Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09) ter 15. člena Statuta Občine Sveta Ana (Uradni list RS, št. 13/99. 25/01) je Občinski svet Občine Sveta Ana na 18. redni seji dne 22. 4. 2010 sprejel

S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za del naselja Sveta Ana v Slovenskih goricah«, v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 7017.

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del naselja Sveta Ana v Slovenskih goricah, v nadaljevanju odlok, določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve in dopustna odstopanja.
Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del in priloge.

Območje obravnave obsega centralni del naselja Sveta Ana.
Velikost območja je 9,5 ha. Velikost in lega območja obdelave sta razvidni iz grafičnih prilog.
Ureditveni načrt obravnava vse parcele, ki ležijo znotraj meje ureditvenega načrta, ki je prikazana na grafičnih prilogah. Obravnavane parcele se nahajajo v katastrskih občinah k.o. Krivi vrh in k.o. Kremberk.

Funkcija ureditvenega območja je mešana, predvidene so naslednje dejavnosti:
- stanovanjske
- trgovske
- poslovne
- storitvene (mirne dejavnosti)
- izobraževalne in vzgojne
- kulturne
- turistične
- gostinske
- športne
- verske dejavnosti
- pokopališke.

V centru naselja je formiran novo oblikovani trg, ki leži med južnim in severnim vhodom v naselje. Tukaj je predvidena ureditev ploščadi s priložnostno tržnico ter gradnja in ureditev garaže za traktorje (a) in razgledne ploščadi nad njo. Za namene postavitve tržnice in novega gostinskega objekta - vinotoča (b), se poruši nadzemni del obstoječega objekta. Obstoječa klet se ohrani in sanira, dozida se del nove kleti, ki povezuje novi nastanitveni objekt (c) in stari del kleti. Na parceli med pošto in razgledno ploščadjo je predvidena novogradnja stanovanjsko poslovnega objekta (d).
V severnem delu naselja, severno od osnovne šole, je predvidena rušitev obstoječega objekta ter namesto njega gradnja športne hale (e). Južno od osnovne šole se načrtuje gradnja vrtca (f). Ob gasilskem domu je predvidena postavitev razglednega stolpa (g). K objektu ob križišču lokalne in regionalne ceste je predviden prizidek k obstoječemu objektu (h).
Na zahodnem kraku naselja je za rušenje predvidenih več objektov, namesto katerih so predvideni: dva večja objekta s poslovno-stanovanjskim programom (i), en večji večstanovanjski (j) ter dva prostostoječa eno- ali dvostanovanjska objekta (k).
Ob južnem vstopu v naselje je predviden en poslovno-stanovanjski objekt (l) ter dva eno- ali dvostanovanjska objekta (m).
Na vzhodnem delu naselja med pokopališčem in cerkvijo sta na južni strani lokalne ceste predvidena dva manjša stanovanjsko poslovna objekta (n) ter večji poslovno-stanovanjski kompleks (o). Severno od lokalne ceste so načrtovani trije stanovanjsko poslovni objekti (p), ki so med seboj povezani z garažami ali nadstrešnicami.
Predvidena ureditev prometnih površin in energetske, vodovodne ter druge komunalne infrastrukture je podrobneje opredeljena v IV. poglavju.

Za realizacijo vseh načrtovanih posegov bo treba porušiti pet objektov ob zahodni lokalni cesti, staro športno dvorano, nadzemni del obstoječega vinotoča s staro prešo ter dva objekta v južnem delu naselja.
Točna lega predvidenih objektov za rušenje je razvidna iz grafičnih prilog.

Pogoji za obstoječe objekte:
- dovoljene so prenove obstoječih objektov v okviru obstoječih gradbenih meja,
- dovoljene so dozidave obstoječih objektov, vendar pozidane tlorisne površine objekta ne sme presegati 40% celotne površine parcele,
- dovoljene so spremembe namembnosti obstoječih objektov v skladu s 4. členom tega odloka.

