Na podlagi 61. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09) in 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99, 71/01, 109/01, UVG, št. 34/04, 17/05 in Uradni list RS, št. 39/06, 61/07 in 98/09) je Občinski svet Občine Žirovnica na 28. redni seji dne 20. maja 2010 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje obrtno-poslovne cone Žirovnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se v skladu s prostorskimi sestavinami srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana Občine Jesenice za Občino Žirovnica (UVG, št. 20/86, 2/88, 8/88, 6/89, 2/90, 22/04 in Uradni list RS, št. 24/90, 28/90, 31/90, 51/98, 65/99, 107/08) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za obrtno poslovno cono v Žirovnici, ki ga je izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc d.o.o. pod št. P 109890, april 2010.
2. člen
(vsebina podrobnega prostorskega načrta)
Občinski podrobni prostorski načrt za obrtno poslovno cono Žirovnica (v nadaljevanju OPPN OPC Žirovnica) vsebuje:
1. Besedilo, ki obsega:
- območje občinskega podrobnega prostorskega načrta;
- arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev;
- načrt parcelacije;
- pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
- rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
- rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave;
- rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
- vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora;
- etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje prostorske ureditve;
- dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.
2. Kartografski del, ki obsega:
1. NAČRT NAMENSKE RABE PROSTORA:
1.1 Izsek iz grafičnega načrta
kartografskega dela DP občine
1.2 Lega prostorske ureditve na širšem M 1:5000
območju
2. NAČRT UREDITVENEGA OBMOČJA
Z NAČRTOM PARCELACIJE:
2.1 Načrt parcel M 1:1000
2.2 Geodetski posnetek M 1:500
2.3 Območje OPPN z obstoječim parcelnim M 1:1000
stanjem
2.4 Načrt nove parcelacije M 1:1000
3. NAČRT PROSTORSKE UREDITVE:
3.1 Ureditvena situacija M 1:1000
3.2 Potek omrežij in priključevanja M 1:1000
objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro
3.3 Prometna ureditev M 1:1000
3.4 Zakoličbena situacija M 1:1000
3.5 Vplivi in povezave s sosednjimi M 1:2000
območji
3.6 Prikaz ureditev potrebnih za obrambo M 1:1000.
ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom
II. OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
3. člen
(opis prostorske ureditve)
(1) Območje OPPN OPC Žirovnica se nahaja na JZ robu naselja in je na vzhodni strani omejeno z regionalno cesto Žirovnica-Vrba (R3-637/1459), na zahodni strani z avtocesto Karavanke-Ljubljana (odsek Hrušica-Vrba), na severni strani z občinsko cesto, ki vodi od Žirovnice proti Bregu, ter na južni strani z občinsko potjo, ki se navezuje na regionalno cesto.
Na obravnavanem območju so v naravi večinoma nepozidana zemljišča (travniki, njive, sadovnjaki), na jugozahodnem delu območja se nahaja stanovanjski objekt.
Južno od obravnavanega območja ter zahodno od avtoceste se nahajajo kmetijska zemljišča, vzhodno in severno od prometnic pa strnjeni naselji Žirovnica in Moste.
(2) OPPN določa merila in pogoje za prostorsko ureditev oziroma za gradnjo obrtno poslovne cone v Žirovnici, kjer je predvidena gradnja novega cestnega omrežja, energetske, komunalne in druge infrastrukture ter gradnja objektov, ki bodo namenjeni obrtnim, proizvodnim, servisnim in poslovnim dejavnostim, trgovini, gostinstvu in drugim dejavnostim, ki so ekološko sprejemljive in nemoteče za okolico.
4. člen
(ureditveno območje)
(1) Meja ureditvenega območja poteka po vzhodnem robu avtoceste Hrušica-Vrba, po severnem robu priključne poti na regionalno cesto, po zahodnem robu regionalne ceste Žirovnica-Vrba ter po južnem robu občinske ceste, ki vodi proti Bregu. Območje obsega zemljišča, na katerih so načrtovani trajni objekti, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno rabo in delovanje, in meri ca. 9,4 ha.
Meja ureditvenega območja je prikazana na načrtu Ureditveno območje (list št. 2.3.).
(2) Ureditveno območje zajema naslednje parcele oziroma dele parcel:
716, 715, 714, 713/1, 713/2, 712, 711/1, 711/2, 710, 709, 706-del, 705, 703-del, 224, 225/1, 225/2, 222, 223/3, 221/1-del, 220/2, 220/1, 221/2, 219/2-del, 219/1-del, 218, 223/2, 223/1, 226/1, 227, 228/1, 228/3, 229/3, 230/2, 229/1, 229/4, 229/5, 229/6, 231/1, 231/2, 231/3, 236/1, 236/2, 237/2, 759/5, 763/2, 762/2, 757/2, 756/2, 755/1, 754, 752/1, 748/1, 747/1, 747/5, 746, 745/1, 744/2, 744/1, 743/3, 743/13, 743/1, 719/3, 718/3, 717, 718/1 v k.o. Žirovnica.
(3) Širše območje OPPN OPC Žirovnica obsega tudi zemljišča izven ureditvenega območja, na katera sega predvidena gradnja infrastrukturnih priključkov do obravnavanega območja, in zemljišča, na katera sega vplivno območje predvidenih ureditev.
Izven območja OPPN bodo potekali infrastrukturni priključki tudi po naslednjih zemljiščih:
- električno omrežje: parc. št. 1197/4, k.o. Žirovnica;
- fekalna kanalizacija: parc. št. 743/12, 743/5, k.o. Žirovnica;
- plinovod: parc. št. 719/1, 718/2, k.o. Žirovnica;
- vodovod: parc. št. 24/8, 1212/4, 1212/1, 1212/3, k.o. Žirovnica.
