Uradni list

Številka 40
Uradni list RS, št. 40/2010 z dne 21. 5. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 40/2010 z dne 21. 5. 2010

Kazalo

2022. Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s paro in vročo vodo v Občini Metlika, stran 5758.

Na podlagi 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09 in 14/10), 33. člen Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07, 70/08 in 22/10) 15. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Metlika (Uradni list RS, št. 25/10) 19. člena Statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 14/09) je Občinski svet Občine Metlika na 26. redni seji dne 6. 5. 2010 sprejel
O D L O K
o podelitvi koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s paro in vročo vodo v Občini Metlika
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se opredeljuje in določa način izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s paro in vročo vodo (v nadaljevanju: javna služba).
Urejanje objektov in naprav oskrbe s paro in vročo vodo po tem odloku obsega urejanje in vzdrževanje objektov in naprav oskrbe s paro in vročo vodo na delu območja mesta Metlika, in sicer Naselje Borisa Kidriča, del ulice Cesta bratstva in enotnosti, Župančičeva ulica, Ulica 1. maja. Območje izvajanja javne službe je razvidno iz grafične priloge, ki je sestavni del odloka (priloga št. 1).
2. člen
(način izvajanja)
Izbirna lokalna gospodarska javna služba urejanja objektov in naprav oskrbe s paro in vročo vodo se zagotavlja s podeljevanjem koncesije osebi zasebnega prava, ki jo izvaja izvajalec javne službe – koncesionar na podlagi tega odloka in koncesijske pogodbe. Koncesija se podeli enemu izvajalcu.
Koncedent po tem odloku je Občina Metlika (v nadaljevanju: občina).
3. člen
(objekti in naprave oskrbe s paro in vročo vodo)
Za oskrbo s paro in vročo vodo po tem odloku se štejejo naslednji objekti in naprave:
– kotlovnica,
– kotli za lesno biomaso,
– zalogovnik toplote,
– zalogovnik lesenih sekancev,
– vročevod,
– toplovodna postaja s toplovodnim števcem porabe.
4. člen
(lastninska pravica)
Objekti in naprave oskrbe s paro in vročo vodo so objekti gospodarske javne infrastrukture, s statusom grajenega javnega dobra v lasti in upravljanju občine, kolikor ni z zakonom ali tem odlokom drugače določeno.
5. člen
(uporaba javnih dobrin)
Uporaba javnih dobrin, ki jih zagotavlja javna služba, je v skladu s tem odlokom zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji. Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, objektih in omrežju in oblikovati predloge ter pobude za njegovo boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncendentu.
6. člen
(definicije)
Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
gospodarska javna služba oziroma javna služba: je lokalna izbirna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka;
koncedent: je Občina Metlika;
koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;
koncesionar: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije;
DOLB – daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso: sistem ogrevanja se po tem odloku se štejejo vsi objekti in naprave, namenjeni proizvodnji in distribuciji toplotne energije, zlasti pa kotlovnica na lesno biomaso in toplovodno omrežje.
II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNE SLUŽBE
7. člen
(vsebina javne službe)
Javna služba obsega rekonstrukcijo kotlovnice za ogrevanje na lesno biomaso in toplovodnega omrežja in izgradnjo drugih objektov javne službe ter njihovo redno vzdrževanje oziroma strokovni nadzor nad delovanjem omrežja in njegovo tekoče vzdrževanje v interesu trajnega nemotenega in brezhibnega delovanja sistema in s tem povezane druge obveznosti, zlasti pa:
1. rekonstrukcijo kotlovnice za ogrevanje na lesno biomaso,
2. izgradnja toplovodnega omrežja za daljinski sitem ogrevanja na lesno biomaso do porabnikov toplote,
3. redno pregledovanje delovanja objektov in naprav,
4. vzdrževalna dela,
5. intervencije na objektih in napravah daljinskega sistema ogrevanja,
6. vodenje pripravljalnih del in investicij v nove objekte in naprave,
7. vodenje katastra,
8. dajanje mnenj v zvezi s paro in vročo vodo,
9. izdajanje smernic, mnenj, projektnih pogojev in soglasij v skladu s tem odlokom,
10. priprava in vodenje odškodninskih postopkov proti povzročiteljem škode na napravah, objektih in omrežju,
11. vodenje evidence o porabljeni energiji po posameznih odjemnih mestih (energetsko knjigovodstvo),
12. druge storitve, ki jih določajo zakoni ali drugi podzakonski akti.
