Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09) in 18. člena Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 1/10) je Občinski svet Občine Grosuplje na 34. redni seji dne 12. 5. 2010 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Pri pošti (v nadaljevanju: SDZN) ki ga je izdelal PROPLAN, Ivanka Kraljič, s.p., Krško, pod številko SDZN-09/08.

SDZN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge z naslednjo vsebino:
(A) Odlok o SDZN
(B) Besedilo
(C) Kartografski del

- Izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov         1:5000
Občine Grosuplje
- Načrt parcel z mejo območja urejanja                 1:1000
- Geodetski načrt s certifikatom                        1:500
- Geodetski načrt z mejo območja urejanja               1:500
- Katastrski načrt z mejo območja urejanja              1:500
- Situacija obstoječega stanja                         1:1000
- Izsek iz veljavnega zazidalnega načrta               1: 500
- Zazidalna situacija                                   1:500
- Načrt parcel z zakoličbo                              1:500
- Situacija zakoličbe                                   1:500
- Prometna situacija                                    1:500
- Zbirna situacija infrastrukture                       1:500
- Prikaz vplivov                                        1:500
- Ukrepi za obrambo in zaščito                          1:500

(D) Priloge
- Sklep o začetku postopka SDZN
- Odločba MOP
- Izvleček iz planskega akta
- Povzetek za javnost
- Obrazložitev in utemeljitev SDZN
- Strokovne podlage
- Stališča do pripomb
- Smernice za načrtovanje
- Mnenja nosilcev urejanja prostora
- Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi SDZN.

(1) Območje urejanja obsega zemljišča v centru Grosupljega, na severu območje SDZN meji na Kolodvorsko ulico, na vzhodu na večstanovanjsko pozidavo ob Levstikovi cesti, na jugu na Trubarjevo cesto in na zahodu na Taborsko cesto.
(2) Območje SDZN se nanaša na parc. št.: 1313, 1314, 1316/3, 1311/1, 1318/3, 1317/3, 1322/2, 1323/2, 1323/5, 1320/2, 1309, 1310/2, 1310/1, 1312, 1319, 1321/1, 1321/2, 1321/3, 1321/4, 1297, 1299/2, 1299/1, 1296/2 in 1296/3, vse k.o. Grosuplje - naselje.
(3) Skupna površina območja SDZN je cca 0,9 ha.

Izven območja SDZN se izvedejo priključki na javno gospodarsko infrastrukturo.

Skupno vplivno območje obsega parc. št.: 1313, 1314, 1316/3, 1311/1, 1318/3, 1317/3, 1322/2, 1323/2, 1323/5, 1320/2, 1309, 1310/2, 1310/1, 1312, 1319, 1321/1, 1321/2, 1321/3, 1321/4, 1297, 1299/2, 1299/1, 1296/2, 1296/3, 1277 (Kolodvorska ulica), 1302, 1303/2, 1303/3, 1307/4, 1304, 1307/5, 1306, 1320/1, 1323/3, 1323/4, (Trubarjeva cesta), 1322/1, 2225/1 (Taborska cesta), 1316/4, vse k.o. Grosuplje - naselje.

Na območju SDZN so dovoljene:
- gradnje novih objektov (tudi dozidava, nadzidava, legalizacija),
- rekonstrukcije objektov,
- redna vzdrževalna dela na objektih,
- investicijska vzdrževalna dela na objektih,
- vzdrževalna dela v javno korist,
- odstranitve objektov.

(1) Na območju SDZN so dovoljene naslednje vrste objektov po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list, RS, št. 33/03):
- stanovanjske stavbe (vsaj polovica uporabne površine se uporablja za prebivanje),
- gradbeni inženirski objekti (npr. lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane poti, prenosni vodovodi in pripadajoči objekti, prenosna komunikacijska omrežja, prenosni elektroenergetski vodi, distribucijski plinovodi, distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti, hidranti, cevovodi za odpadno vodo, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja ipd.).
(2) Na območju SDZN je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08), in sicer:
NEZAHTEVNI OBJEKTI - dovoljeni so:
- objekti za lastne potrebe: garaža in enoetažna pritlična lopa v UE1,2; uta oziroma senčnica in utrjene dovozne poti v UE1,2,3,4; bazen v UE1,2,3;
- ograje v UE1;
- škarpe in podporni zidovi v UE1,2,3,4;
- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza v UE1,2,3,4;
- začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam: kiosk in spominska obeležja v UE1,2,3,4;
ENOSTAVNI OBJEKTI - dovoljeni so:
- objekti za lastne potrebe: nadstrešek in enoetažni pritlični objekt v UE1,2,3,4; zbiralnik za kapnico in utrjena dvorišča v UE1,2,3;
- pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti - objekt za odvodnjavanje in objekt javne razsvetljave v UE1,2,3,4; pomožni energetski objekti - dovoljeni so vsi v UE1,2,3,4, razen tipskega zabojnika; pomožni komunalni objekti - vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni priključek in priključek na vročevod v UE1,2,3,4, zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) v UE1,2,3;
- začasni objekti: odprti sezonski gostinski vrt v UE1,2,3,4; oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor in začasna tribuna za gledalce v UE3,4; cirkus v UE4;
- vadbeni objekti: igrišče za šport in rekreacijo v UE3,4; kolesarska steza, sprehajalna pot in trimska steza v UE1,2,3,4;
- spominska obeležja: v UE1,2,3,4;
- urbana oprema: javna kolesarnica v UE3,4, javna telefonska govorilnica, večnamenski kiosk in montažna sanitarna enota v UE3, transparent, skulptura in druga prostorska inštalacija, vodnjak ali okrasni bazen, otroško igrišča in obešanka v UE1,2,3,4.
Nezahtevni in enostavni objekti in drugi spremljajoči objekti morajo biti oblikovno usklajeni s fasado, streho in kritino glavnega objekta, če s tem odlokom ni drugače določeno.

Na območju SDZN so dovoljene naslednje ureditve:
- hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
- parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).