Za realizacijo predvidene rekonstrukcije obstoječega priključka na regionalno cesto Žirovnica-Vrba so predvideni posegi tudi na naslednja zemljišča, izven ureditvenega območja OPPN: parc. št.: 1212/1, 1212/3, 219/3, 1212/5, 216, 215 in 1197/4, k.o. Žirovnica.
Za ureditev novih priključkov na občinsko cesto Žirovnica-Breg ter ureditev pločnika pa so predvideni posegi tudi na zemljišča parc. št.: 743/4, 744/4, 743/5, 743/8, 743/12, 719/1, 718/2, 1212/3, k.o. Žirovnica.
(4) Na JZ delu območja, na zemljiščih parc. št.: 222-del, 223/1-del, 223/2-del, 223/3-del, 225/1-del, 225/2-del, 226/1-del, 227-del, 228/1-del, 228/3-del, 229/3-del, 230/2-del, 229/1, 229/4, 229/5, 229/6, 231/1, 231/2, 231/3, 236/1, 236/2, 237/2, 759/5-del, 762/2-del, vse k.o. Žirovnica, nove ureditve niso predvidene. Na tem območju tudi posegi na obstoječih objektih niso dopustni.
(5) Območje, kjer nove ureditve niso predvidene, je prikazano na načrtu Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem (list št. 2.3.).
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
5. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Območje je namenjeno obrtni, proizvodni, servisni, transportno logistični, poslovni in storitveni dejavnosti, trgovini, gostinstvu in drugim dejavnostim, ki so ekološko sprejemljive in nemoteče za okolico. Stanovanjska namembnost je izključena.
(2) Transportno logistična dejavnost naj se locira v osrednjem delu, na območju med povezovalno cesto in avtocesto.
(3) Na območju je dovoljena ureditev zbirnega centra za odpadke za potrebe občine.
(4) Med vrste dopustnih storitvenih dejavnosti sodijo tudi tiste, ki sicer spadajo med kvartarne dejavnosti (zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šolstvo, kultura …) in na območju OPPN funkcionalno in vsebinsko smiselno dopolnjujejo delovanje ostalih dopustnih dejavnosti. Glede na značaj območja so tovrstne dejavnosti dopustne le kot dopolnilne in ne kot prevladujoče v posameznem objektu.
6. člen
(vrste dopustnih gradenj)
(1) Na celotnem ureditvenem območju je dovoljena gradnja in vzdrževanje komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture in urejanje zelenih in utrjenih površin.
(2) Na zemljiščih, kjer so predvidene nove ureditve so dovoljene tudi:
- rušitve objektov,
- spremembe namembnosti,
- vzdrževanje in rekonstrukcije objektov,
- gradnje novih objektov,
- postavitve urbane opreme,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov,
- postavitve ograj do višine 2 m,
- gradnje škarp ter podpornih zidov,
- postavitve pomožnih infrastrukturnih objektov, potrebnih za funkcioniranje predvidene prostorske ureditve,
- gradnje in postavitve naprav, ki omogočajo izrabo obnovljivih virov energije,
- postavitve podzemnih zbiralnikov za kapnico in
- postavitve objektov za oglaševanje.
7. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
(1) Na obravnavanem območju je predvidena gradnja objektov z zunanjo ureditvijo in vso potrebno komunalno, energetsko, prometno in ostalo infrastrukturo, ki bodo namenjeni:
- manjšim, ekološko neoporečnim proizvodnim dejavnostim,
- servisnim in transportno logističnim dejavnostim (osebne in tehnične),
- različnim obrtem,
- poslovnim in storitvenim dejavnostim,
- zbirnemu centru za odpadke,
- trgovinam in gostinstvu,
- drugim ekološko sprejemljivim in za okolico nemotečim dejavnostim.
(2) Na območju med povezovalno cesto in občinsko cesto Žirovnica-Breg je predvidena gradnja trgovsko servisnega centra, v katerem je predvidena ureditev trgovine, namenjene prodaji živilskih in neživilskih artiklov, in ureditev prostorov za opravljanje pisarniške, upravne in druge storitvene dejavnosti.
Tlorisni gabarit objekta:
objekt 1a: 32 m x 40 m + izmik na JZ vogalu 8 m x 6 m
objekt 1b: 88,5 m x 18 m
povezovalni del: 7,5 m x 6 m
Etažnost objekta:
objekt 1a: K+P
objekt 1b: K+P+1
povezovalni del: K + P
(3) Na območju med regionalno in povezovalno cesto je predvidena gradnja devetih objektov za potrebe obrtno-poslovne dejavnosti in gradnja zbirnega centra za odpadke (na zemljišču na JV vogalu območja).
Tlorisni gabariti objektov:
objekt 2: 29 m x 26,5 m
objekt 3: 33 m x 29,5 m
objekt 4 in 5: 23 m x 16,5 m
objekt 6: 23 m x 17,5 m
objekt 7a in 7b: 20 m x 18 m
objekt 8: 20 m x 24 m
objekt 9: 15 m x 29 m
Etažnosti objektov:
objekt 2-9: K+P+2.
(4) Na območju med povezovalno cesto in avtocesto je predvidena gradnja enajstih objektov za potrebe obrtno-poslovne dejavnosti.
Tlorisni gabariti objektov:
objekt 10: 28,5 m x 20 m
objekt 11: 20,5 m x 20 m
objekt 12: 35 m x 15 m
objekt 13: 28,5 m x 44,5 m
objekt 14: 20,5 m x 44,5 m
objekt 15: 25 m x 13 m
objekt 16: 30 m x 17,5 m
objekt 17: 60 m x 38 m
objekt 18: 39 m x 38 m
objekt 19: 40 m x 34 m
objekt 20: 39 m x 34 m
Etažnosti objektov:
objekt 10-20: K+P+2.
