Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) in 10. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 45/07) je Občinski svet Občine Trebnje na 34. redni seji dne 14. 4. 2010 sprejel

V prvem členu Odloka o razglasitvi enote kulturne dediščine »romarska cerkev matere božje na Zaplazu« za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 44/09) se črta besedilo »parc. št. 354/18 in 354/78, k.o. Čatež«.

Drugi člen se zamenja z naslednjim besedilom:
»Opis in vrednotenje kulturnega spomenika:
- Marijina božja pot na Zaplazu se dviga nad naseljem Čatež. Na vrhu vzpetine se ob cerkvi razprostira romarjem in stojnicam namenjen velik travnat plato, ki ga obkrožajo večja drevesa;
- ne ve se, kdaj je Zaplaz postal priljubljeno romarsko središče. Knjiga »Življenje preblažene Device in Matere Marije« iz leta 1889 navaja, da se je začelo z odkritjem majhnega Marijinega kipca;
- prvotno cerkev brez zvonika iz leta 1848 je poslikal avstrijski slikar Franz Kurz zum Thurn und Goldstein. Cerkev je po letu 1866 doživela več prezidav. Dozidan je bil prezbiterij in dva zvonika. Leta 1906 so porušili staro cerkev, razen prezbiterija, ki so ga povišali in obokali. Načrte za novo cerkev je naredil Rudolf Treo. Cerkev je bila posvečena leta 1917, njena gradnja pa potekala do leta 1926, ko so ji dozidali oba zvonika;
- Cerkev je zgrajena v neorenesančnem slogu. Vzdolžno ladjo na vsaki strani obdaja po ena izstopajoča kapela, ravno zaključen vzdolžen prezbiterij in zvonika ob ladijskem pročelju. Prezbiterij ima v tlorisu obliko tristranega križa, čigar stene bogatijo pilastri s kapiteli. Poseben čar notranjosti dajejo slikana okna, narejena leta 1978 po načrtih B. Putriha. Kiparski okras oltarja je tirolsko delo iz Grödna.
Strokovne podlage, ki jih je februarja 2009 izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto, so sestavni del tega odloka, hranijo pa se pri Občini Trebnje in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto.«