(1) Znotraj območja SDZN so dovoljene naslednje dejavnosti povzete po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08):
(G) TRGOVINA, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
- dovoljena je le: 47 Trgovina na drobno razen z motornimi vozili;
(I) GOSTINSTVO
- dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
- dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
- dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
- dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
- dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
- dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(O) DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI
- dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(P) IZOBRAŽEVANJE
- dovoljene so: 85.1 Predšolska vzgoja
85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje;
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
- dovoljene so: 86.2 Zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost
86.9 Druge dejavnosti za zdravje;
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
- dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
- dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
- dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(U) DEJAVNOST EKSTERITORIALNIH ORGANIZACIJ IN TELES
- dovoljene so vse vrste dejavnosti.
(2) Na območju SDZN so prepovedane dejavnosti, ki bi presegale zakonsko dovoljene meje onesnaževanja zraka (smrad, plini, prah ipd.).
(3) Na območju SDZN je prepovedano izvajati dejavnosti, za katere bi bilo potrebno izvesti postopek presoje vplivov na okolje po predpisih s področja varstva okolja.

(1) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti delno ali v celoti s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
(2) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost.
(3) Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami in/ali gradbeno linijo, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok.
Na površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst objektov (stanovanjske stavbe, gradbeni inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti ter drugi spremljajoči objekti) ter vseh zunanjih ureditev (hortikulturne in parterne ureditve). Na površini za razvoj objekta(ov) je dopustno urejati tudi parkirišča in zelenice.
Stavbišča predvidenih in obstoječih objektov prav tako predstavljajo površino za razvoj objekta(ov).
(4) Parkirišče je površina, namenjena parkiranju osebnih in drugih vozil za stanujoče, zaposlene in za obiskovalce. Na parkirišču je dovoljena postavitev gradbenih inženirskih objektov in drugih spremljajočih objektov, dovoljene so vse zunanje ureditve, ni pa dovoljeno graditi stavb, razen nadstrešnic, kot manj zahtevnih ali zahtevnih objektov, ki so lahko le v UE1 in UE2.
(5) Zelenice so površine, namenjene hortikulturnim in parternim ureditvam (travniki, cvetličnjaki, drevoredi, tlakovanja ipd.). Na zelenicah je dovoljena postavitev gradbenih inženirskih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, vseh hortikulturnih in parternih ureditev ni pa dovoljeno graditi stavb in nadstrešnic, kot manj zahtevnih ali zahtevnih objektov.
(6) Faktor zazidanosti zemljišča za gradnjo (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino zemljiških parcel namenjenih gradnji. Pri izračunu se upoštevajo vsi objekti glede na zahtevnost (nezahtevni in enostavni objekti, manj zahtevni ali zahtevni objekti).
(7) Faktor izrabe zemljišča namenjenega gradnji (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino etaž nad nivojem terena in površino zemljišča namenjenega gradnji. Nezahtevni in enostavni objekti se v izračunu FI ne upoštevajo.
(8) Delež odprtih bivalnih površin (DOBP) v območju je delež odprtih bivalnih površin glede na FI. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). DOBP vključuje najmanj 50% zelenih površin na raščenem terenu. Zelene površine na raščenem terenu so površine s prisotnostjo različnih vrst vegetacije, ki so urejene na raščenem terenu (teren z neposrednim stikom z geološko podlago in sposobnostjo zadrževanja in ponikanja vode na lokaciji).
(9) Kolenčni zid je višina zidu v podstrešju, merjeno od nosilne konstrukcije (npr. plošča) do pregiba strehe (stika poševne strehe in vertikalne zunanje stene).

Območje SDZN se razdeli na naslednje ureditvene enote:
UE1 - obstoječa stanovanjska pozidava;
UE2 - večstanovanjska stavba;
UE3 - stanovanjsko poslovna objekta;
UE4 - zelena parkovna površina.