(5) Višinski gabarit objektov ne sme presegati 13 m nad koto pritličja, pri čemer je kota pritličja lahko največ 45 cm nad koto uvoza na gradbeno parcelo.
8. člen
(oblikovanje objektov)
(1) Novi objekti morajo biti oblikovani kot kvalitetna arhitektura z uporabo sodobnih materialov in načinov gradnje, dovoljena je masivna in montažna gradnja.
Ureditve in gradbene strukture s svojo pojavnostjo ne smejo preglasiti obstoječe krajinske slike.
(2) Fasade objektov so lahko kombinacija betonske, ometane, steklene fasade z lesenimi, pločevinastimi oziroma drugimi fasadnimi oblogami.
(3) Na objektih ter na njihovih gradbenih parcelah je dovoljena postavitev reklamnih tabel in svetlobnih napisov, ob upoštevanju pogojev upravljavca avtocestnega omrežja (DARS) in omejitev opredeljenih v Okoljskem poročilu.
(4) Na gradbenih parcelah objektov je dovoljena postavitev odprtih nadstrešnic, nadstreškov, zunanjih stopnišč ter drugih enostavnih in nezahtevnih objektov, vendar v predpisanih minimalnih odmikih od parcelnih mej in cest, oziroma je za odstopanja od predpisanih odmikov potrebno pridobiti ustrezna soglasja.
(5) Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri pripadajo.
(6) Strehe objektov so lahko ravne ali z nižjim naklonom strešin 10-12%, skrite za strešnim vencem.
(7) Možne so gradnje večetažnih kleti. Kleti, vkopane v zemljo, so lahko tudi večjih gabaritov od gabaritov pritličij objektov in so lahko skupne za več objektov ter lahko segajo na več gradbenih parcel. Odmik kleti od parcelne meje ne sme biti manjši od 2,5 m.
(8) Na celotnem območju morajo biti kote zunanjih ureditev in uvozov prilagojene niveleti dostopnih cest.
(9) Za vse objekte v javni rabi je potrebno zagotoviti neovirano uporabo in gibanje funkcionalno oviranim osebam, tako zunaj kot znotraj objekta.
9. člen
(lega objektov na zemljišču)
(1) Lega objektov je prikazana na načrtu Ureditvena situacija (list št. 3.1.). Objekti morajo upoštevati regulacijske elemente, ki so prikazani v ureditveni situaciji.
(2) Gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki delov fasade od gradbene linije (do globine 2,00 m).
(3) Gradbena meja (GM) je meja, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost.
(4) Na območju med avtocesto in povezovalno cesto sta na JZ delu predvidena dva poteka gradbene meje. GM-1 velja do odstranitve nadzemnih elektro vodov, GM-2 pa po odstranitvi le-teh.
(5) Izven okvirov gradbenih linij in gradbenih mej je možna podzemna izraba in gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, pod pogojem, da se ne posega v varovalne pasove infrastrukture oziroma je za to pridobljeno ustrezno soglasje.
(6) Za objekte in regulacijske elemente so v grafičnem delu podane fiksne točke za zakoličbo (Zakoličbena situacija - list št. 3.4.).
(7) Odmiki objektov od parcelnih mej morajo biti v skladu z ureditveno situacijo oziroma v okviru dopustnih odstopanj, pod pogojem, da so usklajeni z zahtevami nosilcev urejanja prostora, s predpisi s področja graditve objektov in varstva pred požarom.
10. člen
(faktor pozidanosti)
Dovoljen faktor pozidanosti gradbene parcele je do 50%, ob hkratnem pogoju, da objekt ne presega določenih regulacijskih elementov ter da se znotraj gradbene parcele zagotovi ustrezno število parkirnih mest glede na dejavnosti v objektu.
11. člen
(ureditev okolice objektov)
(1) Gradbene parcele posameznih objektov bodo namenjene parkiriščem, dovozu, dostavi in manipulativnim površinam ali pa bodo zazelenjene in hortikulturno urejene.
(2) Utrjene površine namenjene parkiriščem, dovozom in manipulaciji bodo tlakovane, asfaltirane oziroma betonirane ter izvedene v ustreznih naklonih z urejenim odvodnjavanjem in opremljene z lovilcem olj.
(3) Okoli zemljišč objektov je možna postavitev žičnih ali zazelenjenih ograj, višine do 2,00 m. Ograje je možno postaviti na mejo gradbene parcele ali znotraj same gradbene parcele oziroma v skladu z zakonodajo s področja graditve objektov. Od roba utrjene bankine javnih cest morajo biti ograje odmaknjene najmanj 0,5 m. Na območjih uvozov na gradbene parcele morajo biti ograje odmaknjene od cestnega telesa minimalno 5,00 m.
(4) Parkirni prostori za potrebe poslovne cone morajo biti zagotovljeni v sklopu gradbenih parcel posameznih objektov.
(5) Na posameznih gradbenih parcelah se v skladu z Ureditveno situacijo (list št. 3.1.) v pasu ob cesti zagotovi drevoredna zasaditev z drevesi vrste javor. V območju prometnic hortikulturne ureditve ne smejo ovirati preglednosti na cesti.
(6) V 2,5 m varovalnem pasu plinovoda je možno saditi le grmovnice, katerih korenine ne segajo globlje kot 1 m, za drevje in ostale grmovnice pa je najmanjši odmik od osi plinovoda 2,5 m.
