov ali območij kulturne dediščine, vendar sta v bližini dve pomembni arheološki najdišči, Šempeter v Savinjski dolini – Grobišče Dobrteša vas (EŠD 14246, kulturni spomenik lokalnega pomena) in Šempeter v Savinjski dolini – Antična nekropola (EŠD 1053, kulturni spomenik državnega pomena).
(2) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja KD ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(3) Pred posegi v prostor ali pred gradnjo se zagotovi izvedbo predhodnih arheoloških raziskav:
– izvedbo predhodne ocene in vrednotenja arheološkega potenciala (ekstenzivni, intenzivni površinski in podpovršinski pregled, vrednotenje s testnimi jarki, pregled z jedrnimi vrtinami, geofizikalne meritve in eventualne analize aeroposnetkov) na obravnavanem območju, na osnovi katerih so lahko naknadno določeni in posredovani natančnejši pogoji za varstvo;
– izvedbo zaščitenih izkopavanj arheoloških najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki; potrebno je opozoriti, da se glede na rezultate arheoloških raziskav lahko predlagane tudi posebne tehnične rešitve ali po potrebi tudi večje spremembe prostorskih izvedbenih načrtov;
– v primeru najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo izvedbenega projekta in prezentacijo ostalin na mestu odkritja – in situ (ZVDK-1, čl. 75–80 in Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine, 5. čl. – četrta alineja);
– stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli na celotnem obravnavanem območju.
(4) Kulturnovarstveno soglasje, s katerim se dovolita raziskava in odstranitev arheoloških ostalin, izda minister za kulturo Republike Slovenije.

(1) Hrup
Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati predpise o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju, na podlagi katere območje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom. Dopustna mejna vrednost hrupa na območjih III. stopnje varstva pred hrupom je 60 dBA podnevi in 50 dBA ponoči, kritična vrednost pa 69 dBA podnevi in 59 dBA ponoči.
(2) Zrak
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
(3) Vode
Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02) in v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05). Odvajanje padavinskih voda z območja obravnave je potrebno izvesti skladno z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin oziroma je potrebno zagotoviti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom. Padavinske vode je potrebno prioritetno ponikati.
Izvedba priključevanja odvoda fekalnih in meteornih vod na javno kanalizacijsko omrežje je mogoče le pod pogoji upravljavca.

(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen z določili občinskega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in določili Odredbe o ravnanju z ločenimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01).
(2) Prostor za odpadke se nahaja ob objektih oziroma integriran v objektu. Dovoz do njih je omogočen preko cestnega omrežja. Posode za ločeno zbiranje odpadkov je potrebno postaviti na ekološko tehnično brezhiben prostor, ki bo posebej oblikovan, skladno z oblikovanjem objekta (nadstrešnica, lesena ograja).
(3) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta je potrebno deponirati skladno s Pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 3/03).

Geološko-geotehnični elaborat je obvezen sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte in ureditve skladno s predpisi o graditvi objektov. Upošteva se Hidrogeloško poročilo o možnem ponikanju padavinskih vod na območju OPPN Šempeter (Geosvet Samo Marinc s.p., št. proj.: 1-1/10, januar 2010).

(1) Požarna varnost se zagotovi z urejenimi obstoječimi in predvidenimi dovozi za interventna vozila. Varen umik se zagotavlja z umikom na zunanje površine, na parkirne površine.
(2) Izvede se vodovodno in hidrantno omrežje z zagotovljeno zadostno količino vode za gašenje skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, Uradni list RS, št. 83/05). Na vodovodno omrežje se namesti nadzemne hidrante.
Pri projektiranju in izvedbi novih objektov se na osnovi izračuna požarne obremenitve upošteva takšne materiale in naprave in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara. Način varovanja pred požarom se določi v PGD projektu skladno z določili Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07) in Pravilnikom o požarno varnostnih zahtevah v stavbah (Uradni list RS, št. 42/93). V PGD se opredeli potrebnost ojačitve prve plošče.

Območje podrobnega načrta se nahaja na seizmičnem območju z intenziteto VII. stopnje potresne ogroženosti po EMS. Pri projektiranju je upoštevati karto potresnega pospeška tal in zagotoviti pri gradnji potresno varnost v skladu z zakonodajo.

(1) Ureditve se lahko izvajajo v več etapah po posameznih enotah. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati.
(2) Posamezne faze se izvajajo z vsemi elementi zunanje ureditve in tako, da ne bodo poslabšale ekološkega stanja. Komunalna, energetska in prometna ureditev, ki lahko neposredno vpliva na varovanje okolja, mora biti dokončno urejena s posamezno fazo gradnje.

(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– po končani gradnji zagotoviti izvedbo ustreznih agrarnih operacij na prizadetem območju in ohraniti oziroma nadomestiti dostopne poti na kmetijska zemljišča v času gradnje in po njej,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
(2) Dopustna so odstopanja:
– Odstopanja v gabaritih objektov so lahko do + 1,00 m, razen ob glavni cesti. Odstopanja so dopustna tudi navzdol. Objekti in zunanje ureditve se višinsko prilagajajo toleranci + in –0.5 metra ali več, vendar ob strokovni preveritvi.
– Izven predvidenih maksimalnih mej novih objektov lahko segajo le nadstreški nad vhodi in oblikovni poudarki posamezne fasade, ki ne presegajo 5% tlorisne površine.
– Višinska regulacija terena se lahko prilagaja projektnim rešitvam prometne in komunalne infrastrukture in rešitvam arhitekture.
– Pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta podrobnega načrta.

Po končani izgradnji objektov, ureditev in naprav po tem odloku so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov. Po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta se območju podrobnega načrta določi enota urejanja prostora s podrobnimi določili za posege in urejanje.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o zazidalnem načrtu za območje oskrbnih dejavnosti, rekreacije in stanovanj v Šempetru (Uradni list RS, št. 31/96) in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za območje oskrbnih dejavnosti, rekreacije in stanovanj v Šempetru (Uradni list RS, št. 63/01).

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Žalec in Upravni enoti Žalec.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.