(1) Na območju obstoječe stanovanjske pozidave veljajo naslednji pogoji:
Vrste dejavnosti: dovoljeno je bivanje in dejavnosti iz 9. člena tega odloka. Dejavnosti iz 9. člena so dovoljene v pritličju in prvem nadstropju stavbe. V višjih nadstropjih stavbe so dejavnosti dovoljene le kot samozaposlitev stanujočih, brez dodatnih parkirnih prostorov. V pritličju objekta, ki je orientirano proti Kolodvorski ulici, je obvezna le poslovna dejavnost brez bivanja.
Tipologija zazidave: individualni prostostoječi objekti - večstanovanjski objekt, atrijski objekt, dvojček.
Velikost in zmogljivost objekta:
- Horizontalni gabariti: določeni so v grafični prilogi št. 7. Zazidalna situacija s površino za razvoj objekta. V nadstropnih etažah se tloris objekta lahko poveča največ za 1,4 m od tlorisa v pritličju (zunanjih (obodnih) sten objekta), vendar od parcelne meje mora najbolj izpostavljena točka objekta (npr. balkon, napušč …) biti oddaljena najmanj 1,00 m. Proti Kolodvorski ulici ni dovoljeno povečevanje tlorisa objekta.
- Vertikalni gabariti: največ do 13,00 m nad koto pritličja (npr. K+P+2); dopustno je zgraditi kletno(e) etažo(e), zunaj terena je proti Kolodvorski ulici, lahko vidno največ do 0,40 m kletne etaže, na drugih straneh stavbe pa največ do 1,20 m. Kletna(e) etaža(e) se lahko uporabi za garažo.
- Oblikovanje zunanje podobe objekta:
- Konstrukcija: po izbiri projektanta.
- Kota pritličja: določena je v grafični prilogi 8. Zazidalna situacija. Kota pritličja je ob Kolodvorski ulici največ 0,40 m nad koto obstoječega terena (merjeno od najnižje točke terena neposredno ob stavbi), oziroma 1,20 m na drugih straneh stavbe.
- Kolenčni zid: največ do 1,0 m.
- Streha: dovoljene so vse oblike večkapnih streh, naklona od 30°do 40°, možna je kombinacija z ostalimi oblikami streh, s tem da je njihova površina največ do 1/3 površine celotne strehe. Na strehi je dopustna izvedba frčad, strešnih oken, svetlobnih trakov, postavitev kolektorjev, oddajnikov ipd.. Smer slemena osnovnega objekta ob ulici mora biti vzporedna s Kolodvorsko ulico.
- Kritina: mora biti drobne strukture, rdeče ali temno sive barve, dovoljena je delno tudi transparentna streha, prepovedana je uporaba svetlih in reflektirajočih materialov.
- Fasada: omet v svetlih tonih, steklo ali les, dopustna je kombinacija več materialov in barv. Prepovedana je uporaba vidne pocinkane pločevine ter svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov.
- Oblikovanje odprtin: po izbiri projektanta, pravokotne oblike, usklajeno z obstoječo obcestno pozidavo.
- Osvetlitev podstrešij: po izbiri projektanta.
Lega objekta na zemljišču:
- Gradbena linija: določena je v grafični prilogi 7. Zazidalna situacija. Pri obstoječih objektih se ob Kolodvorski ulici upošteva (ohranja) obstoječa gradbena linija.
- Oddaljenost objekta od parcelne meje: najmanj 2,00 m za nove objekte (tudi dozidave), pri obstoječih objektih se ohranjajo obstoječi odmiki. Garaža, ki ni nezahtevni ali enostavni objekt (nadzemna ali podzemna), mora biti najmanj 2,0 m oddaljena od parcelne meje soseda. Oddaljenost se meri od najbolj izpostavljene zunanje (obodne) stene objekta v katerikoli etaži. Deli objekta (npr. balkon, napušč …) ne smejo segati na parcelo drugega lastnika.
- Oddaljenost od sosednjega objekta: najmanj 4,00 m za nove objekte (tudi dozidave), pri obstoječih objektih se ohranjajo obstoječi odmiki. Oddaljenost se meri od najbolj izpostavljene zunanje (obodne) stene objekta v katerikoli etaži.
- Ureditev okolice objekta:
- hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
- parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin, opornih zidov ipd.).
Površine, namenjene izključno peš prometu, so asfaltirane ali tlakovane z drobnimi tlakovci. Parkirišča so lahko asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi ploščami. Medsosedska ograja je v obliki žive meje, transparentna kovinska, betonska ali kombinirana, višine 1,20 m. Ostale zelene površine se zatravijo in zasadijo z avtohtono vegetacijo. Brežine se zatravijo ali zasadijo z nizkimi grmovnicami, oporni zidovi so kamniti ali obloženi z avtohtonim kamnom.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča (faktor izrabe): največ 2,0.
Faktor zazidave parcele: največ 0,6.
Delež odprtih bivalnih površin: najmanj 25%.
Število stanovanjskih enot: dopustno je izvesti največ 14 stanovanjskih enot, ne glede na velikost enot.

Za večstanovanjsko stavbo znotraj SDZN veljajo naslednji pogoji:
Vrste dejavnosti: dovoljeno je le bivanje in dejavnosti iz 9. člena tega odloka, vendar le kot samozaposlitev stanujočih, brez dodatnih parkirnih prostorov.
Tipologija zazidave: individualni prostostoječ večstanovanjski objekt.
Velikost in zmogljivost objekta:
- Horizontalni gabariti: določeni so v grafični prilogi št. 8. Zazidalna situacija s površino za razvoj objekta. V nadstropnih etažah se tloris objekta lahko poveča največ za 2,0 m od tlorisa v pritličju (zunanjih (obodnih) sten objekta), vendar od parcelne meje mora najbolj izpostavljena točka objekta (npr. balkon, napušč …) biti oddaljena najmanj 1,00 m.
- Vertikalni gabariti: največ do 13,00 m nad koto pritličja (npr. K+P+2); dopustno je zgraditi kletno(e) etažo(e), zunaj terena je lahko vidno največ do 1,20 m. Kletna(e) etaža(e) se lahko uporabi za garažo.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
- Konstrukcija: po izbiri projektanta.
- Kota pritličja: določena je v grafični prilogi 6. Zazidalna situacija. Kota pritličja je lahko največ 1,20 m nad koto obstoječega terena (merjeno od najnižje točke terene neposredno ob stavbi).
- Kolenčni zid: največ 0,4 m.
- Streha: dovoljene so ravne in vse oblike večkapnih streh ter enokapnica, naklona od 15° do 20°, možna je kombinacija omenjenih oblik strehe. Na strehi je dopustna izvedba strešnih oken, svetlobnih trakov, pergol, postavitev kolektorjev, oddajnikov ipd. Smer slemena je vzporedna s plastnicami terena (v smeri severozahod-jugovzhod).
- Kritina: temno sive barve, dovoljena je delno tudi transparentna streha, prepovedana je uporaba svetlih in reflektirajočih materialov.
- Fasada: omet v svetlih tonih, dopustna je kombinacija ometa s steklom, lesom ali betonom, dovoljene so različne barve na fasadi. Prepovedana je uporaba vidne pocinkane pločevine ter svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov.
- Oblikovanje odprtin: po izbiri projektanta, usklajeno z obstoječo večstanovanjsko pozidavo.
- Osvetlitev podstrešij: po izbiri projektanta.
Lega objekta na zemljišču:
- Gradbena linija: določena je v grafični prilogi 8. Zazidalna situacija. Gradbena linija v nadstropjih objekta je lahko največ 2,00 m zunaj gradbene linije v pritličju objekta, s tem da mora biti od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 1,00 m.
- Oddaljenost objekta od parcelne meje: najmanj 2,0 m, od javnih površin je dovoljena tudi manjša oddaljenost, vendar ne manj kot 0,5 m. Garaža, ki ni nezahtevni ali enostavni objekt mora biti najmanj 2,0 m oddaljena od parcelne meje soseda. Oddaljenost se meri od najbolj izpostavljene zunanje (obodne) stene objekta v katerikoli etaži. Deli objekta (npr. balkon, napušč …) ne smejo segati na parcelo drugega lastnika.
- Oddaljenost od sosednjega objekta: najmanj 4,00 m. Oddaljenost se meri od najbolj izpostavljene zunanje obodne stene objekta v katerikoli etaži.
- Ureditev okolice objekta:
- hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
- parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin, opornih zidov ipd.).
Površine, namenjene izključno peš prometu, so asfaltirane ali tlakovane z drobnimi tlakovci. Parkirišča so lahko asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi ploščami. Prepovedano je postavljati medsosedske ograje. Ostale zelene površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesi. Brežine se zatravijo ali zasadijo z nizkimi grmovnicami, oporni zidovi so kamniti ali obloženi z avtohtonim kamnom.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča (faktor izrabe): največ 2,0.
Faktor zazidave parcele: največ 0,5.
Delež odprtih bivalnih površin: najmanj 30%.
Število stanovanjskih enot: dopustno je izvesti največ 14 stanovanjskih enot, ne glede na velikost enote.