(7) Okolico oziroma zunanji rob območja obrtno poslovne cone je potrebno zasaditi z avtohtono drevesno vegetacijo in na skrajnem zunanjem robu tudi z grmovno vegetacijo, tako, da se zagotovijo omilitveni ukrepi, potrebni zaradi vpliva OPC na Naturo 2000 (območje Zasip).
(8) Drevesna vegetacija mora v končnem sukcesijskem stadiju doseči minimalno višino 8 m, grmovna vegetacija pa mora biti olistana od tal in najmanj do višine spodnjih vej dreves. Vegetacija mora v rastni sezoni preprečevati sipanje svetlobe izven območja obrtne cone.
IV. NAČRT PARCELACIJE
12. člen
(načrt parcelacije)
(1) Na območju OPPN OPC Žirovnica je predvidena nova parcelacija, ki je določena v Načrtu nove parcelacije (list št. 2.4.).
(2) Območja, kjer nova parcelacija ni predvidena, so prikazana na karti Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem (list št. 2.3.).
(3) Mejne točke novih parcel in zakoličbeni elementi novih objektov so opredeljeni po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so prikazani na načrtu Zakoličbena situacija (list št. 3.4.).
V. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
13. člen
(opremljenost z gospodarsko infrastrukturo)
(1) Na območju je načrtovana gradnja gospodarske infrastrukture v obsegu: cestno omrežje z odvodnjavanjem, vodovodno omrežje za sanitarno vodo in vodo za gašenje, fekalna in meteorna kanalizacija (odvajanje padavinske vode z javnih površin), energetsko omrežje (plin, elektrika), javna razsvetljava in omrežje zvez (telekomunikacije) ter gradnja priključkov na obstoječo infrastrukturo izven območja OPPN.
(2) Načrtovane rešitve prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture so razvidne iz načrtov Potek omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro (list št. 3.2.) in Prometna ureditev (list št. 3.3.). Novo načrtovani razvodi komunalne opreme bodo v večjem delu potekali v trasi novo predvidene povezovalne ceste.
(3) Predvidene objekte je potrebno priključiti na cestno, električno in vodovodno omrežje ter na fekalno kanalizacijo. Ogrevanje objektov se predvidi na plin, lahko tudi na lahko kurilno olje oziroma z drugimi alternativnimi viri energije.
(4) Preko obravnavanega območja poteka visokotlačni plinovod R29, ki je v upravljanju Geoplina plinovodi d.o.o.
(5) Na skrajnem jugozahodnem delu preko območja potekajo trase dveh 110 kV in dveh 35 kV elektroenergetskih daljnovodov. Pri načrtovanju predvidenih objektov je potrebno upoštevati omejitve in določila, ki veljajo znotraj varovalnih pasov omenjenih energetskih vodov.
(6) Pri izgradnji infrastrukture in objektov je potrebno upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja infrastrukturnih vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih predpisih.
14. člen
(ceste in druge prometne površine)
(1) Obravnavano območje se nahaja v varovalnem pasu avtoceste, regionalne ceste in občinske ceste.
(2) Območje OPPN OPC Žirovnica se bo na JV prometno navezovalo na regionalno cesto R3-637/1459 Žirovnica-Vrba, na severu pa na občinsko cesto Žirovnica-Breg.
(3) Priključevanje na regionalno cesto je predvideno preko novega priključka na občinsko cesto (P1), ki je predviden na SZ delu območja obrtne cone (na zahodnem kraku križišča cest Žirovnica-Begunje, Javornik-Žirovnica in Žirovnica-Vrba), in preko rekonstruiranega priključka (P2) na JV delu območja obrtne cone. Za potrebe navezave OPC se obstoječi priključek (P2) rekonstruira z izvedbo desnega zavijalnega pasu dolžine 25 m na priključnem kraku in z izvedbo levega zavijalnega pasu minimalne dolžine 25 m na regionalni cesti (iz smeri Vrba) ter levega zavijalnega pasu minimalne dolžine 10 m (iz smeri Javornika).
Za trgovsko servisni center (objekt 1a in 1b) na SZ delu območja je predvidena ureditev dodatnega uvoza z občinske ceste.
Cestno omrežje znotraj območja OPPN OPC Žirovnica:
(4) Med severnim in južnim priključkom je preko območja predvidena nova povezovalna cesta, na katero se bodo priključevali predvideni objekti.
Prečni profil povezovalne ceste:
vozišče 2 x 3,00 m = 6,00 m
bankina 1 x 0,50 m = 0,50 m
hodnik za pešce 1 x 1,50 m = 1,50 m
pas za javno razsvetljavo 1 x 0,50 m = 0,50 m
-------------------------------------------------------
skupaj = 8,50 m
Dostop do obstoječega objekta na J delu bo možen preko obstoječe občinske poti, ki se preko rekonstruiranega priključka navezuje na regionalno cesto Žirovnica-Vrba.
Hodniki za pešce:
(5) Hodnik za pešce je predviden vzdolž glavne povezovalne ceste ter ob severnem robu območja (od regionalne ceste do prvega uvoza na območje). Predvidena je tudi dodatna peš povezava do pločnika ob severnem robu območja, med zemljiščem trgovsko servisnega centra in zemljiščem objektov 2 in 3.
Mirujoči promet:
(6) Za predvidene objekte je treba parkirišča zagotoviti na gradbenih parcelah objektov, del parkirnih mest je možno zagotoviti tudi v kletnih etažah objektov.