Izvajalec javne službe mora izvajati tudi vse druge naloge in dejavnosti, ki so z javno službo oskrbe s paro in vročo vodo neločljivo povezane.
Kot vzdrževanje naprav, objektov in omrežja in drugih objektov se v smislu javne službe šteje redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in vzdrževanje v javno korist s tem, da se obseg vzdrževanja v posameznem letu določi z letnim programom javne službe.
8. člen
(objekti in naprave za izvajanje javne službe)
Koncesionar je dolžan najpozneje do začetka kurilne sezone 2011/2012 z lastnimi sredstvi zgraditi in urediti ustrezen toplotni sistem na celotnem območju, za katerega je dodeljena koncesija za izvajanje javne službe.
Objekti in naprave iz prejšnjega odstavka, ki jih izgradi koncesionar, so v lasti koncesionarja, za obdobje koncesijskega razmerja.
Pri načrtovanju, vzdrževanju in gradnji toplovodnega omrežja je koncesionar dolžan ravnati po načelu najboljše dosegljive tehnologije, predvsem pri izbiri rešitev, ki naj v največji možni meri prispevajo k varovanju okolja ter zagotavljajo varnost in zanesljivost delovanja toplovodnega omrežja. Pri izbiri tehnologije upošteva koncesionar tudi sorazmernost med tehnično izpopolnjenostjo določenega elementa ter stroški njegove uporabe.
Dokumentacijo, ki je potrebna za pridobitev dovoljenj za izgradnjo toplovodnega omrežja pripravi koncesionar in jo predloži koncedentu v pregled.
V postopku pridobivanja dovoljenj iz prejšnjega odstavka je s koncesionarjem dolžan sodelovati koncedent v okviru zakonskih omejitev in zmogljivosti svojih strokovnih služb.
Koncedent lahko skladno z določili koncesijske pogodbe prenese koncesionarju v upravljanje že vse zgrajene objekte in naprave, ki predstavljajo del toplovodnega omrežja.
Koncesionar je dolžan voditi kataster omrežij in infrastrukture, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o odjemalcih in oboje posredovati koncedentu kolikor to zahteva.
9. člen
(interventno izvajanje javne službe)
Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov. Za pomembne okvare, napake oziroma poškodbe DOLB se šteje predvsem izpad ogrevanja ter takšne okvare, napake in poškodbe, ki ogrožajo javno varnost.
Koncesionar je dolžan napake in okvare DOLB odpraviti v roku 12 ur, manj pomembne okvare posameznih naprav pa v roku 7 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov.
10. člen
(letni program javne službe)
Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa, ki ga izdela koncesionar vsako leto do konca meseca septembra za naslednjo leto. Plan potrdi Občina Metlika.
Načrt za oskrbo s paro in vročo vodo vsebuje predvsem:
– program izvajanja javne službe,
– obseg in ceno storitev,
– obseg predvidenega investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov oskrbe s paro in vročo vodo, stroškovno oceno, cenikom in pričakovanimi rezultati na področju zmanjšanja porabe energije,
– obseg predvidenega rednega-tekočega vzdrževanja s stroškovno oceno in cenikom,
– predlog izgradnje novih naprav oskrbe s paro in vročo vodo po posameznih območjih Občine Metlika in izračun potrebnih sredstev za to.
11. člen
(poročilo o realizaciji letnega programa)
Koncesionar je dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu, ki mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama.
12. člen
(vodenje katastra javne službe)
S tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne službe.
Kataster mora biti voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na objektih in napravah v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh.
