Na podlagi določila 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave PN, št. 18/95, 18/97 in Uradni list RS, št. 31/99) in 22. člena Odloka o ustanovitvi javnega podjetja Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o. (Uradni list RS, št. 38/10) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 32. redni seji dne 22. 4. 2010 sprejel

Na podlagi določil 3. in 25. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/07 - UPB1, 23/09 Odl. US: U-I-268/06-35) ter 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave PN, št. 18/95, 18/97, in Uradni list RS, št. 31/99) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 32. redni seji dne 22. 4. 2010 sprejel Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Javno podjetje Komunalo podjetje Ilirska Bistrica, d.o.o. (Uradni list RS, št. 38/10).
S sprejemom Odloka o ustanovitvi javnega podjetja Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o. (Uradni list RS, št. 38/10) je Občina Ilirska Bistrica ustanovila Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o. (v nadaljevanju: javno podjetje).
Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o., je pravni naslednik Komunalnega podjetja Ilirska Bistrica, ki je bilo ustanovljeno z Aktom o ustanovitvi javnega podjetja (Uradne objave PN, št. 7/94) in Spremembami in dopolnitvami Akta o ustanovitvi javnega podjetja (Uradne objave PN, št. 6/22).

Javno podjetje upravljajo organi določeni z odlokom o ustanovitvi javnega podjetja in tem statutom, skladno z zakoni ter predpisi Občine Ilirska Bistrica.

Osnovni kapital javnega podjetja znaša 10.000,00 EUR.
Osnovni kapital je zagotovljen z enim osnovnim vložkom, ki ga je v celoti zagotovil ustanovitelj Občina Ilirska Bistrica.

Firma javnega podjetja je:
Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o.
Skrajšana firma javnega podjetja je:
JP Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o.
Sedež javnega podjetja je: Prešernova ulica 7, 6250 Ilirska Bistrica.
Ustanovitelj lahko spremeni firmo podjetja z odlokom.

Javno podjetje pri poslovanju uporablja pečat pravokotne oblike dimenzij 5 cm x 2 cm z napisom: Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o., Prešernova ulica 7, 6250 Ilirska Bistrica.

Javno podjetje se ustanovi za opravljanje naslednjih lokalnih gospodarskih javnih služb:
1. oskrba s pitno vodo,
2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
3. oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi,
4. zbiranje in odvoz odpadkov ter upravljanje z deponijami odpadkov,
5. urejanje in vzdrževanje parkovnih in športnih površin,
6. pogrebne dejavnosti,
7. sejmiščne dejavnosti.
Javno podjetje lahko poleg lokalnih gospodarskih javnih služb opravlja tudi druge dejavnosti, ki so opredeljene skladno z enotno klasifikacijo dejavnosti:
35.130 Distribucija električne energije, vzdrževanje javne razsvetljave
36.000 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode
37.000 Ravnanje z odplakami
38.110 Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov
38.120 Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov
38.210 Ravnanje z nenevarnimi odpadki
38.220 Ravnanje z nevarnimi odpadki
38.320 Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov
39.000 Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki
42.110 Vzdrževanje lokalnih cest in javnih površin
42.990 Gradnja drugih objektov nizke gradnje
43.110 Rušenje objektov
43.120 Zemeljska pripravljalna dela
43.210 Inštaliranje električnih napeljav in naprav
43.220 Inštaliranje vodovodnih, plinskih, ogrevalnih napeljav in naprav
43.290 Drugo inštaliranje pri gradnjah
43.390 Druga zaključna gradbena dela
49.500 Cevovodni transport
71.111 Arhitektura in urbanistična dejavnost
71.121 Tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje
71.129 Tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje
71.200 Tehnično preizkušanje in analiziranje
74.900 Druge nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti
81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje
81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih športnih površin in okolice
96.030 Pogrebna dejavnost.
Poleg navedenih dejavnosti lahko javno podjetje opravlja še druge posle, ki so potrebni za njegov obstoj in opravljanje dejavnosti (pomožni posli) in tudi druga javna pooblastila ter naloge, ki mu jih zaupa ustanovitelj ali druga pravna oseba. V manjšem obsegu podjetje opravlja tudi druge dejavnosti, ki so namenjene opravljanju dejavnosti vpisanih v sodni register in ki se običajno v manjšem obsegu ali občasno opravljajo ob teh dejavnostih ali ki prispevajo k boljšemu in popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti strojev, delovne sile in materialov, ki se uporabljajo za opravljanje vpisanih dejavnosti.