(7) Pri načrtovanju objektov in njihovih zunanjih ureditev je poleg splošnih pogojev in predpisov potrebno zagotoviti najmanj naslednji standard za parkiranje:
- skladišča, odlagališča,
razstavni, prodajni 1 PM/80-100 m2 neto površin ali
prostori: 1PM/3 zaposlene
- pisarniški in upravni 1 PM/30-40 m2 neto površin
prostori:
- trgovine: 1 PM/30-40 m2 koristnih
prodajnih površin ali
1 PM/60 m2 etažnih površin
- večje gostilne 1 PM/4-8 sedežev
in restavracije:
- manjše krajevne 1 PM/8-12 sedežev.
gostilne, bifeji:
Za ostale dejavnosti in namembnosti se število parkirnih mest določi v skladu s predpisi.
(8) Parkirišča je potrebno oblikovati tako, da se ob robovih zasadijo grmovnice ali drevje.
15. člen
(vodovodno omrežje za sanitarno vodo in vodo za gašenje)
(1) Za oskrbo obrtno poslovne cone s sanitarno vodo in z vodo za gašenje je potrebno zgraditi novo sekundarno vodovodno omrežje, v smislu krožnih cevovodov znotraj območja in z navezavo na primarni cevovod.
(2) Priključek na obstoječi vodovod bo izveden v obstoječem jašku, ki se nahaja na vzhodni strani regionalne ceste, ob križišču z regionalno cesto Žirovnica-Begunje.
(3) Novo vodovodno omrežje bo v večjem delu potekalo v trasah cestnega koridorja znotraj obravnavanega območja.
(4) Vodomerni jaški za posamezne objekte so predvideni znotraj posameznih gradbenih parcel.
(5) Cevovod mora biti dimenzioniran glede na predvideno porabo vode in na potrebo po zagotavljanju minimalne požarne varnosti območja ter mora biti opremljen z nadzemnimi hidranti DN 80, pri čemer razdalja med dvema hidrantoma ne sme biti večja od 80 m, razdalja med hidrantom in stavbo pa ne manjša od 5 m in ne večja od 80 m.
16. člen
(odvajanje odpadnih in padavinskih vod)
(1) Za odvajanje odpadnih vod iz območja OPPN OPC Žirovnica je potrebno zgraditi nov razvod fekalne kanalizacije, ki se priključi na povezovalni kanal do čistilne naprave Radovljica, ki bo potekal v trasah cestnega koridorja znotraj obravnavanega območja.
(2) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati le vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09) in Pravilniku o meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07).
(3) V primeru nastajanja industrijskih odpadnih vod, ki v skladu s predpisi niso primerne za odvod v javno kanalizacijo, mora povzročitelj na svoji gradbeni parceli zagotoviti ustrezno predčiščenje industrijske odpadne vode.
(4) Padavinske vode iz strešin objektov in čistih zunanjih površin se morajo odvajati v ponikovalnice, zgrajene na posamezni gradbeni parceli objekta. Dovoljena je izraba padavinske vode za sanitarne namene.
Preko lovilcev olj se v ponikovalnice odvaja tudi padavinske vode iz manipulativnih površin in parkirišč.
(5) Padavinske vode, ki se zbirajo na gradbenih parcelah objektov, ne smejo odtekati na javne površine.
(6) Za zbiranje padavinskih vod z internih cest je predviden nov razvod meteorne kanalizacije z iztokom v ponikovalnice.
17. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Preko območja poteka 20 kV daljnovod, ki se ga nadomesti z 20 kV kablovodom v kabelski kanalizaciji.
(2) Novozgrajeni objekti se bodo priključevali na novo zgrajeno električno omrežje, ki se bo napajalo preko treh novih transformatorskih postaj (TP) znotraj območja OPPN (2x2x1000 kVA in 1x1000 kVA). Nove TP bodo napajane z električno energijo iz RTP - HE Moste.
(3) Od transformatorskih postaj bodo novi nizkonapetostni vodi, na katere se bodo priključevali objekti, potekali pod predvideno povezovalno cesto v cevni kabelski kanalizaciji.
18. člen
(javna razsvetljava)
(1) Javna razsvetljava je načrtovana ob novi predvideni povezovalni cesti in peš povezavi v smeri sever-jug. Omrežje bo položeno v kabelsko kanalizacijo. Napajanje se izvede preko novega prižigališča, ki se priključi na novo transformatorsko postajo na območju OPPN.
(2) Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
(3) Pri načrtovanju razsvetljave javnih površin in funkcionalnih površin ob objektih je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07) ter omejitve, ki jih določa Okoljsko poročilo zaradi vpliva na Naturo 2000, območje Zasip.
19. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Preko območja potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave Telekoma Slovenije d.d.. Obstoječe TK naprave se predhodno prestavi v novo predvideno kabelsko kanalizacijo. Za prestavitve je potrebno izdelati projektno dokumentacijo, ki mora biti usklajena z upravljavcem obstoječih vodov.
(2) Na obravnavanem območju je poleg prestavljene predvidena tudi izgradnja nove telekomunikacijske infrastrukture, ki bo omogočala povezavo predvidenih objektov na telekomunikacijsko omrežje izbranega ponudnika.
(3) Novi telekomunikacijski vodi bodo potekali v trasi predvidene glavne povezovalne ceste na območju OPPN.
20. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Preko območja poteka plinovod R29, Instal. Britof-MRP Jesenice (premer 200 mm, tlak 50 bar, Občina Žirovnica), ki je v upravljanju Geoplina plinovodi d.o.o.
(2) Za poseganje v nadzorovani pas (2 x 100 m) plinovoda je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov (Uradni list RS, št. 12/10) in Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 89/05).
(3) Pri gradnji predvidenih objektov je potrebno upoštevati navedeno prenosno omrežje zemeljskega plina z vsemi omejitvami v pripadajočem nadzorovanem pasu (varnostni odmik za objekte znaša 19 m) in pridobiti soglasje Geoplina plinovodi d.o.o..