13. člen
(vsebina katastra)
Kataster vsebuje baze podatkov o objektih javne službe (jaški, razcepi, potek trase toplovoda, prehod toplovodnega omrežja v objekte ipd.), njihovi lokaciji in tehničnih lastnostih ter stanju objektov.
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Metlika. Vodi se tekstualno in grafično v obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi in usklajeno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema.
Kopijo ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj enkrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa mu jih brezplačno izroči v celoti v posest občini.
Koncesionar je dolžan s katastrom ravnati kot s podatki, za katere velja poslovna tajnost in jih sme dajati na vpogled samo koncedentu oziroma od njega pooblaščenim nadzornim organom in pristojnim inšpektorjem.
14. člen
(pooblastila koncesionarja)
Koncesionar ima naslednja pooblastila:
– izključno pravico izvajati javno službo na območju določnem v drugem odstavku 1. člena tega odloka,
– vodenje katastra javne službe,
– izdajanje tehničnih pogojev v zvezi z izdajo mnenj/soglasij,
– da je prisoten pri tehničnem prevzemu,
– izključno oziroma posebno pravico izgradnje daljinskega sistema na lesno biomaso s toplovodnim omrežjem, dobave toplotne energije, vzdrževanja infrastrukture ter upravljanja s to infrastrukturo,
– druga pooblastila v skladu z zakonom.
Pristojnosti iz prvega odstavka se nanašajo na območje izvajanja javne službe.
15. člen
(poseganje v objekte in naprave javne službe)
Kakršnokoli poseganje v objekte in naprave javne službe je, razen koncesionarju, dovoljeno samo s soglasjem koncedenta.
16. člen
(prepovedana ravnanja)
Prepovedano je:
– vsakršno poškodovanje objektov in naprav toplovodnega omrežja,
– opustiti obveščanje koncesionarja o povzročitvi škode na objektih in napravah toplovodnega omrežja med gradbenimi in drugimi posegi drugih izvajalcev, ki s svojo infrastrukturo traso križajo toplovodnega omrežja,
– sajenje drevja in grmičevja v neposredni bližini in na trasi toplovoda brez dovoljenja koncedenta,
– onemogočiti dostop do objektov in naprav toplovodnega omrežja,
– graditi oziroma postaviti pomožne in začasne druge objekte na trasi toplovodnega omrežja ali v njihovi neposredni bližini brez dovoljenja koncedenta,
– opravljanje dejanj, ki bi kakor koli ogrozila delovanje distribucije toplotne energije preko toplovodnega omrežja.
III. KONCESIJSKI AKT
17. člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije ali je vpisan v register samostojnih podjetnikov oziroma ima obrtno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo oziroma izkušnjami na področju javne službe, izključno za področje koncedenta;
– da razpolaga z zadostnim obsegom potrebnih sredstev za delo, izključno za področje koncesije;
– da zagotavlja nadzor nad izvajanjem lastnega dela;
– da se obveže zavarovati pred odgovornostjo za škodo, ki jo z opravljanjem oziroma opustitvijo opravljanja lahko povzroči tretji osebi ali koncedentu;
– da ima poravnane davke in prispevke;
– da zagotovi, da bo izvajanje dejavnosti, ki so predmet koncesije, potekalo v okviru predpisanih standardov in normativov;
– da proti njemu ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali postopek likvidacije;
– da predloži program izvajanja dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, tehnične opremljenosti, finančno operativnega vidika in razvojnega vidika;
– da izpolnjuje druge, s predpisi določene pogoje.