Notranja organizacija javnega podjetja je določena s pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v javnem podjetju.
Delo javnega podjetja je organizirano v enotah in službah.
Število izvajalcev v podjetju in znotraj organizacijskih enot je določeno s sistemizacijo delovnih mest.
Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v javnem podjetju sprejema direktor, po postopku, ki ga določa zakon. Pred sprejetjem pravilnika je dolžan direktor pridobiti soglasje nadzornega sveta.

Direktor javnega podjetja lahko poveča, zmanjša oziroma združuje organizacijske enote glede na potrebe delovnega procesa in boljše organizacije dela.
Direktor javnega podjetja lahko poveča ali zmanjša število izvajalcev znotraj posamezne organizacijske enote ob upoštevanju veljavnih standardov in normativov ter povečevanja ali zmanjšanja posla na dejavnostih. Pri tem je direktor vezan na poslovni načrt, ki ga sprejme nadzorni svet.

Javno podjetje zastopa in predstavlja direktor v skladu z določili tega statuta, odloka o ustanovitvi javnega podjetja in pogodbe o poslovodenju.
Direktor je pooblaščen, da v imenu in za račun javnega podjetja v okviru njegove dejavnosti sklepa vse pogodbe ter opravlja druga pravna opravila in zastopa javno podjetje pred sodiščem in drugimi organi.
Za sklepanje poslov, ki posamično presegajo znesek 200.000,00 EUR in niso zajeti v poslovnem načrtu, je dolžan direktor pridobiti predhodno soglasje nadzornega sveta. Soglasje nadzornega sveta je potrebno tudi za sklepanje poslov, pri katerih se postavke iz poslovnega načrta zvišajo za več kot 20%.

Direktor podjetja določi predstavnike in podpisnike podjetja za podpisovanje finančne dokumentacije potrebne za poslovanje z bankami in Agencijo RS za plačilni promet.

Javno podjetje odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
Javno podjetje ne jamči za svoje obveznosti s premoženjem, ki predstavlja infrastrukturne objekte in opremo, naprave oziroma omrežje in je namenjeno opravljanju dejavnosti, ki se izvaja kot gospodarska javna služba in je v lasti ustanovitelja.
Infrastrukturnih objektov in opreme, naprav oziroma omrežje, ki je potrebno za izvajanje gospodarske javne službe, ni dovoljeno prodati, zastaviti, oddati v dolgoročni najem ali kako drugače z njimi razpolagati, prav tako to ni predmet stečajne niti likvidacijske mase.

Predlagatelj poslovne politike javnega podjetja je direktor.
Poslovno politiko javnega podjetja sprejema nadzorni svet, direktor podjetja pa ima vsa pooblastila za njeno izvajanje, sprejemanje ukrepov in za uveljavljanje vseh oblik odgovornosti.
Na podlagi poslovne politike podjetja se v podjetju sprejme letni planski akt - poslovni načrt. Po potrebi se uvede - sprejme tudi srednjeročni plan kot razvojni dokument za določeno obdobje.

Na podlagi sprejetih planskih in programskih aktov - poslovnega načrta uresničuje javno podjetje svoje naloge z namenom, da si zagotovi uspešen razvoj in vzdržuje nenehno usposobljenost za uspešno izvajanje svojih nalog. Da bi podjetje zagotavljalo smotrn ekonomski, tehnični in tehnološki razvoj, se podjetje povezuje z znanstvenimi, strokovnimi in drugimi podobnimi organizacijami ter skrbi za stalno strokovno izobraževanje delavcev.