(4) V 2 x 5 m pasu plinovoda se dela lahko izvajajo le pod pogoji upravljavca.
(5) Za potrebe objektov v OPC je predviden nov razvod plinovoda, ki bo priključen na obstoječ plinovod, ki poteka v trasi občinske ceste Žirovnica-Breg in bo potekal vzporedno z obstoječim plinovodom v trasi nove predvidene povezovalne ceste.
21. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Za odlaganje različnih vrst odpadkov se mora na posameznih gradbenih parcelah urediti prostor s tipskimi zabojniki za ločeno zbiranje komunalnih in ostalih vrst odpadkov, ki bo dostopen pooblaščenim organizacijam za odvoz. S posameznimi vrstami odpadkov je treba ravnati skladno s predpisi s področja ravnanja z odpadki.
(2) V sklopu obrtno poslovne cone bo z izgradnjo Zbirnega centra Žirovnica zagotovljeno ločeno zbiranje frakcij komunalnih odpadkov. Zbirni center bo lociran v skrajnem jugovzhodnem vogalu ureditvenega območja in bo omogočal izvajanje ločenega zbiranja vseh odpadkov iz gospodinjstev v skladu z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01).
(3) Zbirni center bo zgrajen skladno z usmeritvami izvajalca javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Žirovnica.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
22. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Na obravnavanem območju OPPN so bile izvedene predhodne arheološke raziskave (Poročilo o ekstenzivnem arheološkem pregledu območja obrtno poslovne cone Žirovnica, Breznica, 1. december 2009).
(2) Na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav morajo investitorji na območju OPPN, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja na projektno dokumentacijo, zagotoviti izvedbo arheoloških raziskav za določitev vsebine in sestave najdišča.
(3) Obseg potrebnih arheoloških raziskav opredeli pristojna strokovna javna služba.
(4) Za posege v registrirano arheološko najdišče je potrebno pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(5) Rezultati arheoloških raziskav morajo biti upoštevani pri projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če se med arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del odkrije arheološke ostaline, se rešitve skladno z varstvenim režimom prilagodi tako, da dediščina ne bo ogrožena, poseg v območju registriranega arheološkega najdišča pa se zmanjša na najmanjšo možno površino, ki še omogoča izgradnjo.
(6) Kulturnovarstveno soglasje izda pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(7) Investitor, ki gradi v območju registriranega arheološkega najdišča, mora vsaj 10 dni pred začetkom del obvestiti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(8) Dodatni prostorski izvedbeni pogoji zaradi varstva kulturne dediščine so vključeni v ostale določbe prostorskega akta.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
23. člen
(varstvo narave)
(1) Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij.
(2) Pred pričetkom gradnje komunalne infrastrukture je zaradi evidentiranja v območju pričakovanih naravnih vrednot (Radovljica - vršaj, fluvioglacialni nanos), potrebno obvestiti Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj.
(3) Posamezna vitalna drevesa na ježi na vzhodni strani območja, ki bi ob dopuščanju tehničnih normativov ostala po ureditvi, se vključijo v hortikulturno ureditev.
(4) Objekti, parkirišča in infrastrukturni objekti in naprave bodo urejeni tako, da se ohranja trasa oziroma ježa na vzhodu.
24. člen
(varstvo okolja)
Rešitve v zvezi z varovanjem okolja in rešitve za preprečitev in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, ki jih je potrebno izvajati v času gradnje in obratovanja objektov, so zbrane v Okoljskem poročilu, št. 118/1-2007 (izdelal MARBO, d.o.o. Bled, december 2007), v katerem je opisano in ocenjeno obstoječe stanje v prostoru, značilnosti posegov in vrednotenje njihovih vplivov na okolje.
25. člen
(varstvo zraka)
(1) V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. S sprotnim vlaženjem sipkih materialov je potrebno preprečevati prašenje gradbišč in okolice, potrebno je upoštevati predpise o emisijah gradbene mehanizacije in transportnih sredstev in preprečevati raznos materiala z gradbišč.
(2) Med uporabo objektov morajo biti kurilni sistemi in sistemi za odvajanje odpadnega zraka iz objektov skladni z veljavno zakonodajo, snovi, ki se izpuščajo v ozračje pa ne smejo presegati predpisanih mejnih količin.
26. člen
(varstvo voda in varstvo tal)
(1) Varstvo voda se zagotavlja:
- z odvajanjem odpadnih vod v javno kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo in z rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema ter
- z vodenjem onesnaženih padavinskih vod z manipulativnih in utrjenih površin preko lovilcev olj in goriv v meteorno kanalizacijo z odtokom v ponikovalnice.
(2) Pri vseh posegih znotraj in izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo komunalne in energetske infrastrukture, je potrebno zagotoviti, da se stanje tal po dokončanju del povrne v izhodiščno stanje.
27. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Obravnavano območje se v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju uvršča v območje s IV. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Območje OPPN meji na vzhodni strani na stanovanjsko območje, ki je čezmerno obremenjeno s hrupom prometa po regionalni cesti. V skladu z zakonodajo novi viri hrupa ne smejo povečati obstoječe ravni hrupa v stanovanjskem območju. Zaradi navedenega naj imajo poslovni objekti, ki mejijo na regionalno cesto, vse vire hrupa nameščene na zahodni strani objektov (proti notranjosti OPC). V primeru, da imajo instalirane vire hrupa na vzhodni strani, to je na strani proti stanovanjskim objektom, pa viri hrupa na izvoru ne smejo presegati 70 dBA (Lp) oziroma 81 dBA (Lw).
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
28. člen
(varstvo pred požarom in drugimi nesrečami)
(1) Pri izdelavi projektne dokumentacije za načrtovane prostorske ureditve je potrebno upoštevati naravne omejitve in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje.
(2) Upoštevati je potrebno predpise, ki urejajo zaščito pred rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.
(3) Pri projektiranju posameznih objektov je potrebno upoštevanje ukrepov, ki zagotavljajo pogoje za preprečevanje in zmanjševanje posledic požara za ljudi, premoženje in okolje, upoštevanje zahtev iz Zakona o varstvu pred požarom, smernic Uprave RS za zaščito in reševanje ter zahtev iz Požarnovarnostnega poročila.
(4) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz hidrantnega omrežja, ki bo vezano na vodovodno omrežje z ustreznim tlakom in pretokom. Predvidenih je 16 zunanjih nadtalnih hidrantov v medsebojnem razmaku do 80 m.
(5) Manipulacijske površine ob objektih morajo zagotavljati ustrezen dovoz in površine za intervencijska vozila.
(6) Medsebojni odmiki med objekti morajo zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja požara na sosednje objekte.
IX. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
29. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Načrtovana prostorska ureditev se nahaja ob zahodnem robu naselja Žirovnica.
Severno nad lokalno cesto ter južno od območja OPPN se nahajajo površine, namenjene kmetijski proizvodnji. Zahodno od območja poteka avtocesta Karavanke-Ljubljana, odsek Hrušica-Vrba, zahodno od nje pa se prav tako nahajajo površine, namenjene kmetijski proizvodnji. Vzhodno od regionalne ceste se nahajajo območja za stanovanja.
(2) Območje bo prometno navezano na regionalno cesto Žirovnica-Vrba preko obstoječega priključka na južni strani, ki se ga za potrebe OPPN rekonstruira in uredi kot glavni priključek območja OPPN, in preko novega priključka na S strani na občinsko cesto Breg-Žirovnica.
(3) Komunalni vodi bodo potekali pod predvideno povezovalno cestno znotraj območja, priključki na obstoječa omrežja pa bodo deloma potekali tudi izven območja OPPN.
(4) Prikaz vplivov in povezav je prikazan v grafičnem delu na načrtih Vplivi in povezave s sosednjimi območji (list št.3.5.) in Potek omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro (list št. 3.2.).
X. ETAPNOST IZVEDBE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE PROSTORSKE UREDITVE
30. člen
(etapnost izvedbe)
(1) OPPN se lahko izvaja etapno, vendar mora biti sočasno z izgradnjo posameznih objektov zagotovljena tudi izgradnja za obratovanje objekta potrebne komunalne in prometne infrastrukture.
(2) Dopustna je fazna gradnja posameznih objektov, če zgrajen del objekta predstavlja zaključeno funkcionalno celoto.
(3) Dopustna je tudi fazna gradnja predvidene infrastrukture.
31. člen
(drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Za izvajanje OPPN je potrebna izvedba nove parcelacije zemljišč.
(2) Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostopa do obstoječega objekta ter pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(3) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo, plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin. Začasno deponiranje materiala mora biti izvedeno znotraj območja OPPN.
(4) Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok, je potrebno upoštevati tudi vse pogoje in omejitve iz smernic posameznih nosilcev urejanja prostora, vso veljavno zakonodajo ter v Okoljskem poročilu navedene omilitvene ukrepe.
32. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Preko skrajnega jugozahodnega dela območja potekajo trase dveh 110 kV in dveh 35 kV daljnovodov.
(2) Do predvidenega kabliranja (po navedbah upravljavcev omenjenih daljnovodov je kabliranje predvideno v letu 2010) je potrebno upoštevati 15 m varovalni pas daljnovodov ter omejitve in varnostne ukrepe znotraj njih (omejitve in ukrepi so navedeni v smernicah upravljavca in v strokovnih podlagah »Obrtno poslovna cona v Žirovnici, k.o. Žirovnica, Elaborat križanja z DV 110 (35) kV«, izdelal: Elektroenergetika d.o.o., št. proj. 667/08, junij 2008).
33. člen
(varovalni pas železnice)
Območje OPPN na vzhodnem robu sega v varovalni pas železniške proge Ljubljana-Jesenice. Posege na tem območju je potrebno izvajati v skladu z Zakonom o varnosti v železniškem prometu.
34. člen
(varovalni pas avtoceste)
(1) Območje OPPN na zahodnem robu sega v varovalni pas avtoceste Hrušica-Vrba. Posege na tem območju je potrebno izvajati v skladu z Zakonom o javnih cestah.
(2) V varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati reklamnih obvestil, svetlobnih napisov in drugih za prometno varnost motečih dejavnikov.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
35. člen
(dopustna odstopanja)
Odstopanja pri funkciji objektov:
(1) V objektih so možne tudi druge dejavnosti v okviru predvidene namembnosti območja, kolikor je njihov vpliv na okolje manjši ali enak predvidenim vplivom v izdelanem Okoljskem poročilu.
(2) Za dejavnosti, ki niso navedene v 5. členu tega odloka, je predvidene vplive potrebno opredeliti v Poročilu o vplivih načrtovanih ureditev na okolje in dokazati, da le-ti ne presegajo vplivov predhodno določenih dejavnosti.
Odstopanja pri legi in velikosti objektov:
(3) Toleranca pri določanju fiksnih točk za zakoličbo objektov je +/- 0,50 m.
(4) Dopustna so odstopanja tlorisnih dimenzij objektov navzdol. Odstopanje navzgor lahko presega predvidene gabarite, vendar največ do okvira regulacijskih elementov in ob pogoju, da so zagotovljeni ustrezni minimalni odmiki od parcelnih mej in sosednjih objektov, da ni presežen predpisan faktor pozidanosti na posamezni gradbeni parceli ter da je hkrati zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest glede na dejavnost v objektu.