Za stanovanjsko poslovna objekta znotraj SDZN veljajo naslednji pogoji:
Vrste dejavnosti: dovoljeno je bivanje in vse dejavnosti iz 9. člena tega odloka. Dejavnosti so obvezne le v pritličju, možne so tudi v prvem nadstropju, bivanje mora biti v več kot polovici stavbe in je dovoljeno v vseh etažah, razen pritličja. Opravljanje dejavnosti v višjih etažah je dovoljeno le kot samozaposlitev stanujočih, brez dodatnih parkirnih prostorov.
Tipologija zazidave: individualni prostostoječ objekt.
Velikost in zmogljivost objekta:
- Horizontalni gabariti: določeni so v grafični prilogi št. 8. Zazidalna situacija s površino za razvoj objekta. V nadstropnih etažah se tloris objekta lahko poveča največ za 1,2 m proti gospodarski cesti na vzhodu, oziroma 2,00 m na druge strani od tlorisa v pritličju (zunanjih (obodnih) sten objekta).
- Vertikalni gabariti:
Največja višina objekta se meri do slemena ali najvišje točke pri ravni strehi.
GE (A) - višina največ do K+P+2, oziroma do 12,00 m nad koto urejenega terena.
GE (B) - višina največ do K+P+3, oziroma do 15,00 m nad koto urejenega terena.
V UE3 je dovoljeno več kletnih etaž v celoti vkopanih v teren, ki so namenjene parkiranju osebnih vozil in za spremljajoče prostore (npr. shrambe) stanovanjskih in poslovnih prostorov.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
- Konstrukcija: po izbiri projektanta.
- Kota pritličja: določena je v grafični prilogi 8 Zazidalna situacija. Kota pritličja je lahko največ 0,20 m nad koto urejenega terena.
- Kolenčni zid: max 0,4 m.
- Streha: dovoljene so ravne strehe, blago položne večkapnice in enokapnice do 20° naklona. Dovoljuje se kombinacija z ostalimi oblikami streh, vendar mora prevladovati ravna oziroma večkapnica ali enokapnica. Na strehi je dopustna izvedba svetlobnih trakov, pergol, postavitev kolektorjev, oddajnikov ipd.
- Kritina: temno sive barve, dovoljena je delno tudi transparentna streha, prepovedana je uporaba svetlih in reflektirajočih materialov.
- Fasada: omet v svetlih tonih, steklo, beton, les, dopustna je kombinacija različnih materialov in barv. Prepovedana je uporaba vidne pocinkane pločevine ter svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov.
- Oblikovanje odprtin: po izbiri projektanta.
- Osvetlitev podstrešij: po izbiri projektanta.
Lega objekta na zemljišču:
- Gradbena linija: določena je v grafični prilogi 8 Zazidalna situacija. Gradbena linija v nadstropju objektov je lahko največ 1,2 m (vzhod) oziroma 2,00 m zunaj gradbene linije v pritličju objektov.
- Oddaljenost objekta od parcelne meje: objekt je lahko postavljen na mejo parcele.
- Oddaljenost od sosednjega objekta: najmanj 10 m.
- Ureditev okolice objekta:
- hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
- parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin, opornih zidov ipd.).
Površina trga med objektoma se uredi po izbiri projektanta, prepovedan je asfalt. Površine za peš promet ob stavbi (peš ulica) so urejene z istimi materiali in v enakemu slogu kot površina internega trga. Peš steza se tlakuje ali je v peščeni izvedbi. Parkirišča so lahko asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi ploščami. Prepovedano je postavljati medsosedske ograje. Ostale zelene površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesi. Brežine se zatravijo ali zasadijo z nizkimi grmovnicami, oporni zidovi so kamniti ali obloženi z avtohtonim kamnom. Na zelenih površinah je obvezna ureditev otroškega igrišča.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča (faktor izrabe): največ 2,0.
Faktor zazidave parcele: največ 0,8.