Skupna določila za vse objekte:
- maksimalni gabariti so razvidni iz grafičnih prilog
- kota tal v pritličju objekta je lahko največ 20 cm nad koto zunanje ureditve ob objektu
- stanovanja morajo biti praviloma večstransko orientirana, bivalni del stanovanj mora biti večinoma orientiran proti jugu, zahodu in vzhodu
- strehe morajo biti v posameznih območjih enotne, tako po obliki, kot po kritini
- ploščadi na trgu in pred posameznimi objekti v območju 1 morajo biti kvalitetno oblikovane, osvetljene in opremljene z potrebno urbano opremo (klopi, smetnjaki ...). Vsi posegi v prostor morajo biti oblikovani brez grajenih ovir tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.
Fasade
Fasade so svetlih zemeljskih tonov, nekatere površine so lahko vertikalno opažene z lesom. Poudarjeno oblikovane morajo biti pročelne fasade, na katerih je obvezna uporaba visoko kvalitetnih materialov.
Strehe
Strehe morajo biti praviloma dvokapnice v naklonu 35°-45°, razen nad sestavljenimi tlorisi, kjer so možne tudi večslemenske in večkapne strehe. Strehe pomožnih objektov, ki so oblikovani kot prizidki morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega objekta v enakem naklonu, kot ga ima osnovna streha, oziroma se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Kritina mora biti na vseh objektih temnih barv.
Pri zamenjavi kritine je izjemoma dovoljen drugačen naklon strehe, kot je predpisano s tem odlokom.
Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, pri čemer morajo strešine imeti enak naklon kot osnovni objekt. Celotna širina frčad na strehi ali strešnih oken ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe.
Kleti
Po predhodno pridobljenih geotehničnih soglasjih so dovoljene tudi vkopane ali polvkopane kleti. Polvkopane kleti lahko gledajo 1,5 metra iz zemlje. Pri poslovno stanovanjskih objektih na »trgu« so dovoljene samo popolnoma vkopane kleti.
Dozidave in nadzidave
Dozidave in nadzidave se morajo proporcionalno skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi materiali osnovnega objekta. Dodani del stavbe mora z osnovnim delom oblikovati celovito prostorsko kompozicijo.
Dostopi
Do vseh objektov morajo biti zagotovljeni dostopi z najbližje javne poti oziroma tako kot je označeno v grafičnih prilogah. Pri ureditvi dostopov se ne smejo poslabšati prometno-varnostne razmere ter dostopnost za kolesarje in funkcionalno ovirane osebe.
Dostopi do objektov morajo biti projektirani brez ovir. Pri nivojskih razlikah terena mora biti poleg stopnic izvedena tudi položna klančina.
Prenova
Ne glede na vrsto prenove veljajo za vse oblike posegov enaki pogoji kot za oblikovanje novogradenj ob upoštevanju pogojev pristojnih služb ter vrsto prenove.
Ograje
Ograje v osrednjem delu naselja niso dovoljene - izjemoma, če je to potrebno zaradi varnostnih ali tehnoloških razlogov.
Ograje ne smejo presegati višine 2.0 m. Oblikovanje ograj se mora zgledovati po tradicionalnih primerih ograjevanja parcel s krajevno značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi naravnimi gradivi.
Dopustna je izvedba ograj z živimi mejami in žičnim jedrom (primerne avtohtone drevesne oziroma grmovne vrste).
V območjih varovanja premoženja (manipulativne površine) ter športnih in vzgojno-varstvenih objektih (šola - vrtec) so dopustne ograje višje nad 2,0 m, ki so lahko tudi žične.
Izgradnja ograj ne sme preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti njihova višina usklajena s prometno varstvenimi predpisi glede zahtevanih preglednih kotov vožnje.
Brežine in oporni zidovi
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba varovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je treba zavarovati pred erozijo in jih ozeleniti. V primerih strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje takšne elemente, ki omogočajo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami. Oporni zidovi smejo z vsemi svojimi tehničnimi elementi segati do sosednje parcelne meje.
Betonski oporni elementi morajo biti arhitekturno oblikovani in obloženi z avtohtonim kamnom.
Urbana oprema
Ulična oprema (napisi, oznake, luči, klopi, smetnjaki ipd.) mora biti postavljena tako, da ne ovira funkcionalno oviranih oseb, zastira značilnih pogledov ter ne ovira dostopa za interventna vozila in vzdrževalce infrastrukturnih objektov in naprav.
Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš. Napisi, nadstrešnice in izvesne table morajo biti najmanj 2,5 m nad pločnikom.
Postavitev ulične opreme ne sme preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti njihova višina in pozicija usklajena s prometno varstvenimi predpisi glede zahtevanih preglednih kotov vožnje.
Gradnja ostalih enostavnih in nezahtevnih objektov
Dovoljena je gradnja naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov: pomožni objekti, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, začasni objekti, vadbeni objekti in spominska obeležja.