(5) V okviru dopustnih odstopanj so možni tudi arhitekturni poudarki in izmiki izven fasadne linije do globine 2,00 m.
(6) Odstopanja navzdol od višinskih gabaritov, ki so določeni v načrtu Ureditvena situacija (list št. 3.1.), so dopustna za vse objekte, odstopanja navzgor pa le do P+2, pod pogojem, da se zagotovi zadostno število parkirnih mest glede na predvideno dejavnost.
(7) Na delu tlorisa (do 10%) lahko višina posameznih manjših delov objektov oziroma naprav sega do največ 15 m nad koto pritličja.
(8) Na območju med povezovalno cesto in avtocesto je znotraj določenih regulacijskih linij, ob upoštevanju omejitev, ki so določene v tem odloku in v ostalih veljavnih predpisih, ki urejajo prostorsko načrtovanje, dovoljena tudi drugačna pozidava od predvidene v Ureditveni situaciji (list št. 3.1.). Število objektov in njihova velikost se lahko prilagajata parcelaciji, glede na ta odstopanja pa je na tem območju dovoljeno tudi odstopanje pri določitvi fiksnih točk za zakoličbo objektov.
Odstopanja od predvidene parcelacije:
(9) Dovoljeno je združevanje gradbenih parcel v primeru, da se izkaže potreba po večjih kvadraturah zemljišč, in delitev na manjše gradbene parcele, pri čemer je potrebno ohranjati predvideni koncept parcelacije.
Odstopanja pri zunanjih ureditvah objektov:
(10) Dovoljena so odstopanja od predvidenih zunanjih ureditev objektov v načrtu Ureditvena situacija (list št. 3.1.), pod pogojem, da se ohranja predvideni koncept pozidave.
(11) Pozicije uvozno/izvoznih klančin v kletne etaže in pozicije vhodov v objekte se lahko prilagajajo arhitekturnim rešitvam.
Odstopanja pri izgradnji infrastrukture:
(12) Pri prometni, komunalni, energetski in komunikacijski infrastrukturi so dopustna odstopanja od predvidenih rešitev in potekov vodov (kot so npr. lokacije posameznih infrastrukturnih objektov, poteki infrastrukturnih vodov in lokacije priključnih mest), če je zagotovljena ohranitev oziroma izboljšanje funkcije ter pridobljeno soglasje lastnikov zemljišč in upravljavcev posameznih vodov. Spremembe ne smejo bistveno odstopati od načrtovanih rešitev OPPN in ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Odstopanja ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje in varovanje okolja.
(13) Ob soglasju upravljavca ceste je možno prilagajanje pozicij uvozov na posamezne gradbene parcele.
(14) Transformatorske postaje (TP) se lahko locira tudi znotraj predvidenih objektov.
XII. SEZNAM PRILOG K OBČINSKEMU PODROBNEMU PROSTORSKEMU NAČRTU
36. člen
(priloge)
Občinski podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge, ki so njegov sestavni del:
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage:
- IDZ za prometno ureditev z zunanjo in komunalno ureditvijo za OPC Žirovnica - prometna ureditev in kanalizacijsko omrežje, št. K109890 (izdelal: Protim Ržišnik Perc d.o.o., marec 2009)
- IDZ za energetsko oskrbo in telekomunikacijsko omrežje za OPC Žirovnica - električne inštalacije in oprema, telekomunikacije, št. T109890-4 (izdelal: Protim Ržišnik Perc d.o.o., marec 2009)
- IDZ za energetsko oskrbo in vodovod za OPC Žirovnica - plinovodno, vodovodno in hidrantno omrežje, št. T109890-5 (izdelal: Protim Ržišnik Perc d.o.o., marec 2009)
- IDP za izvedbo priključkov interne ceste in območja obrtne cone na regionalno cesto R3-637/1459 Žirovnica - Vrba, št. AP012-08 (izdelal: APPIA d.o.o., maj 2008)
- Obrtno poslovna cona v Žirovnici, k.o. Žirovnica, Elaborat križanja z DV 110 (35) kV, št. 667/08 (izdelal: ELEKTROENERGETIKA, d.o.o., junij 2008)
- Študija snežnih zametov, št. K109890-ŠZ (izdelal: Protim Ržišnik Perc d.o.o., marec 2009)
- Vpliv predvidene obrtno poslovne cone na sosednja kmetijska zemljišča (izdelal: Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, september 2008)
- Preveritev vplivov dejavnosti v obrtno poslovni coni na dejavnosti v vasi Žirovnica, št. P109890-VD (izdelal: Protim Ržišnik Perc d.o.o., januar 2009)
- Požarna varnost, št. 41-OPPN/08 (izdelal: CPZT d.o.o., januar 2009)
- Poročilo o ekstenzivnem arheološkem pregledu območja obrtno poslovne cone Žirovnica (izdelal: A&K, Andrej Čučnik in družbenik, d.n.o.,december 2009)
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta
6. Povzetek za javnost
7. Spis postopka priprave in sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
XIII. KONČNE DOLOČBE
37. člen
(merila in pogoji po prenehanju veljavnosti)
Po realizaciji občinskega podrobnega prostorskega načrta veljavnost le-tega preneha, nadaljnji dopustni posegi na območju se določijo v občinskem prostorskem načrtu.
38. člen
(vpogled)
Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled na Občini Žirovnica in na Upravni enoti Jesenice.
39. člen
(nadzorstvo)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
40. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35001-0004/2005
Žirovnica, dne 21. maja 2010
Župan
Občine Žirovnica
Leopold Pogačar l.r.