18. člen
(pravice in obveznosti koncesionarja)
Izvajalec javne služb ima zlasti naslednje pravice in obveznosti:
– opravlja javno službo v svojem imenu in za svoj račun na podlagi tega odloka in koncesijske pogodbe,
– izvajati javno službo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu,
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem primeru skrbeti za racionalno rabo energije,
– zagotavljati dežurstvo 24 ur na dan vse dni v letu,
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe,
– kot dober gospodarstvenik uporabljati in vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti,
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo,
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe,
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev,
– voditi evidence in kataster v zvezi z javno službo,
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige,
– ažurno in strokovno pripraviti ustrezne poslovne načrte, letna poročila in predloge letnih programov, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti,
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije,
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe,
– obveščati pristojne organe o kršitvah,
– opravlja storitve v skladu s potrjenim letnim planom,
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov,
– zagotavlja koncedentu strokovno pomoč pri načrtovanju oziroma oblikovanju programov razvoja javne službe.
Posamezne storitve na področju izvajanja javne službe je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom in drugimi veljavnimi predpisi.
19. člen
(ločeno knjigovodstvo)
Koncesionar, ki poleg javne službe iz tega odloka opravlja še druge dejavnosti, mora za to javno službo voditi ločeno knjigovodsko evidenco po določilih zakona, ki ureja gospodarske družbe in Energetskega zakona.
Koncesionar, ki javno službo opravlja tudi na območju drugih lokalnih skupnosti, mora v okviru ločenih knjigovodskih evidenc za potrebe javne službe posebej evidentirati račune za storitve, opravljene na območju Občine Metlika.
20. člen
(izbor koncesionarja)
Koncesionarja pridobi občina na podlagi javnega razpisa. Postopek za izbiro koncesionarja se lahko začne tudi na podlagi vloge o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva. Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Javni razpis vsebuje naslednje sestavine:
– predmet in območje koncesije;
– začetek in čas trajanja koncesije;
– podrobnejše pogoje za pridobitev koncesije v skladu s tem odlokom;
– merila, ki bodo vplivala na izbor kandidata;
– rok za prijavo na razpis in način prijave;
– dokumentacijo, ki jo mora vsebovati prijava;
– rok za izbiro koncesionarja;
– postopek v primeru, da se v določenem roku ne prijavi nobeden kandidat;
– ostale pogoje, ki so v skladu z veljavno zakonodajo.
O izbiri koncesionarja odloči upravni organ občinske uprave z odločbo.
Zoper odločbo o izbiri koncesionarja je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča župan.
Koncedent in koncesionar skleneta pisno koncesijsko pogodbo v roku 30 dni od dneva, ko postane odločba o izbiri koncesionarja dokončna.
Če koncesijska pogodba v roku iz prejšnjega odstavka ni sklenjena, se postopek izbire koncesionarja razveljavi.
Postopek podelitve koncesije poteka v skladu z določbami zakona o gospodarskih javnih službah, zakona o javnih naročilih, zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
21. člen
(koncesijska pogodba)
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas, za dobo 30 let.
Koncesionar je dolžan pričeti z izvajanjem koncesije v roku, določenem v koncesijski pogodbi.
Po preteku časa trajanja koncesije se pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi in zakonskimi določili, koncesija lahko podaljša za obdobje, ki se določi v koncesijski pogodbi. Koncesija se lahko po preteku časa trajanja na podlagi aneksa h koncesijski pogodbi podaljša tudi do dokončne izbire novega koncesionarja.
Koncedent je dolžan objaviti javni razpis za podelitev koncesije najkasneje 2 leti pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, koncesija pa stopi v veljavo najprej ob izteku tega roka.
22. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
Koncesija začne veljati z dnem, ki je v koncesijski pogodbi določen kot datum pričetka izvajanja koncesije, s katero se podrobneje uredi medsebojno razmerje med koncedentom in koncesionarjem.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta župan občine.
V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka.
23. člen
(prenos koncesije, razmerja do podizvajalcev)
Koncesija ni prenosljiva, razen s soglasjem koncedenta.
V izjemnih primerih določenih s koncesijsko pogodbo, lahko koncesionar ob izrecnem soglasju koncedenta sklene z drugimi usposobljenim izvajalcem, ki izvaja storitve javne službe pogodbo o začasnem izvajanju del, v okviru katere lahko podizvajalec opravlja posamezne storitve na območju občine.
