Na podlagi 11., 12., 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), (Uradni list RS, št. 16/08) in 18. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 3/00) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine – območne enote Ljubljana je Občinski svet Občine Cerknica na 18. redni seji dne 27. 5. 2010 sprejel

Z namenom, da se ohranijo etnološke, kulturne in arhitekturne vrednote ter se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega in arhitekturnega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine: Hiša Sv. Vid 12 (EŠD 23474).

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Kmečka hiša Na Purgi stoji v jedru gručaste vasi Sveti Vid, v neposredni bližini župnijske cerkve, nastale v sredini 17. stoletja, zato domnevamo, da je stavbna zasnova hiše veliko starejša od letnice 1887, ki je vklesana na portalu, kot čas, v katerem je hiša dobila današnjo podobo. Stavba je zaradi v celoti ohranjene arhitekturno značilne oblike osrednjeslovenskega stavbnega tipa tudi redek primer pričevalnosti o nekdanjem življenju premožnejšega notranjskega kmeta.

Spomenik obsega parcelo: *4, k.o. Žilce.
Vplivno območje spomenika obsega severni del parcele 404/1, k.o. Žilce.
Meje spomenika in vplivnega območja so vrisane na digitalni katastrski načrt v merilu 1:2880 in na temeljni topografski načrt v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju: ZVKDS, OE Ljubljana).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
Zahteve glede varovanja spomenika, to je njegovega rednega vzdrževanja, obnove in uporabe:
Za trajno ohranitev vrednosti kulturnega spomenika so bistvenega pomena redna vzdrževalna dela, ki pomenijo izvedbo popravil in del na zunanjosti ali notranjosti objektov, kot so prepleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava podov, kritine, zamenjava stavbnega pohištva: vsi postopki se načeloma izvedejo z enakimi gradivi (kamen, les, opeka), postopki in oblikami.
Enako velja za neposredno nepozidano okolico spomenika.
Mogoči so obnovitveni posegi v obsegu investicijskih vzdrževalnih del, ki pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del, s katerimi se ne posega v konstrukcijo objektov in tudi ne spreminja njegove celovitosti ter značaja stavbnega sestava, gradiv, predvsem glede stavbne zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, kakor tudi ne v neposredno okolico spomenika.
Za njihovo izvedbo mora lastnik/investitor pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje na podlagi ZVKD-1 (28. člen–30. člen).
Uporaba naj bo uresničena z nekdanjo bivalno namembnostjo in z možno ustrezno razširitvijo z (morebitno) gostinsko, delno turistično-informativno in muzejsko dejavnostjo.
Vplivno območje: Redno vzdrževanje zelenice in nepozidane okolice hiše v jedru vasi.

Zahteve glede posegov:
Možni so posegi:
– delna rekonstrukcija – poenotenje velikosti okenskih odprtin,
– nadomestitev dotrajanega lesenega ostrešja in kritine, vse na podlagi izdanih kulturnovarstvenih pogojev, kot sestavnega dela projektne dokumentacije.
Vplivno območje:
Možni posegi:
– vplivno območje obsega neposredno okolico hiše, kjer postavitev objektov trajnega ali začasnega značaja ni možna,
– možna je ureditev zelenice, peščenih dohodnih poti in ureditev manjšega ograjenega cvetličnega nasada ter postavitev informacijskih tabel na podlagi kulturnovarstvenih pogojev.

Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada:
– priprava ocene protipotresne in poplavne ogroženosti,
– izdelava arhitekturnih izmer stavb.

Omejitve pravnega prometa:
Občina ima predkupno pravico na spomeniku lokalnega pomena in na nepremičnini v vplivnem območju nepremičnega spomenika lokalnega pomena.
Lastnik kulturnega spomenika mora o nameravani prodaji in o pogojih prodaje pisno obvestiti predkupnega upravičenca. Pristojni organ pokrajine ali občine v 30 dneh sporoči lastniku, ali bo občina izkoristila predkupno pravico.

Zahteve glede raziskovanja, proučevanja in dokumentiranja:
Lastnik oziroma posestnik spomenika mora pooblaščeni osebi ZVKDS dopustiti dokumentiranje in raziskovanje spomenika.
Lastnik oziroma posestnik ima pravico do odškodnine za škodo, povzročeno z navedenimi aktivnostmi.

Zahteve glede dostopnosti spomenika za javnost, zlasti časovne okvire:
Spomenik mora biti v sorazmerju z zmožnostmi lastnika dostopen javnosti na podlagi predhodne najave.
Z namenom izboljšanja dostopa javnosti naj spomenik označi, kadar to ni v nasprotju s koristmi varstva in drugimi javnimi koristmi. Označevanje se opravi tudi kot oblika varstva za primer oboroženih spopadov na podlagi mednarodnih pogodb, katerih podpisnica je Republika Slovenija.

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 pristojni organ na parcelah iz prvega odstavka 3. člena tega odloka v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika, na delu parcele iz drugega odstavka 3. člena tega odloka pa status vplivnega območja.

Za kršitev določb tega odloka veljajo kazenske določbe od 125. do 127. člena ZVKD-1. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat pristojen za kulturo.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.