Za prostor parka znotraj SDZN veljajo naslednji pogoji:
Vrste dejavnosti: dovoljene so naslednje dejavnosti iz 9. člena tega odloka,
(G) TRGOVINA, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
- dovoljena je le: 47.2 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z živili, pijačami in tobačnimi izdelki; 47.621 Trgovina na drobno s časopisi in revijami; 47.761 Trgovina na drobno v cvetličarnah;
(I) GOSTINSTVO
- dovoljeno je le: 56.102 Okrepčevalnice in drugi obrati; 56.103 Slaščičarne in kavarne:
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
- dovoljeno je le: 90.01 Umetniško uprizarjanje; 93.19 Druge športne dejavnosti; 93.21 Dejavnosti zabaviščnih parkov.
Tipologija zazidave: individualni prostostoječ objekt, vrstni objekti, paviljonski objekti.
Velikost in zmogljivost objekta:
- Horizontalni gabariti: objekti se lahko postavijo na celotni površini UE4, tlorisni gabarit posameznega objekta je največ do 30 m2.
- Vertikalni gabariti:
Največja višina objekta je 5,00 m in se meri od kote najnižjega dela terena ob objektu do slemena.
Prepovedane so kletne etaže.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
- Konstrukcija: kovinska - skeletna.
- Kota pritličja: največ 0,20 m nad koto urejenega terena.
- Kolenčni zid: max 0,4 m.
- Streha: dovoljene so blago položne večkapnice do 25° naklona. Na strehi niso dopustni strešni elementi (frčada, kolektor ipd.).
- Kritina: temno sive barve, dovoljena je tudi transparentna streha, prepovedana je uporaba svetlih in reflektirajočih materialov.
- Fasada: kovina, steklo, les, dopustna je kombinacija materialov in barv. Prepovedana je uporaba vidne pocinkane pločevine ter svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov.
- Oblikovanje odprtin: po izbiri projektanta.
- Osvetlitev podstrešij: ni dovoljena.
Lega objekta na zemljišču:
- Gradbena linija: ni določena.
- Oddaljenost objekta od parcelne meje: objekt je lahko postavljen na mejo parcele javnega prostora, od ostalih parcelnih meja mora biti oddaljen najmanj 1,5 m.
- Oddaljenost od sosednjega objekta: najmanj 5,00 m (če so vrstni objekti je dovoljen stik z drugim objektom).
- Ureditev okolice objekta:
- hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
- parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin, opornih zidov ipd.).
Park se uredi po izbiri projektanta, prepovedan je asfalt. Površine za peš promet se tlakujejo ali so v peščeni izvedbi. Prepovedano je postavljati ograje. Ostale zelene površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesi. Brežine se zatravijo ali zasadijo z nizkimi grmovnicami, oporni zidovi so kamniti ali obloženi z avtohtonim kamnom. Za ureditev parka se lahko izvede natečaj.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča (faktor izrabe): največ 0,2.
Faktor zazidave parcele: največ 0,2.
Delež odprtih bivalnih površin: najmanj 70%.

(1) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko postavljajo na celotni parceli, s tem, da ne smejo izstopati iz gradbene linije glavne stavbe, lahko pa so od gradbene linije odmaknjeni v globino parcele. Od parcelne meje morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, ograje pa najmanj 0,5 m, s tem, da se ne posega v parcelo drugega lastnika. Vsi nezahtevni in enostavni objekti so lahko postavljeni na parcelni meji javnih površin.
(2) Objekti za lastne potrebe (stavbe) so lahko lesene, zidane ali kovinske konstrukcije. V UE4 so dovoljene le kovinske konstrukcije. Naklon strehe in kritina morata biti enaki naklonu strehe in kritini glavnega objekta na isti parceli, dovoljena je tudi ravna ali zakrivljena (polkrožna ipd.) streha. Ostali oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi glavnega objekta. V UE4 se upoštevajo oblikovni pogoji podani v 15. členu tega odloka.
Garaže za osebna vozila so lahko sestavni del stanovanjske stavbe, ali pa so samostojne stavbe, za katere veljajo enaki oblikovni pogoji, kot za stanovanjske stavbe v isti UE.
(3) Ekološki otoki se postavijo, po potrebi, na betonsko podlago in so lahko ograjeni z netransparentno ograjo, višine do 2,00 m. Dopustna je ozelenitev z avtohtonimi grmovnicami.
(4) Oporni zidovi so v kamniti izvedbi ali obloženi z avtohtonim kamnom.
(5) Zunanje stopnice so lesene, kamnite ali iz drugega nedrsečega naravnega materiala.

Nadstrešnice, ki ne sodijo v nezahtevne in enostavne objekte iz 7. člena tega odloka, so lahko lesene, kovinske ali betonske konstrukcije, ravne ali blago položne strehe, z naklonom do 15°, s kritino, ki je transparentna ali temno sive barve. Nadstrešnice se lahko izvajajo le pri UE1 in UE2.

(1) Zelene površine:
- zelenice na parcelah se zatravijo in hortikulturno uredijo,
- brežine se zatravijo in zasadijo z nizkimi avtohtonimi grmovnicami,
- zelenica ob parkirišču na zahodu UE3 se zasadi z visokimi drevesnimi vrstami.
(2) Peš površine:
- hodniki za pešce ob prometnicah so asfaltirani ali tlakovani,
- peš steze so tlakovane ali v peščeni izvedbi,
- trg med objektoma je urejen po izbiri projektanta, prepovedana je asfaltna izvedba,
- peš ulica ob stanovanjsko poslovnima objektoma se uredi z istimi materiali in v enakem slogu kot površine internega trga.
(3) Ograje:
- medsosedska ograja v UE1 je v obliki žive meje iz avtohtonih grmovnic, transparentna kovinska, transparentna betonska ali kombinirana, višine 1,20 m,
- zaščitna ograja ob prometnicah je iz kovinskih, betonskih ali kamnitih elementov za preprečitev parkiranja na peš površinah (stebrički, talne kupole, cvetlična korita ipd.) višine do 0,5 m.

Splošni pogoji
(1) Ob vseh priključkih na posamezne parcele, namenjene za gradnjo, mora biti zagotovljeno obračanje vozil na parceli, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto.
(2) Hodniki za pešce morajo biti dvignjeni od roba vozišča in od njega fizično ločeni.
(3) Vsi pokrovi jaškov morajo biti locirani izven vozišča cest oziroma na levem ali desnem robu vozišča.
(4) Instalacije v cestnem telesu morajo biti napeljane v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez naknadnih prekopov.
(5) Vsa cestna oprema se zaradi zimskega pluženja locira izven telesa hodnika za pešce, v zelenici.
(6) Pri izdelavi projektne dokumentacije za prometno omrežje je poleg smernic za načrtovanje in mnenja k SDZN potrebna še nadaljnja uskladitev oziroma upoštevanje dodatnih ustnih navodil upravljavca prometnega omrežja.
Motorni promet:
(1) Interna dostopna cesta
Na območju SDZN se zgradi interna dostopna cesta, ki je dvosmerna, v asfaltni izvedbi. Na zahodni strani se priključi na Taborsko cesto (lokalna cesta LC 111011). Profil vozišča je 2x2,50, oziroma 2x2,75 m, obojestransko pravokotno parkirišče je globine 5,00 m.
(2) Gospodarska cesta
Na severovzhodu UE3 in UE4 se zgradi gospodarska cesta, ki je dvosmerna z obračališčem, v asfaltni izvedbi in ki se priključi na Trubarjevo cesto (zbirna cesta LZ 112182). Profil vozišča je 2x2,50, oziroma 2x2,75 m z enostranskim hodnikom za pešce, širine do 1,60 m.
(3) Mirujoči promet: parkirišča dimenzij 2,5x5,00 m, oziroma po veljavnih predpisih, se zagotovijo na vsaki posamezni parceli za vsaki stanovanjski objekt ali na javnih površinah znotraj UE. Lahko so asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi ploščami. Kletne etaže stanovanjskih objektov se lahko namenijo parkiranju. V UE3 je dovoljena izvedba podzemne garaže pod stavbami, prometnimi in zelenimi površinami. Na parkiriščih se zagotovijo parkirna mesta za invalide, dimenzij 3,50x5,0 m, oziroma po veljavnih predpisih. V UE1,2,3 morata biti zagotovljena 2 parkirni mesti (PM)/stanovanje in v UE1,3 najmanj 1 PM/30 m2 poslovne površine. Za potrebe dejavnosti in stanovanj se v UE3 lahko koristijo javne parkirne površine znotraj iste UE.
(4) Kolesarski promet: se odvija po vozišču prometnic.
(5) Peš promet: se odvija po hodnikih za pešce v sklopu prometnic, ki so asfaltirani ali tlakovani, širine do 1,60 m. Na zahodni strani niza objektov (poslovno stanovanjskega kompleksa) se mora urediti hodnik za pešce in peš steze oziroma peš ulica, širine najmanj 2,50 m, ki je urejena v enakem slogu kot interni trg med objektoma. Ob južni strani Kolodvorske ulice (krajevna cesta LK 113371) se zgradi hodnik za pešce, širine do 1,60 m, upoštevajoč obstoječi drevored, ki se ohranja.
(6) Trg med objektoma - se uredi po izbiri projektanta, prepovedano je asfaltiranje površine trga. Pod površino trga je dopustna izgradnja garaž, oziroma podzemne kleti.

Splošni pogoji:
(1) Na trasi priključnega vodovoda oziroma v njegovem varovalnem pasu je prepovedano postavljati vse vrste gradbenih objektov.
(2) V varovalnem pasu vodovoda je prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanje ali zniževanje globine vodovoda od predpisane.
(3) Na mestih poteka infrastrukturnih vodov (vodovoda, elektrike, telefona ipd.) pod povoznimi površinami se vode položi v zaščitno cev, ki sega najmanj 1,5 m čez obe strani roba vozišča.
(4) Vodomerni jašek se izvede na vedno dostopnem mestu in ne na parkirnih prostorih ali prometnih površinah.
(5) Obračunski vodomer se v klasični vodomerni jašek namesti tako, da je minimalna globina vodomera 1,50 m od pokrova jaška.
(6) Pri projektni obdelavi, kjer se natančno opredeli potek komunalne, energetske in ostale infrastrukture na območju cest, je potrebno v primeru odstopanj od že načrtovanih tangenc, eventualnih potreb po prestavitvah, zaščitah in dograditvah rešitve predhodno uskladiti z upravljavcem teh cest.
(7) Posegi v varovalnem pasu objekta gospodarske javne infrastrukture se izvajajo pod strokovnim nadzorom pristojnega organa oziroma službe.
(8) Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture ni dovoljeno, oziroma mora odmik dreves od posameznih vodov znašati najmanj 1,50 m, od vodovoda in kanalizacije pa najmanj 2,00 m.
Vodovodno omrežje
(1) Območje SDZN se napaja iz javnega vodovodnega sistema Grosupljega.
(2) Območje SDZN se preko novega vodovodnega priključka zankasto naveže na obstoječi vodovod PE ø 110 mm, ki poteka po Trubarjevi cesti ter na obstoječi vodovod NL ø 100 mm, ki poteka po Kolodvorski ulici. Zagotovita se pitna in požarna voda.
(3) Vsi objekti se priključijo na nov razvod preko lastnega odjemnega mesta, lociranega na lastni parceli. Vodomerni jaški se locirajo na posameznih parcelah, na vedno dostopnem mestu (zunaj ograj ipd.), lahko so betonske izvedbe kvadratnega tlorisa, svetlih dimenzij 100x100 cm, globine najmanj 150 cm ali montažni, ki morajo biti toplotno izolirani. Pri nestanovanjskih stavbah morajo biti v vodomerne jaške vgrajena dva merilna mesta za beleženje porabe vode v gospodinjstvu in gospodarstvu. Za beleženje porabe vode znotraj posameznih stanovanjskih in poslovnih enot se v hodnikih predvidijo interni vodomeri, ki imajo možnost elektronskega odčitavanja.
(4) Celotno vodovodno omrežje znotraj SDZN se izvede iz PE ali LŽ duktilne cevi, preseka najmanj 100 mm. Minimalna globina vodenja cevi je 1,2 m do temena cevi.
(5) Pri izdelavi projektne dokumentacije za predmetno vodovodno omrežje je poleg smernic za načrtovanje in mnenja k SDZN potrebna še nadaljnja uskladitev oziroma upoštevanje dodatnih ustnih navodil upravljavca vodovoda.
Hidrantno omrežje:
(1) Za zagotovitev požarne vode se dopolni obstoječe hidrantno omrežje s postavijo hidrantov na razdalji najmanj 80,00 m.
Kanalizacijsko omrežje:
(1) Izvede se ločen sistem kanalizacije.
(2) PADAVINSKE ODPADNE VODE: s prometnih površin in streh objektov se vodijo v novo meteorno kanalizacijo, ki se priključuje na obstoječo meteorno kanalizacijo, ki poteka ob Trubarjevi in Taborski cesti. Z voznih površin in parkirišč se meteorne vode vodijo v meteorno kanalizacijo preko cestnih požiralnikov, peskolovov in lovilcev olj.
(3) KOMUNALNA ODPADNA VODA: na območju SDZN se izvede vodonepropustna kanalizacija z upoštevanjem zahtevanih odmikov od sosednjih komunalnih naprav in objektov. Komunalne odpadne vode se vodijo v obstoječo fekalno kanalizacijo, ki poteka ob Taborski, Trubarjevi in Kolodvorski cesti ter naprej v čistilno napravo. Nov cevovod se izvede s kvalitetnimi PVC ali HCCP cevmi zadostne togosti, najmanj SN 8. Priključitev posameznih objektov se izvede v revizijskem jašku, najmanjši presek kanalizacijskega priključka je 160 mm. Minimalna kvaliteta cevi mora zadoščati standardom, predpisanim v tehničnih pravilnikih EU. Obstoječi vodi, ki potekajo pod predvidenimi objekti se ukinejo.
Elektroenergetsko omrežje
(1) SREDNJENAPETOSTNI RAZVOD (SN)
Znotraj območja SDZN se postavi nova transformatorska postaja 20/0,4 kV. TP se mora izvesti z zankanjem z novim zemeljskim 20 kV vodom, ki se naveže na predvideni zemeljski vod ob Levstikovi ulici, ki poteka med TP Grosuplje Sodišče in TP Grosuplje Kolodvor. Obstoječi SN vod, ki poteka čez območje SDZN, se ukine.
(2) NIZKONAPETOSTNI RAZVOD (NN)
Na območju SDZN se NN razvod vodi v kabelski kanalizaciji iz predvidene TP 20/0,4 kV. Uporabniki se na NN elektro omrežje priključujejo preko elektro omaric, ki so locirane na vedno dostopnem mestu na parceli ali fasadi objekta. Dovoljuje se postavitev skupnih omaric za največ 3-4 odjemna mesta.
(3) JAVNA RAZSVETLJAVA (JR)
Na območju SDZN se NN kabel za napajanje JR položi ob robu pločnika v zaščitno PVC ali PE cev. V skupni jarek s kablom se položi ozemljitveni valjanec Fe/Zn 25x4 mm, na katerega so priključeni vsi stebri javne razsvetljave. Ob vseh javnih površinah na območju SDZN se montirajo svetilke javne razsvetljave višine do 4 m. Razdalja med svetilkami lahko znaša največ 40 m in je odvisna od višine stebrov, tipa sijalke ter potrebnega nivoja svetlosti.
Telekomunikacijsko omrežje (TK)
Območje SDZN se priključi na obstoječe TK omrežje ob Trubarjevi cesti. Glavna kabelska kanalizacija se izvede s PVC cevmi ø110 mm. Iz kabelske kanalizacije bodo do posameznih parcel izvedeni posamezni odcepi. Posamezni objekti se priključijo preko dovodne TK omarice, ki mora biti na vedno dostopnem mestu.
Kabelska televizija (KTV)
KTV kabelska kanalizacija bo potekala v isti trasi s telefonsko. Območje SDZN se priključi na obstoječe KTV omrežje izven SDZN. Trasa bo skupna s telefonsko kabelsko kanalizacijo, vendar z ločenimi jaški.
Odstranjevanje odpadkov
(1) Na območju SDZN se za stanovanja uvede odvoz komunalnih odpadkov iz skupnih zbirnih mest. Zbirno mesto mora biti vedno dostopno, ob javni cesti in se opremi s tipskimi posodami, ki se postavijo na betonsko podlago. Zbiranje je ločeno, biološki in mešani odpadki.
(2) Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža/papir, kartoni, lesni odpadki in drugo/, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
(3) Dovoljuje se postavitev ekološkega otoka, če bodo za to izkazane potrebe. Lokacija ekološkega otoka ne sme biti locirana na trgu oziroma njegovi neposredni bližini.
Ogrevanje - vročevod
(1) Objekti se priključijo na primarni priključni vod KELIT ø 200 mm, ki poteka ob Kolodvorski ulici in se napaja iz skupinske kotlovnice ob Grosupeljščici. Pri dimenzioniranju novega priključnega vročevoda znotraj območja SDZN se poleg predvidenih objektov znotraj SDZN morajo upoštevati objekti, ki so izven območja SDZN (vrtec, stanovanjsko-poslovni objekti).
(2) Dovoli se uporaba alternativnih virov energije v skladu z veljavno zakonodajo.

Varstvo vode in podtalnice
Na območju SDZN se ne nahajajo varovana vodna območja podtalnice, vodnih virov ali varstvenih pasov črpališč vodovodov. Padavinske odpadne vode s prometnih površin se preko lovilcev olj vodijo v javno meteorno kanalizacijo. Odpadna komunalna voda se mora preko javnega kanalizacijskega omrežja speljati na čistilno napravo.
Varstvo zraka
Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
Varstvo pred hrupom
Skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08) se območje SDZN uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju 60 dBA za dan in 50 dBA za noč, kritične pa 69 dBA za dan in 59 dBA za noč.
Varstvo plodne zemlje
Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v Občini Grosuplje.
Odstranjevanje odpadkov
Na območju urejanja se uredi organizirano zbiranje odpadkov po posameznih odjemnih mestih. Gradbeni odpadki se odstranjujejo, transportirajo in odlagajo skladno z veljavnimi predpisi.

Na območju SDZN ni evidentiranih naravnih vrednot.

(1) Območje SDZN se nahaja v neposredni bližini enot kulturne dediščine, in sicer:
- EŠD 21012 Grosuplje - dvostrani drevored ob Kolodvorski cesti,
- EŠD 11876 Grosuplje - Arheološko območje ob železnici.
(2) Pri gradbenih delih je potrebno upoštevati zadostni odmik od dreves (minimalno 4,0 m od debla). V primeru, da se poškoduje koreninski splet, je potrebno korenine ravno prirezati in teren humusirati ter zatraviti. Tlakovanje oziroma asfaltiranje neposredno ob drevesih ni dovoljeno.
(3) Posušena drevesa in tista, ki ogrožajo obstoječe objekte, se poruši ter istočasno nadomesti z novimi iste vrste.
(4) Investitor mora vsaj 14 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno obvestiti ZVKDS OE Ljubljana.

(1) Na območju SDZN se morajo kote objektov in cestišča prilagajati obstoječi konfiguraciji terena.
(2) Na območju SDZN se ozelenitve izvedejo z avtohtonimi rastlinskimi in drevesnimi vrstami.

(1) Ob izkopu gradbene jame se odstrani plodna zemlja in se deponira na primernem mestu. Uporablja se za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora v občini.
(2) Deponije in dovozne poti ne smejo potekati preko registrirane arheološke dediščine.

Potres
Pri načrtovanju novih objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je treba upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli - Cancan - Seiberg.
Požar
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi.
(2) Notranji prometni sistem cest omogoča dostop do objektov, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce, hidrantno omrežje zagotavlja zadostne količine požarne vode. Medsebojna oddaljenost med novimi objekti je minimalno 10,00 m, v primeru manjšega razmika se morajo upoštevati drugi ukrepi za preprečitev prenosa požara z objekta na objekt.
(3) Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja obvezna izdelava študije požarne varnosti, so dolžni pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
Obramba in zaščita
(1) Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji glede na predpise s tega področja ni potrebno predvideti.
(2) Potrebna je ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč (Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami).
Arhitektonske ovire
Na vseh komunikacijah se izvedejo klančine z naklonom 1:13 do 1:15.

Načrt gradbenih parcel in koordinate zakoličbenih točk gradbenih parcel in objektov so prikazani v grafičnem delu SDZN.

Javno dobro predstavljajo vse prometnice in parkovne zelene površine.

(1) Ureditve v UE1 in UE4 se izvajajo neodvisno od ostale gradnje na območju SDZN.
(2) Ureditve v UE2 se izvajajo neodvisno od ostale gradnje na območju SDZN pod pogojem, da se najprej v celoti ali delno zgradi infrastruktura, po trasah določenih v SDZN in dimenzioniranih za končno število uporabnikov, upoštevajoč tudi UE3.
(3) V UE3 se v prvi fazi izvede podzemna garaža (kolikor je potrebna) ter prometna in infrastrukturna ureditev celotnega območja. V drugi fazi se gradijo objekti.
(4) Na parceli morajo biti zagotovljene najmanj dovozna cesta (po trasi, predvideni s tem SDZN in upoštevajoč pogoje tega SDZN glede širine, vzdolžnega in prečnega profila), elektrika, vodovod in kanalizacija (upoštevajoč trase in zmogljivosti po pogojih tega SDZN).
(5) V vseh UE je dovoljena fazna gradnja posameznih objektov (stavbe, gradbeno inženirski objekti), kot zaključena funkcionalna celota.

(1) Pred gradnjo mora investitor opraviti geološke raziskave terena in upoštevati rezultate le-teh.
(2) Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
(3) V primeru rekonstrukcije ali obnove občinske ceste je investitor oziroma njegov pravni naslednik priključka dolžan preurediti priključek na novo stanje.
(4) Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke.

(1) Tolerance za horizontalne gabarite objektov so podane znotraj površine za razvoj objekta(ov), pri tem je potrebno upoštevati druga določila tega odloka (faktor izrabe, zazidave ipd.). Objekti so lahko manjši ali večji in drugačne tlorisne oblike od grafično prikazanih.
(2) Tolerance za vertikalne gabarite so podane z največjo možno višino objekta, dovoljeni so nižji objekti. Od določene višine objekta lahko odstopajo postavitve dimnikov, anten, oddajnikov ipd. ter v primeru arhitektonskega oblikovnega poudarka, ki zaseda največ 1/3 površine strehe.
(3) Ograjevanje parcel ni obvezno.
(4) Dovoljena so odstopanja od določitve lokacije in števila vhodov/izhodov v objekt, garažo oziroma na parcelo.
(5) Dovoljeno je odstopanje od gradbene linije za 1,40 m znotraj ali zunaj nje, vendar največ v 1/3 dolžine fasade (brez teras ipd.).
(6) Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija (prilagajanje obstoječi parcelaciji), ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
(7) Dovoljeno je odstopanje od parcelacije, določene s tem odlokom (prilagajanje parcelacije) v primeru izvedbe zemeljskih del pri gradnji prometne infrastrukture (vkopi, nasipi ipd.).
(8) Dovoljena so odstopanja od kot pritličij za ±0,50 m, oziroma se prilagajajo koti izgrajenega javnega cestišča in od njega ne smejo biti višje od 0,50 m.
(9) Pri objektih in trasah prometne, komunalno-energetske infrastrukture in sistema zvez je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globini polaganja, medsebojnih razmikov, zmogljivosti in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo ipd., če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.
(10) Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve.
(12) Dovoljeno je priključevanje objektov na obstoječo infrastrukturo ob soglasju upravljavca infrastrukture in Občine Grosuplje.
(11) Pri gradnji cest je dovoljeno manjše odstopanje od poteka ceste v prostoru, prečnega profila in višinskih kot zaradi lastništva ali terenskih pogojev, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in hodnikov za pešce, razen v primeru, ko pride do odstopanja geodetske izmere na terenu od kartografskega prikaza, vendar se mora dimenzioniranje vedno izvesti na osnovi veljavne prometne zakonodaje.
(12) V UE4 je dovoljena ureditev vhoda v podzemno garažo v UE3.

Zemljišča, ki ne bodo pozidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

Projektiranje prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture se izvede v skladu z veljavnimi predpisi na posameznem področju.

SDZN je na vpogled pri pristojni občinski službi Občine Grosuplje in Upravni enoti Grosuplje.

Nadzor nad izvajanjem SDZN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

(1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenje.
(2) Z dne uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o zazidalnem načrtu - Pri pošti (Uradni list RS, št. 41/97) in Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi Programa priprave za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Pri pošti (Uradni list RS, št. 50/06).