Javno podjetje pridobiva prihodke s ceno svojih proizvodov in storitev, ki je lahko v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila, ki jo plačujejo uporabniki proizvodov in storitev.
Viri za financiranje dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih služb, ki jih izvaja javno podjetje so:
- sredstva, ki jih za uporabo javnih dobrin in javnih storitev plačujejo uporabniki,
- sredstva - viri, ki se zagotavljajo v okviru sistema financiranja javne porabe,
- sredstva - viri določeni z zakonom ali s predpisom občine, krediti, donacije,
- drugi viri, določeni z zakonom ali predpisom občine.
Druge dejavnosti javnega podjetja se financirajo s cenami po tržnih načelih.

Ugotavljanje dobička javnega podjetja poteka skladno s predpisi.
O razpolaganju z dobičkom, ki ostane podjetju odloča, na predlog direktorja in nadzornega sveta, ustanovitelj javnega podjetja.

Podjetje ugotavlja finančni rezultat poslovanja v letnem obračunu v skladu z veljavnimi predpisi. Finančni rezultat ugotavlja tudi ločeno za dejavnosti, ki jih podjetje izvaja po posameznih organizacijskih enotah.
V primeru, da v podjetju nastane izguba v dejavnostih, ki so obvezne lokalne gospodarske javne službe v občini, zaradi napačne politike cen, ki jih v nasprotju s predlogom direktorja sprejema ustanovitelj, ima podjetje pravico do pokritja te izgube.

Organa upravljanja v javnem podjetju sta:
- nadzorni svet javnega podjetja,
- direktor javnega podjetja.
Ustanoviteljske pravice javnega podjetja izvršuje Občinski svet Občine Ilirska Bistrica.

Občinski svet na sejah odloča o vprašanjih, ki po zakonu o gospodarskih družbah sodijo v pristojnost skupščine, ter o vprašanjih, ki po zakonu o gospodarskih družbah sodijo v pristojnost edinega družbenika, zlasti pa:
- o povečanju osnovnega kapitala ob razširitvi poslovanja družbe ali zaradi drugih gospodarskih razlogov,
- o znižanju osnovnega kapitala,
- o vključitvi morebitnih drugih družbenikov v družbo,
- odloča o razdelitvi in uporabi dobička in o kritju izgub,
- odloča o spremembah in dopolnitvah akta o ustanovitvi javnega podjetja,
- imenuje in razrešuje člane nadzornega organa, razen članov, ki ju imenuje svet delavcev,
- imenuje in razrešuje direktorja,
- o spremembah dejavnosti javnega podjetja,
- sprejema statut javnega podjetja,
- drugih zadevah, za katere tako določa zakon ali statut družbe.
Družbenik odloča tudi o vplačilu dodatnih sredstev, če nastanejo potrebe po dodatnih sredstvih in ne gre za zvišanje osnovnega kapitala (dodatna sredstva se opredelijo kot poseben pravni posel, praviloma kot posojilna pogodba in se v sklepu opredelijo elementi, ki so potrebni za tako pogodbo).
Sklepi ustanovitelja se sprejemajo skladno s Statutom Občine Ilirska Bistrica.
Sklepi ustanovitelja, ki sodijo v pristojnost skupščine, se vpisujejo v knjigo sklepov, ki jo potrdi notar.

Vodenje poslov javnega podjetja nadzoruje nadzorni svet.
Nadzorni svet šteje pet članov. Tri člane nadzornega sveta imenuje ustanovitelj, dva člana pa imenuje svet delavcev javnega podjetja, skladno z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Eden od članov nadzornega sveta, ki ga imenuje ustanovitelj, mora biti zaposlen v občinski upravi ustanovitelja.
Nadzorni svet izmed članov izvoli predsednika in namestnika predsednika.
Člani nadzornega sveta se imenujejo za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani.
Predsednik nadzornega sveta vodi delo nadzornega sveta, sklicuje in vodi seje ter zastopa in predstavlja nadzorni svet v okviru njegovih pristojnosti. V primeru odsotnosti predsednika nadzornega sveta le-tega nadomešča namestnik predsednika.

Konstitutivno sejo nadzornega sveta skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju članov nadzornega sveta.

Nadzorni svet se sestaja in odloča na sejah. Nadzorni svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Nadzorni svet sprejema odločitve z večino navzočih članov. Glasovanje je javno. Seje nadzornega sveta so praviloma na sedežu javnega podjetja.

Nadzorni svet ima naslednje pristojnosti:
- opravlja nadzor nad poslovanjem podjetja,
- pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo podjetja,
- potrjuje letne programe, finančne načrte in zaključne račune javnega podjetja,
- daje navodila in smernice za delo direktorja podjetja,
- daje predloge cen iz pristojnosti ustanovitelja,
- spremlja rentabilnost podjetja, gospodarska gibanja in druge zadeve, ki se nanašajo na poslovanje podjetja,
- daje soglasje k najemanju kreditov in sklepanju pogodb, v primerih, kot je to določeno s statutom,
- odloča o ukrepih za pregled in nadzor dela direktorja,
- odloča o postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca,
- odloča o uveljavljanju zahtevkov družbe proti direktorju v zvezi s povračili škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovanju,
- odloča o zastopanju družbe v sodnih postopkih proti direktorju,
- predlaga skupščini in direktorju podjetja sprejem ukrepov za izboljšanje poslovanja podjetja,
- seznanja skupščino in direktorja podjetja s svojimi ugotovitvami,
- opravlja druge naloge v skladu z zakonom in akti ustanovitelja.
Nadzorni svet odloča tudi o drugih zadevah, če tako določa zakon, ta odlok ali statut javnega podjetja. Če v tem odloku ali statutu ni določeno kdo odloča o posameznem vprašanju, se šteje, da je podana pristojnost nadzornega sveta, razen, če zakon ne določa drugače.

Članom nadzornega sveta za udeležbo na sejah pripada sejnina. Glede višine sejnine se smiselno uporabljajo kriteriji za določitev sejnin in drugih prejemkov članov nadzornih svetov javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija in gospodarskih družb v večinski lasti Republike Slovenije, kot jih določi Vlada Republike Slovenije. Višine sejnine za posamezno poslovno leto sprejema nadzorni svet.
Članom nadzornega sveta pripada tudi dnevnica in povračilo stroškov prevoza v primerih, ko opravljajo delo izven kraja sedeža podjetja.
Ustanovitelj javnega podjetja lahko članom nadzornega sveta odobri plačilo, ki mora biti v ustreznem razmerju z dodatnimi nalogami članov nadzornega sveta in finančnim položajem podjetja.

Na predlog predsednika nadzornega sveta. lahko ustanovitelj odpokliče člana nadzornega sveta, ki ga je izvolil.
Če nadzorni svet nima dovolj članov, da bi bil sklepčen, ga je treba dopolniti najmanj na število, ki zagotavlja potrebno število.
Ustanovitelj javnega podjetja mora na zahtevo preostalih članov nadzornega sveta ali direktorja podjetja v najkrajšem možnem času izvoliti nadomestne člane v nadzorni svet javnega podjetja.
Mandat nadomestnih članov iz prejšnjega odstavka traja do poteka mandata celotnega nadzornega sveta javnega podjetja.

Sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetja se uresničuje na naslednji način:
- s pravico do pobude in dajanja mnenj in predlogov in s pravico do odgovora nanje,
- s pravico do obveščenosti,
- z možnostjo skupnih posvetovanj z delodajalcem in nadzornim svetom.
Svet delavcev imenuje dva člana nadzornega sveta na način in po postopku, kot to določa zakon.

Poslovodni organ javnega podjetja je direktor.
Direktorja javnega podjetja imenuje ustanovitelj.
Mandat direktorja javnega podjetja traja 4 leta in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan.
Direktor javnega podjetja je za svoje delo odgovoren nadzornemu svetu.

Za direktorja podjetja je lahko imenovan kandidat, ki poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
- da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo,
- da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih mestih,
- da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti razvidne iz dosedanjih zaposlitev,
- da je državljan Republike Slovenije.