Objekt a - garaža za traktorje in preša: garaža za traktorje je vkopana, s spodnje strani zakrita z lesenimi brajdami, pohodna površina mora biti obdelana z naravnim materialom, ograja lesena.
Objekt b - vinotoč: bo pritličen z možnostjo izkoristka mansarde, okna v mansardi morajo biti vložena v strešino.
Objekt e - športna dvorana bo v celoti vkopana, vidna bo samo ena fasada, ki bo steklena, kombinirana z oblogo iz plošč, ki bodo imele videz lesenih plošč. Na strehi bodo parkirišča.
Objekt f - vrtec bo pritličen z ravno streho.

Pogoji za ureditev trga:
- Celotno površino trga je potrebno urediti kot urejeno tlakovano ploščad z avtohtonim drevjem.
Zelene površine:
- vsa predvidena parkirišča se obsadijo z drevesi,
- na osrednjem trgu se zasadi eno ali več dreves,
- na zahodu, severu in vzhodu se ob cesti zasadijo manjše skupine dreves.
Vsa izbrana drevnina mora biti avtohtonega značaja oziroma izbrane takšne rastlinske vrste, ki ne bodo izstopale v prostoru po habitusu (oblika krošnje), strukturi in barvi v različnih vegetacijskih dobah.
Druge prostorske ureditve:
Usmeritve za ureditev zelenih površin znotraj območja obdelave so prikazani v grafičnih načrtih. Ureditev je zarisana načelno, natančno se vsi elementi opredelijo v projektni dokumentaciji. Proste površine okrog objektov se uredi in ustrezno zasadi z drevjem in grmovnicami. Pred vsakim objektom se predvidi prostor za zbiranje odpadkov s smetnjakom, ki je na vizualno neizpostavljenem mestu.
Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.

Prometno omrežje, ki ga sestavljajo ceste, parkirišča, pločniki, ploščadi in trgi, poti za pešce, skupne prometne površine in dostopi do kmetijskih površin, je prilagojeno obstoječim in predvidenim prometnim obremenitvam, potrebam po ureditvi javnih odprtih površin za prebivalce in obiskovalce turističnega območja, ter zahtevni konfiguraciji terena.

Cestno omrežje sestavljajo odseki kategoriziranih državnih in občinskih cest. Te ceste so: regionalna cesta III. reda R3-730 odsek št. 4104 (Žice-Sv. Ana-Zg. Ščavnica), lokalna cesta LC 203060 (Sv. Ana-Benedikt-Osek), lokalna cesta LC 203100 (Sv. Ana-Ledinek-Dražen Vrh).
Na regionalni in obeh lokalnih cestah je na območju centra naselja skladno s predvidenimi arhitekturno urbanističnimi preureditvami predvidena uvedba območja omejene hitrosti.
Osnovna cesta je regionalna cesta R3-730, na katero se v dveh križiščih navezujeta lokalni cesti LC 203060 in LC 203100. Navedene ceste je treba v območju obravnave rekonstruirati. Pogoji za rekonstrukcije in novogradnje so naslednji:
- R3-730 - Rekonstrukcija ceste na območju centra naselja obsega preureditev oziroma dograditev obvoziščnih površin in preureditev križišč z lokalnimi cestami. Cesta ostane dvosmerna in dvopasovna s širino vozišča 5.5 m. V križiščih in na dovozih je treba zagotoviti prevoznost za merodajno vozilo (avtobus) ter obvezno preveriti preglednost. Projektni elementi ceste in križišč morajo biti skladni s smernicami za projektiranje manj prometnih cest in poti. Križišče R III-730 z LC 203060 (južno križišče) je treba z obvoziščnimi površinami preoblikovati v trg. Vozišče na območju trga je skladno s smernicami: »Naprave in ukrepi za umirjanje prometa«, dvigniti na nivo obvoziščnih površin in s spremenjeno obrabno plastjo vozišča, ki mora biti drugačna tudi od obrabne plasti obvoziščnih javnih površin trga, poudariti umirjanje prometa. Na območju trga je treba južno od križišča ob zahodnem robu vozišča urediti vzdolžno parkiranje za osebna vozila in pločnik in pri tem upoštevati obstoječi dostop do kmetijskih površin. Križišče R III-730 z LC 203100 (severno križišče v bližini šole) je treba rekonstruirati v smislu povečanja prometne varnosti pešcev. Križišče je treba urediti tako, da bodo jasno ločene vozne in obvoziščne površine. Pri preureditvi je treba upoštevati tudi potrebne površine za obračališče šolskega avtobusa.
Treba je upoštevati PZI projektno dokumentacijo (PZI ureditev regionalne ceste R3-730/4104 SV. Ana-Zg. Ščavnica, projektant Trasa Vanček d.o.o.) z ureditvijo omenjene ceste.
- LC 203060 - Cesta bo v območju obravnave rekonstruirana od priključka na R3-730. Na območju predvidenih novogradenj zahodno od pokopališča bodo ob severnem robu vozišča urejena vzdolžna parkirišča za osebna vozila. Ob severnem in južnem robu vozišča bodo urejena vzdolžna odstavna mesta za turistične avtobuse. Predviden je dovoz s pripadajočimi parkirnimi površinami za potrebe stanovanjskega kompleksa na južni strani lokalne ceste. Dovoz je oblikovan tako, da omogoča obračanje avtobusov. Vzhodno od mrliške vežice je predvidena parkirna ploščad za osebna vozila. Preko te ploščadi je speljan kmetijski dovoz za površine na vzhodu. Zahodno od mrliške vežice je treba ohraniti dovoz do kmetijskih površin, ki je namenjen tudi kot dovoz do občasnega parkirišča za potrebe pokopališča. Odsek rekonstruirane lokalne ceste, ki bo po rekonstrukciji zaradi obstoječe obzidanosti dvosmeren in dvopasoven s širino vizišča 5.0 m, je treba urediti kot podaljšek predvidene ureditve trga. V tem delu se od nje odcepi parkirišče za potrebe občine.
- LC 203100 - Cesto je treba rekonstruirati na odseku znotraj obravnavanega območja. Po porušitvi objektov ob cesti je treba ob vozišču urediti pravokotna obvoziščna parkirišča za osebna vozila. Ker je cesta zaradi omejenega prostora in nizkih prometnih obremenitev tudi po rekonstrukciji dvosmerna enopasovna s širino vozišča 4.0 m, je treba urediti parkirni niši, ki bosta zagotavljali potrebne manipulativne površine za parkiranje.

Zaradi preureditve regionalne ceste in velikega povpraševanja po parkirnih površinah je treba parkirne površine urediti v zaledju centra naselja. Nova javna parkirna mesta je treba urediti ob regionalni cesti, lokalnih cestah, na parkirišču severno od občine, na parkirni ploščadi vzhodno od mrliške vežice in pred predvidenimi objekti v sklopu zunanjih ureditev. Parkirna ploščad vzhodno od mrliške vežice mora biti oblikovana tako, da bo preko nje zagotovljen dovoz do kmetijskih površin. Na javnih parkirnih površinah je treba skladno z zakonodajo urediti parkirna mesta za vozila oseb z invalidskimi vozički. Ob rekonstrukcijah in novogradnjah objektov je treba potrebno število parkirnih mest določiti v odvisnosti od dejavnosti skladno s prometnimi in urbanističnimi normativi. Ta parkirna mesta je treba urediti na lastnem zemljišču ali kadar to ni možno na javnih prometnih površinah skladno s pogoji pristojnega občinskega organa.

Promet pešcev je speljan po pločnikih, ploščadih, trgih, poteh za pešce in skupnih prometnih površinah za motorizirani in nemotorizirani promet. Urediti je treba nov odsek poti za pešce, ki je nadaljevanje obstoječe poti pri cerkvi do lokalne ceste Sv. Ana-Benedikt-Osek in panoramsko pot med parkirišči na lokalni cesti LC 203100 in trgom na regionalni cesti R3-730.
Pri projektiranju vseh zunanjih ureditev in objektov je treba upoštevati vsa določila veljavnega pravilnika za projektiranje objektov brez grajenih ovir.

Do vseh objektov in igrišč je treba zagotoviti dostavo. Dostava poteka z vozišča, kjer to ni možno pa s ploščadi in trgov. Dostavne poti preko ploščadi in trgov je možno s talno ureditvijo ločiti od ureditve ostalih površin. Podrobneje jih je treba določiti glede na vrsto izbranih dostavnih vozil v projektni dokumentaciji.
Intervencijskemu prometu so namenjene ceste, dostavne poti in dostopi do kmetijskih površin.

Po regionalni cesti je speljana linija primestnega avtobusnega prometa, ki uporablja postajališče in obračališče šolskega avtobusa.

Za načrtovano energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja zvez je treba naročiti projektno dokumentacijo.
Projektiranje in gradnja te infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva.
Upoštevati je treba predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni horizontalni odmik je 0.5 m in minimalni vertikalni odmik je 3.0 m. Kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.

Za potrebe vdooskrbe je potrebno:
- v cesti R III 730 je za potrebe oskrbe naselja Sv. Ana - sever (Kramberger) v smeri Zg. Ščavnica, potrebno sočasno izvesti nov vodovodni cevovod PEHD DN 110 - nizkotlačni pri čemer se visokotlačni ohrani
- po programu širitve Lenart-Sv. Ana (Lokavec, Apače) povečati dotok z obnovo cevovodov PEHD DN 110 (nizka cona) na grebenu Sveta Ana-Kremberk z vodovodnim cevovodom LŽ DN 150 v dolžini 1050 m ali z izgradnjo novega vodovodnega cevovoda,
- sočasno obnoviti vodovodne cevovode TPE kvalitete.

Predviden je ločen sistem odvajanja meteornih in komunalnih odpadnih voda.
Komunalne odpadne vode
Priključevanje oziroma odvodnjavanje sanitarnih vod, kjer še ni izgrajene javne kanalizacije se lahko izvede samo preko malih čistilnih naprav. Treba je nadaljevati izgradnjo javne kanalizacije in nanjo priključiti obstoječe in predvidene objekte
Meteorne vode
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo v predvideno meteorno kanalizacijo, preko katere se nato voda odvaja v obcestne jarke.
Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj iz katerih se nato vode speljejo v predvideno meteorno kanalizacijo.

Za varno in zanesljivo elektrooskrbo bo treba:
- odstraniti obstoječe nizkonapetostno omrežje ter zgraditi nadomestno kabelsko omrežje,
- zgraditi novo transformatorsko postajo 20/0,4 kV ustrezne izvedbe in moči (TP Sveta Ana),
- zgraditi ustrezni nizkonapetostni kabelski razvod od nove transformatorske postaje do predvidene prostostoječe razdelilne omarice za napajanje predvidenih objektov,
- zgraditi ustrezne nizkonapetostne kabelske priključke od razdelilnih omaric do predvidenih objektov.

Predvideni objekti se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet centrale, za kar bo potrebno dograditi TK kabelsko omrežje pod pogoji upravljavca in naročiti projekt.
V sklopu načrtovanega telekomunikacijskega omrežja je potrebno predvideti in dograditi KRS omrežje. Zagotavljanje KRS signalov preko KRS omrežja bo možno z izgradnjo priključkov na kabelsko KRS omrežje.

Treba je predvideti ogrevanje na ekološko primerna goriva: ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin ali zemeljski plin. Rezervoarji za utekočinjen naftni plin morajo biti vkopani.
Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.

Z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
Odpadke v času gradbenih del in po izgradnji je potrebno zbirati ločeno ter poskrbeti za njihovo dokončno deponiranje ali recikliranje.
Pri odlaganju odpadkov je dosledno treba upoštevati določila veljavnih zakonov in odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini.
Treba je zgraditi ekološki otok in ga pokriti z nadstrešnico.

V območju 1 se nahaja zavarovano vplivno območje kulturnega spomenika Cerkev Sv. Ane EŠD 2847 (Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Sveta Ana (Uradni list RS, št. 76/07).
Na območjih kulturne dediščine so dopustne dejavnosti, ki ne ogrožajo varovanja, ohranjanja in vzdrževanja kulturne dediščine.
Stopnja izkoriščenosti zemljišč je podana z dejanskim stanjem. V izjemnih, za ohranitev kulturne dediščine ključnih primerih, je stopnjo izkoriščenosti zemljišč mogoče spremeniti v skladu s podrobnejšimi kulturnovarstvenimi pogoji.
Na območjih kulturne dediščine praviloma ni nadomestnih in novih gradenj, enostavni objekti so dovoljeni le izjemoma v primerih, ko se njihova postavitev neopazno vključuje v ambient prostorske enote oziroma celote.
Objekti naj imajo minimalno število balkonov in kukrlov, saj to ni značilnost gradnje po Slovenskih goricah. Posebno pozornost je potrebno nameniti zunanji ureditvi in zasaditvi z avtohtono vegetacijo.
Za posege v vplivno območje kulturnega spomenika je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje.

Na obravnavanem območju ni enot arheološke nepremične kulturne dediščine. Ker pa velik del načrtovane ureditve predstavlja odprte površine, ki še niso bile predhodno arheološko pregledane, se po potrebi opravijo predhodne arheološke raziskave v skladu z načrtom zavoda. Predhodne arheološke raziskave je potrebno izvesti zato, da se pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje dediščine, natančneje določijo ukrepi varstva ali dediščina pred posegi nadzorovano odstrani. Predhodna arheološka raziskava na območju, ki ni registrirano arheološko najdišče, obsega predvsem:
- izvedbo ustreznih predhodnih predikopavalnih arheoloških raziskav na obravnavanem območju,na osnovi katerih so lahko naknadno določeni in posredovani natančnejši pogoji za varstvo,
- izvedbo zaščitnih izkopavanj arheoloških najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki; Opozarjamo, da so glede na rezultate arheoloških raziskav lahko predlagane tudi posebne tehnične rešitve ali po potrebi tudi večje spremembe prostorskih izvedbenih načrtov,
- v primeru odkritja najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo izvedbenega projekta in prezentacijo ostalin na mestu odkritja (in situ),
- stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli na celotnem obravnavanem območju.

Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja.

Na območju urejanja je pričakovana naravna vrednota Slovenske gorice - Nahajališče fosilov (školjke, polži, morski ježki, septarijske konkrecije).
V primeru najdbe mineralov ali fosilov mora najditelj najdbo prijaviti pristojnemu ministrstvu, hkrati pa jo mora zaščititi pred uničenjem, poškodbo, krajo.
Pri posegih z obsežnejšimi zemeljskimi deli se naj po predhodnem dogovoru s pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških naravnih vrednot.
Pri posegih z manj obsežnejšimi deli izkopi se naj investitorja seznani z možnostjo obstoja naravnih vrednot ter, da o najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave.

Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.
Gradbišče lahko obratuje le v dnevnem času med 7.00 in 19.00 uro.

V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih in rušilnih del je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.
Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem zraka.

Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:
- Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Z njimi je treba ravnati v skladu z določili Uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Ureditev gradbišča mora biti takšna, da graditev ne ogroža podtalnice;
- Na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);
- Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi je treba zaščititi pred možnostjo izliva v tla;
- Oskrba delovnih strojev se mora vršiti na ustrezno utrjenih površinah. Gorivo je dovoljeno dovažati le v originalni embalaži. Na gradbišču mora biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru nesreče. V primeru razlitja tekočin je treba onesnaženo zemljino odstraniti in ravnati z njo kot z nevarnim odpadkom.

Med gradnjo je treba:
- posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;
- z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;
- posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;
- na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (kolikor te nastajajo). To še posebno velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi;
- na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo.
Po končani gradnji je treba odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter primerno urediti površine.

Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici (500-letno povratno obdobje) zato je treba temu primerno predvideti način gradnje. Treba je zagotoviti ojačitev prve plošče.
Na obravnavanem območju ni nevarnosti poplav in visoke podtalnice.
V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
- treba je upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja
- zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo
- treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje:
- v sklopu OPPN je načrtovano hidrantno omrežje, katero se priključi na obstoječe vodovodno omrežje, ki nudi zadostne količine požarne vode
- v hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov
- treba je zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve
- zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov
- dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN
- treba je zagotoviti potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
Med gradnjo je treba usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino za primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo!

Obravnavano območje se nahaja na erozijsko plazovitem območju. Treba je predvideti sanacijo vseh na novo odprtih ali z dodatnimi posegi prizadetih površin, za katere je predvideti zadostno utrditev, planiranje, zatravljanje, odvodnjavanje, zaščitne mreže, tako da se preprečijo zdrsi ali erozije v prostoru.
Za izdelavo dokumentacije faze PZI za posamezne objekte bodo potrebne dodatne geomehanske raziskave in ustrezna dopolnjena poročila.
Globlje vkope v pobočje je potrebno izvajati le ob sodelovanju geomehanika. Pred izvedbo globljih vkopov je potrebno izdelati ustrezno dokumentacijo za izvedbo zavarovanja stabilnosti brežin vkopov, pobočja nad njimi oziroma eventualno ogroženih obstoječih objektov.

Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje. Etapnost se podrobneje prouči in določi v projektni dokumentaciji.

Ureditve v grafični prilogi so prikazane načelno. Znotraj prikazanih gradbenih mej so možna odstopanja, določena v tem členu. Predvidene stavbe so lahko večje tlorisne površine, vendar morajo upoštevati gradbeno mejo. Tolerance so dovoljene pri gradbenih mejah in sicer 0,5 m. Možni so konzolni previsi in nadstreški do maksimalno 1,5 m izven gradbene meje, nad dostavnimi potmi so dopustni konzolni previsi in nadstreški šele na višini 4,5 m, računano od nulte točke dostavne poti. Znotraj gradbene meje je možno združevanje gradbenih mas in zmanjšanje števila stavb. Možna je tudi manjša in nižja izvedba posamezne stavbe ali izvedba stavbe z več kletnimi etažami.
Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu natančneje določijo v projektu za gradbeno dovoljenje v skladu z določili tega odloka.
Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.
V projektni dokumentaciji je dopustno proste nezazidane površine okoli stavb, prikazanih v tem OPPN, urediti z enakimi elementi tudi drugače, vendar v skladu z veljavnimi predpisi.

Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem prostorskim aktom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
Tehnični elementi za zakoličenje parcel se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. Možno je združevanje in razdruževanje parcel.
Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Sveta Ana (Uradni list RS, št. 82/06) ter Odloka o ureditvenem načrtu za del naselja Sveta Ana v Slovenskih goricah (Uradni list RS, št. 38/05) za območje obdelave tega OPPN.

OPPN je stalno na vpogled na sedežu na sedežu Občine Sveta Ana v Slovenskih goricah.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.