Tretji člen se zamenja z naslednjim besedilom:
»Spomenik obsega parceli št. 354/18 in 354/78 (del ceste, ki poteka po parceli št. 354/18), obe k.o. Čatež.
Varstveni režim za kulturni spomenik določa:
- varovanje kulturnih, arhitekturnih, arheoloških, krajinskih, likovnih, zgodovinskih in urbanističnih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt,
- da je cerkvena oprema (oltarji, skulpture, slike, svečniki, zvonovi, klopi, bogoslužno posodje, votivne podobe, mašni plašči …) sestavni del spomenika,
- prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika,
- podrejanje vseh posegov v objekt in v ožji, za potrebe romarskih shodov urejeni prostor okoli cerkve, ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
- prepoved vseh predelav zaščitenih gabaritov, tlorisov in drugih značilnih stilnih elementov objekta,
- prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
- prepoved gradbenih del, ki lahko prizadenejo kulturni spomenik (npr. miniranje, vibracije itd.),
- prepoved napeljevanja žičnih in drugih zračnih energetskih vodov,
- prepoved postavljanja baznih postaj GSM,
- prepoved onesnaževanja tal in zraka ter odlaganja odpadkov,
- prepoved zasajanja drevja in visokih grmovnic,
- da je potrebno za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče cerkvenega areala v skladu z 28. in 29. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) pridobiti predhodne pisne kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Vplivno območje spomenika obsega parcele: 1927 (del), 1934/10, 1934/5, 354/17, 354/19, 354/20, 354/3, 354/4, 354/6, 354/78 (del), 354/79 (del), 354/81, 354/82, 354/83, 354/84, 354/86, 354/87, 354/90, 354/94, 415, 417, 421, 423/1, 423/2 (del), 423/3, 423/4, 426/1, 426/2, 426/3 (del), 426/5 (del), 426/6, 426/7, 426/8 (del), 428/1, 428/2, 429/1 (del), 429/2, 431/1, 431/10, 431/12 (del), 431/13, 431/2, 431/3, 431/4, 431/5, 431/6, 431/7, 431/8, 431/9, 433/1, 433/2, 443/1, 446, 447, 450/1, 450/2, 451/1, 451/2, 455/1, 455/3, 456/1, 456/2, 457/1, 457/2, 458, 460/1, 460/2, 461/1, 462/2, 531/10, 531/7, 531/8, 531/9, 549/1, 549/2, vse k.o. Čatež.
Vplivno območje spomenika je namenjeno ohranjanju značilne prostorske podobe in umeščenosti romarske cerkve s pripadajočim, romarjem namenjenim prostorom ob cerkvi, v širši prostorski kontekst.
Varstveni režim v vplivnem območju spomenika določa:
- zaradi novega statusa Zaplaza kot osrednje romarske poti novomeške škofije bo potrebno izdelati na podlagi strokovnih podlag pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ustrezen prostorski dokument celostne ureditve romarskega kompleksa s ciljem definiranja ožjega romarskega kompleksa s cerkvijo, romarskim platojem okoli cerkve in drugimi pripadajočimi objekti kot tudi robnih in drugih zelenih površin znotraj vplivnega območja,
- podrejanje vsake rabe in posegov okoli spomenika kvalitetnim pogledom na spomenik,
- prepoved preoblikovanja reliefov zelenih površin,
- prepoved napeljevanja žičnih energetskih vodov,
- prepoved postavljanja baznih postaj GSM,
- prepoved onesnaževanja tal in zraka ter odlaganja odpadkov,
- prepoved zapiranja pogledov na spomenik z novogradnjami, obzidavami, postavljanjem ograj, reklamnih in drugih panojev,
- prepoved zasajanja drevja in visokih grmovnic na zatravljenih površinah, kot tudi gradnje trajnih ali začasnih objektov,
- da ni dovoljeno odpirati in izkoriščati peskokopov, kamnolomov in drugih kopov,
- da ni dovoljeno rekonstruirati obstoječih objektov v nasprotju s tipološkimi arhitekturnimi značilnostmi,
- da je potrebno za vsak poseg v zunanjo podobo obstoječih objektov (gabariti, strehe, fasade), v zemljišča znotraj vplivnega območja in za novogradnje, v skladu z 28. in 29. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) pridobiti predhodne pisne kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
V vplivnem območju je ob upoštevanju kulturnovarstvenih pogojev in ob pridobljenem kulturnovarstvenem soglasju pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije izjemoma možno:
- posegati v tla ter polagati podzemeljske cevne in energetske vode, če se na osnovi rezultatov arheoloških raziskav ugotovi, da je to možno,
- spreminjati namembnost in podobo posameznih objektov in površin s ciljem ureditve okolice kulturnega spomenika,
- izvajati zavarovalna dela in postavljati naprave za zavarovanje, spreminjati značaj in obliko poti (npr. širjenje, tlakovanje ipd.),
- postavljati klopi, luči, pojasnjevalne table ipd. ter po potrebi urediti dostopne in sprehajalne poti,
- portalno partijo prestaviti višje v brežino za potrebe nemotenega uvoza avtobusov iz regionalne ceste na dostopno cesto do romarskega kompleksa,
- zgraditi in urediti osrednje parkirišče na robnih površinah varovanega območja,
- obnavljati ali postavljati stavbe in naprave, ki so povezane z vzdrževanjem ali izrabo kulturnega spomenika,
- sanirati kamnolom pod cerkvijo.«

V četrtem členu se na koncu doda naslednje besedilo:
»Status vplivnega območja se v zemljiški knjigi ne zaznamuje.«

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.