V primeru, da iz kakršnih koli preneha funkcija direktorju pred imenovanjem ali nastopom funkcije novega direktorja, je ustanovitelj dolžan takoj imenovati vršilca dolžnosti direktorja, ki to funkcijo opravlja do izbire direktorja na podlagi javnega razpisa, vendar največ eno leto od imenovanja.
Vršilec dolžnosti direktorja ima enake pristojnosti, obveznosti in odgovornosti kot jih ima direktor.

Ustanovitelj imenuje direktorja javnega podjetja po izvedenem razpisnem postopku, ki ga objavi nadzorni svet najkasneje v 3 mesecih pred potekom mandata direktorja.
Po zaključenem razpisnem postopku izdela nadzorni svet javnega podjetja poročilo z ugotovitvijo, kateri od kandidatov v največji meri izpolnjuje razpisne pogoje ter ga posreduje ustanovitelju.
Z izbranim kandidatom sklene predsednik nadzornega sveta pogodbo o zaposlitvi, s katero se uredijo medsebojne pravice in obveznosti.

Direktor zastopa in predstavlja javno podjetje, organizira in vodi delovni proces in poslovanje javnega podjetja ter neposredno vodi organizacijske enote, odgovarja za zakonitost dela javnega podjetja in samostojno odloča v okviru pristojnosti.
V okviru svojih pristojnosti je direktor pristojen:
1. predlagati temelje poslovne politike,
2. predlagati razvojni in delovni program ter sprejema ukrepe za njegovo izvajanje,
3. izvrševati odločitve in predloge, ki jih je sprejel nadzorni svet ter ustanovitelj,
4. odločati o notranji organiziranosti javnega podjetja, sprejeti splošni akt o sistemizaciji delovnih mest podjetja, določati kadrovski načrt, odločati o izbiri delavcev v zvezi z zaposlitvijo in sklepati pogodbe o zaposlitvah,
5. imenovati in razreševati vodje organizacijskih enot, ki te enote vodijo kot pooblaščenci direktorja,
6. odločati o razporejanju delavcev na določene naloge,
7. odločati o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, v skladu z zakonom in izrekati disciplinske ukrepe v skladu z zakonskimi pooblastili,
8. podati ocene rezultatov delovnega prispevka delavcev,
9. odločati o odstranitvi z dela in iz javnega podjetja v skladu z zakonom,
10. odločati o razporeditvi in medletnih spremembah delovnega časa,
11. odločati o delu prek polnega delovnega časa,
12. napotitvi delavce na izobraževanje,
13. odločati o odsotnosti z dela ob nadomestilih plače ali brez nadomestila,
14. predlaga prenehanje dela delavcem zaradi nujnih operativnih razlogov,
15. pripraviti poročilo o rezultatih poslovanja in zaključni račun,
16. zagotavljati zakonitost dela javnega podjetja s pravico zadržanja sklepov nadzornega sveta do odločitve ustanovitelja, če je z njimi kršen zakon ali splošni akt,
17. izdajati posamične akte in pravilnike, ki urejajo delo in poslovanje javnega podjetja,
18. sklepati pogodbe, s katerimi se zagotavlja poslovanje in izpolnjuje letni plan,
19. skrbeti, da se izvajajo naloge iz varstva pri delu, požarne varnosti in naloge na področju obrambe in zaščite,
20. izdajati, podaljševati in preklicevati soglasja za dopolnilno delo ali zaposlitev,
21. podeljevati poslovno pooblastilo,
22. odločati o plačah in nagradah delavcem,
23. na predlog služb javnega podjetja določati predloge cen za opravljanje tržnih dejavnosti komunalnega značaja,
24. samostojno voditi kadrovsko politiko javnega podjetja,
25. opravlja še druge naloge, ki jih ima po zakonu, kolektivnih pogodbah in splošnih aktih javnega podjetja.
Direktor mora za razpolaganje z nepremičninami (nakup, prodaja) ali za oddajajo oziroma najem nepremičnin, za obdobje daljšo od enega leta, pridobiti predhodno soglasje nadzornega sveta.
Direktor lahko pisno prenese del svojih pristojnosti odločanja oziroma sprejemanja odločitev na vodjo organizacijske enote. Takšno pooblastilo traja do preklica, v vsakem primeru pa preneha ob prenehanju funkcije direktorja ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi delavca za delovno mesto vodje organizacijske enote, na katerega je bilo takšno pooblastilo vezano.

Za pomoč pri delu direktorja se v podjetju lahko oblikuje kolegij direktorja, ki ga sestavljajo vodilni in drugi strokovni delavci javnega podjetja.

V primeru, ko to zahtevajo utemeljeni razlogi v zvezi s poslovanjem podjetja, ima direktor pravico zahtevati sklic seje nadzornega sveta. Če je njegova zahteva po sklicu nadzornega sveta zavrnjena brez obrazložitve, sme sam sklicati sejo nadzornega sveta.

Direktor mora:
- poročati nadzornemu svetu na njegovo zahtevo o načrtovani poslovni politiki in drugih načelnih vprašanjih poslovanja,
- poročati nadzornemu svetu o poteku poslov in finančnem stanju podjetja,
- predložiti nadzornemu svetu predlog letnega poročila, v skladu z zakonom,
- posredovati druga poročila in informacije, ki jih zahteva nadzorni svet,
- obveščati delavce podjetja o zadevah določenih z zakonom,
- zahtevati skupno posvetovanje z delavci javnega podjetja v zadevah določenih z zakonom,
- opraviti druga dejanja določena z zakonom, odlokom ali sklepom ustanovitelja javnega podjetja.

Direktor podjetja mora pri vodenju poslov ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost javnega podjetja.
Druge pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja se podrobneje določijo s pogodbo o zaposlitvi, sklenjene med direktorjem in nadzornim svetom javnega podjetja.

Organi javnega podjetja morajo zagotoviti redno, resnično, popolno in pravočasno obveščanje delavcev o poslovanju javnega podjetja.

Nadzorni svet javnega podjetja izključi javnost, ko se razpravlja o poslovni ali drugi tajnosti.
V podjetju se lahko izdaja interno glasilo.

Kot poslovna skrivnost se štejejo listine in podatki:
- ki jih nadzorni svet javnega podjetja na predlog direktorja in v skladu z zakonom določi za poslovno tajnost,
- ki jih kot zaupne sporoči javnemu podjetju pristojni organ ali druga organizacija,
- ki vsebuje ponudbo poslovnih partnerjev za javni razpis, do objave rezultatov javnega razpisa,
- podatki in listine, ki so posebnega pomena za podjetje.

Varovanje poslovne skrivnosti zavezuje tako predstavnike ustanovitelja, nadzornega sveta, kakor tudi zaposlene v podjetju. Kršitev varovanja poslovne skrivnosti ima za posledico uveljavljanje odškodninske odgovornosti.

Način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost kršiteljev oziroma oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost, določi direktor podjetja.

Splošni akte javnega podjetja sprejme direktor in morajo biti v skladu z zakonom, odloki in tem statutom.
Sprejeti splošni akti pričnejo veljati osmi dan po objavi na oglasni deski javnega podjetja, izjemoma pa lahko prične veljati z dnem objave, če je v aktu tako določeno.
Posamični akti morajo biti v skladu z veljavnimi splošnimi akti javnega podjetja.
Razlago splošnih aktov daje direktor.

Javno podjetje lahko prodaja starejša, amortizirana ali odvečna osnovna sredstva. Predlog prodaje takih osnovnih sredstev pripravi komisija, ki jo imenuje direktor javnega podjetja.
Predlog mora zlasti vsebovati: vrste osnovnih sredstev, posledice prodaje za delovni proces in obrazložitev uporabe predvidenega izkupička.
K prodaji osnovnih sredstev mora direktor javnega podjetje pridobiti soglasje nadzornega sveta javnega podjetja.

Pobude za spremembe in dopolnitve statuta se pošljejo direktorju javnega podjetja, ki jih po proučitvi pošlje s svojim predlogom in mnenjem nadzornega sveta javnega podjetja ustanovitelju v razpravo in odločanje.
Direktor javnega podjetja lahko vedno vloži pobudo za spremembo in dopolnitev statuta.

Statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.