Koncesionar mora v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter javnosti, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
24. člen
(financiranje)
Javna služba se financira iz:
– prihodkov od prodaje toplotne energije uporabnikom
– drugih virov.
Izhodiščna tarifa in pogoji za njeno sprejemanje se določijo s tarifnim pravilnikom. O sprejemu in spreminjanju tarifnega pravilnika odloča Občinski svet Občine Metlika na obrazložen predlog koncesionarja in v skladu z veljavno zakonodajo.
25. člen
(odgovornost koncesionarja)
Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren izvajalec javne službe.
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo je pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem koncesije povzročil koncedentu ali drugim pravnim oziroma fizičnim osebam.
Enako je koncesionar odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje koncedentu ali drugim pravnim ali fizičnim osebam.
Koncesionar je dolžan v roku 30 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe skleniti zavarovanje odgovornosti iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne služb, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Metlika.
26. člen
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja občinska uprava Občine Metlika.
Koncedent ima pravico in dolžnost nadzorovati izvajanje javne službe na terenu in poslovanje koncesionarja.
Zaradi izvedbe nadzora mora koncesionar osebam, ki se izkažejo s pooblastilom župana, omogočiti nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled naprav ter omogočiti oziroma posredovati informacijo o poslovanju in omogočiti delavcem strokovne službe vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.
Koncedent izvrši napovedan nadzor poslovanja s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 8 dni pred izvedbo.
Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, izvajati pa se mora praviloma le v poslovnem času koncesionarja.
Koncedent lahko zaradi utemeljenih razlogov izvrši tudi nenapovedan nadzor.
O izvedenem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
Koncedent lahko po potrebi za nadzor nad izvajanjem koncesije pooblasti tudi druge pristojne organe in službe.
27. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– z odvzemom koncesije;
– z odkupom koncesije in
– s prevzemom koncesionirane gospodarske javne službe v režijo.
Koncesijsko razmerje preneha tudi v primeru stečaja ali likvidacije pravne osebe, ki je pridobila koncesijo oziroma izbrisom fizične osebe iz ustreznega registra.
28. člen
(spremembe okoliščin)
Koncesionar je dolžan koncedenta nemudoma obvestiti o spremembi okoliščin, ki so bile pomembne za sklenitev koncesijske pogodbe.
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi spremembe prizadet interes koncedenta ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent koncesijo odvzame.
29. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– s potekom časa, za katerega je sklenjena;
– z razdrtjem, pri čemer se razlogi in pogoji za razdrtje, medsebojne pravice in obveznosti določijo v koncesijski pogodbi.
30. člen
(odvzem koncesije)
Koncedent lahko odvzame koncesijo:
– če koncesionar ne prične z opravljanjem koncesije v roku določenem s koncesijsko pogodbo,
– če koncesionar neupravičeno prekine izvajanje javne službe za več kot dva dni zaporedoma oziroma za več kot pet dni v koledarskem letu,
– če je koncesionar večkrat ali huje kršil določbe zakonov, predpisov, koncesijske pogodbe ali izvršljivih odločb, izdanih na podlagi zakona,
– zaradi ponovljenih in dokumentiranih primerov neučinkovitih storitev, ogrožanja varnosti ljudi in premoženja ali nepravilnega vzdrževanja toplovodnega omrežja po izključni krivdi koncesionarja,
– če koncesionar ne vodi svojega poslovanja skladno z 21. členom tega odloka,
– če koncesionar ne spoštuje tarifnega sistema in tarifnih postavk,
– če koncesionar ne izpolnjuje več pogojev za podelitev koncesije,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost oskrbe s toploto preneha izvajati kot koncesionirana gospodarska javna služba.
V primerih iz druge, tretje, četrte in šeste alineje prejšnjega odstavka lahko koncedent odvzame koncesijo šele, če koncesionar po pisnem opozorilu ponovi kršitev.
31. člen
(višja sila)
Koncesije ni mogoče odvzeti, če je do okoliščin, ki bi utemeljevale odvzem, prišlo zaradi višje sile.
Kot višja sila se štejejo izredne nepredvidene okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje strank. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nesreče, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri čemer pride do spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali njenem delu, na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
Koncesionar je dolžan v pogojih višje sile nadaljevati z opravljanjem javne službe.
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v teh pogojih.
32. člen
(pravice uporabnikov v primeru prenehanja koncesijskega razmerja)
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja zaradi odvzema koncesije ali razdrtja koncesijske pogodbe ne smejo biti prizadete pravice uporabnikov. Zato mora koncesionar javno službo opravljati, dokler koncedent ne zagotovi izvajanja javne službe na drug način oziroma podpiše pogodbe z drugim koncesionarjem.
33. člen
(upravna odločba za odvzem koncesije)
Odvzem koncesije se izvede z upravno odločbo, ki jo izda pristojni organ občinske uprave. Posledica odvzema je razdrtje koncesijske pogodbe. Zoper odločbo o odvzemu je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča župan.
34. člen
(Odkup objektov in naprav infrastrukture)
S koncesijsko pogodbo se uredi morebitna obveznost ali pravica koncedenta do odkupa dela ali celotne infrastrukture gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in je v lasti koncesionarja, po prenehanju koncesijskega razmerja.
V primeru iz prejšnjega odstavka preide toplotni sistem v upravljanje koncedenta, z vso opremo in dokumentacijo na ravni, ki omogoča obvladovanje sistema. Koncesionar je pri prenosu toplotnega sistema v last koncedenta upravičen do neamortiziranega dela vloženih sredstev.
Podrobnejša vprašanja prevzema toplotnega sistema iz prejšnjega odstavka se uredijo s koncesijsko pogodbo.
IV. NADZOR
35. člen
(nadzor nad izvajanjem odloka)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja pristojni oddelek koncedenta in medobčinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
Občina Metlika lahko po potrebi za nadzor pooblasti tudi druge fizične ali pravne osebe.
36. člen
(finančni nadzor)
Finančni nadzor nad poslovanje koncesionarja ureja koncesijski akt. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
V. KAZENSKE DOLOČBE
37. člen
Z globo 600 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihove pobude (5. člen),
– prenese na podizvajalce dejavnost v nasprotju s 23. členom,
– krši obveznosti iz 18. člena,
– ne ukrepa interventno skladno z 9. členom odloka,
– ne vodi katastrov ali jih ne vodi na predpisan način (12. in 13. člen),
– ne predloži letnega progama ter poročila o njegovi izvedbi (10. in 11. člen),
– če ne sklene zavarovanja odgovornosti v skladu s 25. členom odloka,
– če ne vodi ločenega knjigovodstva v skladu z 19. členom odloka.
Z globo 200 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
38. člen
Z globo 200 EUR se kaznuje odgovorna oseba občine, ki naroči ali dopusti izvajalcu, ki ni izvajalec po določilih tega odloka, nepooblaščeno opravljanje storitev z značajem dejavnosti javne službe na območju Občine Metlika.
Enako se kaznuje tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ni izvajalec po določilih tega odloka in nepooblaščeno opravljanja storitve z značajem dejavnosti javne službe.
Tudi odgovorna oseba osebe iz drugega odstavka se za prekršek kaznuje z globo 200 EUR.
39. člen
Z globo 200 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba, če stori katerokoli dejanje iz 16. člena tega odloka.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, z globo 600 EUR.
Odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 200 EUR.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
(rok za vzpostavitev katastra)
Prvi koncesionar, ki koncesijo pridobi na podlagi tega odloka, mora kataster vzpostaviti skladno z veljavno zakonodajo v roku 6 mesecev po podpisu koncesijske pogodbe.
Za vzpostavitev katastra mora prvi koncesionar v enem mesecu po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti koncedentu krajevno in časovno natančno opredeljen program.
41. člen
(uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-3/2010
Metlika, dne 6. maja 2010
Županja
Občine Metlika
Renata Brunskole l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti