Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – Odločba US RS, 45/94 – Odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – Odločba US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – Odločba US RS in 74/98), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96), 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, 73/97, 87/97, 73/98 in 31/00), 14. člena Statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 107/06, 112/06), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Semič (Uradni list RS, št. 59/08) je Občinski svet Občine Semič na 25. redni seji dne 20. 5. 2010 sprejel

Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju javnega vodovoda) ter zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in pri lastni oskrbi s pitno vodo.
S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. Za storitve javne službe se tudi šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.

Pojmi v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.
2. Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo.
3. Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi.
4. Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.
5. Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe v lasti Občine Semič.
6. Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
7. Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
8. Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda.
9. Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.
10. Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
11. Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo.
12. Upravljavec javnega vodovodnega omrežja je Javno podjetje Komunala d.o.o. Črnomelj.
13. Tehnični pravilnik za vodovod je pravilnik s katerim se ureja tehnična izvedba, vzdrževanje in uporaba javnega sistema za oskrbo s pitno vodo.
14. Interno vodovodno ali hidrantno omrežje je omrežje, ki ga od javnega vodovodnega omrežja ločuje vodovodni priključek z merilnim mestom.
15. Vodovodni priključek je priključek na javno vodovodno omrežje in je lahko stalen, začasen ali provizoričen, kakor jih definira tehnični pravilnik. Sestavljen je iz:
– priključnih in zapornih elementov na mestu priključka na javni vodovod s pripadajočimi spojniki, vgradno garnituro, betonskim podstavkom in cestno kapo,
– priključne in zaščitne cevi z vsem pripadajočim materialom,
– merilnega mesta, ki se zaključuje z zapornim ventilom za vodomerno napravo.
16. Vodarina je znesek, ki poleg cene vode vključuje tudi prispevke, davke in takse.
17. Števnina je znesek, namenjen za redno menjavo obračunskega vodomera.
18. Vzdrževalnina je znesek, namenjen vzdrževanju hišnih priključkov.
19. Omrežnina je znesek, namenjen pokrivanju letnih stroškov javne infrastrukture.
19. Normirana poraba, je poraba za stavbe z obračunskimi vodomeri določena po veljavnem pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen storitev. Določi se z upoštevanjem zmogljivosti vodomerov in faktorjev, pri čemer se za vodomer DN 13 upošteva normalna poraba, ki znaša 0,6 m3 pitne vode na dan, oziroma 0,15 m3/osebo/dan, kjer se poraba vode ne meri. V večstanovanjskih stavbah z upravnikom se normirana poraba lahko določi glede na dejansko število oseb, ki prebivajo v stavbi.
20. Prekomerna poraba je poraba pitne vode, ki je na letni ravni večja od normirane porabe v prejšnji točki tega člena. Cena prekomerno porabljene pitne vode (razlika nad normirano porabo) se poveča za 50%.

Z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja upravlja in gospodari javno podjetje Komunala Črnomelj d.o.o., Črnomelj (upravljavec). V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem območju Občine Semič, kjer je zgrajen javni vodovod, zagotoviti:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
2. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe;
3. vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda;
4. nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod;
5. vzdrževanje priključkov stavb na sekundarni vodovod;
6. vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
7. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
8. monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo se izvaja na tistih vodnih virih, ki oskrbujejo s pitno vodo javne vodovode, za katere je monitoring določen v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, če je vodni vir za oskrbo s pitno vodo površinska voda;
9. monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
10. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;
11. občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov;
12. občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;
13. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
14. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;
15. vodenje katastra javnega vodovoda;
16. posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture;
17. vodenje evidenc v skladu z veljavnim pravilnikom o oskrbi s pitno vodo.

Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na območju občine, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan. Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.

Objekti in naprave uporabnikov so:
1. interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali v posebnih primerih s pogodbo dogovorjeno mesto, katerega načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje mora zagotoviti lastnik stavbe sam;
2. vodovodni priključek:
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi,
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
3. vodomerni jašek;
4. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe. Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati vodovodni priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati.

Objekti in naprave v upravljanju upravljavca so:
a) Magistralno omrežje in naprave:
1. objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije,
2. tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja,
3. črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.
b) Primarno omrežje in naprave:
1. objekti in naprave za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij), kot so: vodnjaki, črpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice,
2. naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,
3. vodni zbiralniki,
4. cevovodi od črpališča ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov,
5. cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji).
c) Sekundarno omrežje in naprave:
1. omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje),
2. omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantno omrežje),
3. omrežje za vzdrževanje javnih površin,
4. črpališča ali naprave za vzdigovanje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju,
5. naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju.

Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov izda upravljavec.

Na področju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna (Pravilnik o oskrbi s pitno vodo, Uradni list RS, št. 35/06). Upravljavec javnega vodovoda mora o tem obvestiti bodočega uporabnika in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek.
Na poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
1. da je oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200 m ali
2. da je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.

Upravljavec opravlja na območju občine na podlagi javnega pooblastila naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe po tem odloku:
– izdaja projektne pogoje, smernice, soglasja in mnenja, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– izdaja soglasja k projektnim rešitvam,
– izdaja soglasja za izvedbo vodovodnega priključka.

Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega člena odloka naslednjo dokumentacijo:
a) k vlogi za pridobitev projektnih pogojev:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– idejno zasnovo,
– situacijo obstoječega stanja,
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode,
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi;
b) k vlogi za soglasje k projektnih rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom zunanje ureditve in s projektom za priključitev na javni vodovod,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– izvedbeni načrt interne vodovodne instalacije;
c) k vlogi za pridobitev soglasja za priključitev novih objektov:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– katastrski načrt (načrt parcele),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– načrt strojne (vodovodne) napeljave, s projektom za priključitev na javni vodovod,
– soglasje lastnika za prekop cestišča oziroma javnih površin,
– služnostna pogodba upravljavca z lastniki parcel preko katerih bo potekal vodovodni priključek;
d) k vlogi za pridobitev soglasja za priključitev nepriključenih obstoječih objektov:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, oziroma dokaz o legalnosti gradnje (objekt zgrajen pred letom 1967),
– katastrski načrt (načrt parcele),
– mapno kopijo,
– soglasje lastnika za prekop cestišča oziroma javnih površin,
– služnostna pogodba upravljavca z lastniki parcel preko katerih bo potekal vodovodni priključek;
e) k soglasju za začasni priključek:
– mapno kopijo,
– odločbo upravnega organa o začasnem objektu, ali GD za objekt, ki se gradi,
– opis predvidene porabe vode,
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma ustrezni,
– pravni akt, ki nadomesti soglasje lastnika,
– predviden datum odstranitve priključka;
f) projektne pogoje izdaja upravljavec tudi k tistim gradnjam objektov, kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta;
g) k soglasju za priključitev za ostale potrebe:
– opis predvidene porabe vode,
– katastrski načrt (načrt parcele),
– služnostna pogodba upravljavca z lastniki parcel preko katerih bo potekal vodovodni priključek.

Upravljavec je dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek, če uporabnik k svoji vlogi predloži predpisano dokumentacijo ter če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodovodnih virov, hidravlika omrežja in je možna tehnična izvedba.
V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec dolžan obvestiti uporabnika o razmerah ter pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.

Pri izdaji soglasja za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora upravljavec v skladu z določili tehničnega pravilnika določiti:
1. minimalni odmik objektov od vodovodnega omrežja,
2. pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem novogradenj,
3. traso, globino, profil in dolžino priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
4. lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,
5. posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih, predvidenih za zajem pitne vode,
6. pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem,
7. mesto priključitve na naprave in objekte, za katere je odgovoren upravljavec, in zahteve oziroma pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda.

Uporabnik ali drugi investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za pitno vodo.
Uporabniki ali drugi investitorji oziroma izvajalci, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini vodovodnega omrežja ali naprav, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca ter mu pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z upravljavčevim nadzorom, in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ali naprave nepoškodovane.
Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške.

Upravljavec je dolžan izvesti priključitev uporabnika na vodovodno omrežje pod pogojem, da je uporabnik izpolnil vse pogoje soglasja in poravnal vse obveznosti.
Za brezhibno stanje interne vodovodne inštalacije je odgovoren uporabnik.

Vodovodni priključek se izdela na stroške uporabnika na osnovi pisnega naročila. Po končani gradnji se vodovodni priključek vpiše v evidenco uporabnikov javnega vodovoda.
Vodovodni priključek je del objekta in je last uporabnika.
Vodovodni priključek vključno z obračunskim vodomerom vzdržuje upravljavec na stroške uporabnika. Stroški vzdrževanja vodomera so zajeti v števnini, stroški vzdrževanja vodovodnega priključka pa v vzdrževalnini, ki se zaračuna ob ceni vode. Določi se na osnovi zmogljivosti vodomerov in faktorjev po veljavnem pravilniku o metodologiji za določanje cen storitev.

Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Pri tem se mora upoštevati velikost in namembnost objekta, količino porabljene vode in tehnične zmožnosti vodovodnega sistema.

V primeru, da je v objektu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, so dolžni z medsebojnim sporazumom določiti pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v objektu. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku istega priključka ni obveznost upravljavca.
Če so v istem objektu uporabniki, ki uporabljajo vodo za različne namene, imajo lahko vgrajene ločene vodomere. V tem primeru se v centralnem jašku ali vodomerni niši postavi več vodomerov. Notranja vodovodna inštalacija mora biti izvedena za vsakega uporabnika posebej.
Vse novogradnje stanovanjskih objektov z več uporabniki (bloki) morajo imeti centralni jašek ali vodomerno nišo za več vodomerov izven objekta. Notranja vodovodna inštalacija mora biti izvedena za vsakega uporabnika posebej.

Uporabnik lahko s pisno izjavo, ki jo predloži upravljavcu, brezplačno prenese vodovodni priključek na drugo pravno ali fizično osebo, pod pogojem, da ni odprtih terjatev na vodovodnem priključku, ki se prenaša.
Če obstaja terjatev, prenos priključka ni možen. Ob spremembi uporabnika vodovodnega priključka je potrebno predložiti kupoprodajno ali najemno pogodbo.

Vse posege v obstoječi sistem javnega vodovoda in vodovodne priključke izvaja upravljavec ali od upravljavca pooblaščen strokovno usposobljeni in registrirani izvajalec, pod strokovnim nadzorom, ki ga zagotovi upravljavec. Enako velja tudi pri gradnji novih vodovodnih priključkov.
Pri novi izvedbi vodovodnih priključkov (do vključno ventila za vodomerom na strani uporabnika), ki so lastništvo uporabnikov javnega vodovoda, upravljavec izvaja montažna dela vključno z dobavo materiala. Navedena dela se izvajajo na stroške uporabnika, na osnovi pisnega naročila. Preostala dela (izkop, zasip, vzpostavitev terena v prvotno stanje) lahko izvede uporabnik v lastni režiji, lahko pa tudi ta dela zaupa upravljavcu.
Pri vzdrževanju in obnovi vodovodnih priključkov, ki so lastništvo uporabnikov javnega vodovoda, upravljavec izvaja vsa potrebna vzdrževalna dela.

Količina dobavljene vode se meri z odčitkom obračunskega vodomera v kubičnih metrih. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o dobavi vode. Posebne pogodbe se lahko sklenejo tudi s porabniki s pavšalnim odjemom, kadar meritev ni možna.

Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec javnega vodovodnega omrežja obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec upoštevajoč projekt ali na osnovi ogleda na terenu ob upoštevanju tehničnega pravilnika.
Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od državnega upravnega organa, pristojnega za kontrolo meril in plemenitih kovin. Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede in menjavo.
Stroški kontrole, umerjanja, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera bremenijo uporabnika v obliki števnine, ki jo upravljavec mesečno zaračunava uporabnikom.

Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčitava za obračun stroškov, razen če skleneta upravljavec javnega vodovoda in upravljavec internega vodovoda o tem posebno pogodbo.

Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer v skladu z določili tehničnega pravilnika, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje in redne preglede. Vodomerni jašek se praviloma izvede izven objektov.
Stroški prve nabave in namestitve obračunskega vodomera gredo v breme uporabnika. Upravljavec lahko vodomer, kolikor je to nujno potrebno (posledica zmrzali, udar tople vode, mehanskih poškodb in drugih dogodkov, ko je naprava poškodovana tako, da ne opravlja svoje funkcije), zamenja brez predhodnega obvestila uporabniku, dolžan pa ga je naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi.
Vse okvare, ki so nastale na vodomeru (zaradi zmrzali, udara tople vode in mehanskih poškodb ...) ali priključku, bremenijo uporabnika.

Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik takoj prijaviti upravljavcu. Uporabnik ima poleg rednih pregledov pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če se oceni, da je sporna njegova točnost.
Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi vse stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
Izredno kontrolo vodomera mora uporabnik naročiti pisno in je ni mogoče kasneje v postopku preklicati.

Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera.
Upravljavec odčita stanje na obračunskem vodomeru najmanj enkrat letno. V vmesnem času se uporabniku zaračunava mesečna akontacija za porabljeno vodo v višini povprečne mesečne porabe prejšnjega obračunskega obdobja.
Uporabnik lahko tudi sam posreduje odčitek stanja vodomera.
Ob popisih se kontrolira tudi stanje plomb na vodomerih.
Ob rednih in izrednih menjavah vodomerov se opravi popis in poračun.

Račun mora porabnik plačati v roku, navedenem na računu. Porabnik lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v osmih dneh po prejemu računa ali položnice. Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici ali računu v postavljenem roku, pa ni sporočil upravljavcu pisnega ugovora na obračun, ga upravljavec pisno opozori. Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode. Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici ali računu niti v 15 dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec prekine dobavo vode, o čemer mora biti porabnik v samem opominu opozorjen. Upravljavec vodovoda ni odgovoren za škodo povzročeno uporabniku v primeru prekinitve dobave vode. Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.

Uporabniki plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih računov. Račun se izstavi na podlagi odčitane dejanske porabe preteklega obračunskega obdobja oziroma akontacije za porabljeno vodo v višini povprečne mesečne porabe v preteklem obračunskem obdobju. Uporabnikom se obračuna prekomerna poraba v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09).
Račun se izstavi na podlagi cenika, veljavnega na dan izstavitve računa.

V primeru, če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način odjema, ali da iz drugega vzroka ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, se obračuna pavšalna poraba vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja.
Če obstoječi porabnik pitne vode nima vgrajenega vodomera oziroma vgraditev odklanja, se porabljena voda obračuna s pavšalno porabo 4,5 m3 vode na osebo mesečno (najmanj ena oseba mesečno), za nenaseljene objekte (zidanice, vikendi) pa 3 m3 mesečno.
V primeru odstranitve ali poškodbe plombe upravljavca na vodomeru, se uporabniku ob ugotovitvi porabe dodatno zaračuna še 50 m3 porabe vode in dejanski stroški ponovne nastavitve plombe, oziroma menjave vodomera.

Upravljavec izstavlja račun za porabljeno vodo praviloma lastniku objekta, lahko pa tudi najemniku tega objekta. V slednjem primeru mora lastnik objekta pisno obvestiti upravljavca, da bo najemnik poravnaval račune za porabljeno vodo ter tudi začetek in konec najemnega razmerja.
V primeru, da zapadli račun najemnik ne poravna v dogovorjenem roku, se slednji prefakturira lastniku objekta in od takrat naprej je lastnik zavezanec za plačilo računa ne glede na trajanje najemnega razmerja.

Viri financiranja javne službe so:
– cena pitne vode,
– omrežnina,
– števnina,
– vzdrževalnina,
– sredstva občinskega proračuna,
– drugi viri.
Tarife oziroma cene za posamezne vire financiranja se določajo na predlog upravljavca po veljavni zakonodaji in predpisanem postopku.

Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov priključenih na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu. Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

Na območju kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe se lastni vodni viri in kapnice ne smejo uporabljati za oskrbo s pitno vodo, temveč le za druge namene.
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnega vodnega vira ali kapnice po določilih prejšnjega odstavka tega člena le, če sta interna napeljava s priključitvijo na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave.

Varovalna območja vodnih virov in varovalni ukrepi znotraj teh območij se na osnovi strokovnih podlag regulirajo z odlokom ali uredbo o zaščiti vodnih virov na območju občine.

Splošni pogoji glede gradnje in odmikov od vodovodnih objektov, naprav in cevovodov se določijo s tehničnim pravilnikom, ki ga s predhodnim soglasjem župana sprejme izvajalec. Izvajalec javne službe s soglasjem predpiše pogoje, pod katerimi je dovoljeno graditi ob vodovodu.
Pravilnik določa podrobnejša navodila in tehnične normative za projektiranje, gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda.
Pri svojem delu so projektanti, izvajalci in upravljavec javnega vodovoda ter uporabniki dolžni dosledno izvajati določila Tehničnega pravilnika za vodovod.

Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam.
Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške.

Na vodovodu se ne sme graditi ali postavljati objektov in nasipati ali odvzemati materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje.
Sprememba kote – nivelete terena nad vodovodom je možna le s pismenim soglasjem, ki ga na prošnjo investitorja izda izvajalec javne službe.

Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pri opravljanju teh del poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne, to je v višini okolice in dostopne. Pri trajni spremembi okolice kap ali kote – nivelete terena mora investitor prilagoditi tudi elemente vodovodnega omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe na njegove stroške.

Lastniki zemljišč, preko katerih poteka vodovod, morajo izvajalcu javne službe dovoliti neoviran dostop do vodovoda za potrebe vzdrževanja in interventnih ukrepov.

Upravljavec lahko na stroške uporabnika z obvestilom prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če je vodovodni priključek izveden brez soglasja upravljavca,
2. če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,
3. če interni napeljavi pri uporabnikih, ki imajo hkrati lasten vir pitne vode, nista medsebojno ločeni,
4. če interne napeljave pri uporabnikih, ki imajo več priključkov in plačujejo vodo po različnih tarifah, niso medsebojno ločene,
5. če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo ali če razširi svojo lastno napeljavo,
6. če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled vodovodnega priključka in notranjih instalacij skladno z določbami tega odloka,
7. če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca popravilo ali zamenjavo vodovodnega priključka in odklanja plačilo nastalih stroškov,
8. če uporabnik brez soglasja odstrani plombo upravljavca na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo vodovodnega priključka,
9. če uporabnik, ki plačuje pavšalno porabo vode, odkloni vgradnjo vodomera,
10. če uporabnik kljub opozorilu upravljavca ne odpravi napak na interni inštalaciji,
11. če uporabnik odstrani vodomer ali kako drugače posega na vodovodni priključek,
12. če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden.
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi in brez obvestila prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu,
2. če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
3. če z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode.
Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.
Dobava vode se prekine, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Upravljavec lahko trajno prekine dobavo vode na stroške uporabnika, če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno naroči ukinitev priključka.
Priključek upravljavec ukine tako, da:
– fizično odstrani priključni ventil, cev in vodomer,
– izbriše priključek iz katastra,
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.

Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode v naslednjih primerih:
– za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del,
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javnega vodovoda,
– v primeru višje sile kot npr.: potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad električne energije in podobno.
Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave vode iz razlogov iz prve alineje tega člena pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja, na svoji spletni strani, na krajevno običajen način ali neposredno.
V primeru krajših (do štirih ur) nepredvidenih prekinitev objava ni potrebna.

Upravljavec ne odgovarja za morebitno nastalo škodo, ki bi nastala pri uporabniku zaradi prekinitve dobave vode iz razlogov, navedenih v 40. členu.

V primerih višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad energije, velike okvare na objektih in napravah in podobno, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, vendar mora o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene. Omejitev odvzema iz vodovoda so dolžni upoštevati tudi uporabniki.
V takih primerih se ravna skladno s sprejetim Programom redukcij oskrbe s pitno vodo.

Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo, poleg nalog iz 3. člena tega odloka, naslednje obveznosti:
1. zagotavlja normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet,
2. redno vzdržuje vse objekte in naprave javnega vodovoda,
3. vzdržuje in zamenjuje vodovodne priključke iz naslova vzdrževalnine,
4. redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne in izredne preglede skladno z Zakonom o meroslovju, ali na zahtevo uporabnika,
5. zagotavlja in redno kontrolira kakovost pitne vode skladno s predpisi,
6. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode preko sredstev javnega obveščanja, preko spletne strani, na krajevno običajen način ali neposredno,
7. redno odčitava vodomere in skrbi za obračun porabljene vode,
8. izdaja soglasja in omogoča priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok,
9. organizira preskrbo v primerih višje sile in poroča o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom,
10. sistematično pregleduje omrežja in ugotavlja izgube ter skrbi za avtomatizacijo sistema,
11. izvaja redni tehnični nadzor in redno vzdrževanje hidrantnih omrežij v skladu s zakonodajo,
12. kontrolira ustreznost interne inštalacije pred priklopom na javni vodovod,
13. na zahtevo in stroške uporabnika izvrši izredni pregled interne inštalacije,
14. opravi kontrolo kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna,
15. meri količino načrpane vode na lastnih črpališčih,
16. pridobi vodna dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo rabo vode iz vodnih virov za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, in sicer za vse vodne vire, ki so v uporabi na območju občine,
17. pripravlja predloge za planirane obnove, širitve in dopolnitve oskrbnega sistema in pri tem še zlasti upošteva:
– pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja, je treba preveriti in po potrebi obnoviti vodovode, ki ne ustrezajo več veljavnim normativom za hidrantno omrežje,
– javni vodovodi naj potekajo po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje vodov in priključkov,
– javni vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov, narejenih v skladu z veljavnimi standardi in odgovarjajoči kvaliteti,
– javni vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji,
– pri proizvodnih in storitvenih dejavnostih je treba za uporabo tehnološke vode načeloma predvideti in uporabljati zaprte sisteme,
18. pripravlja predloge za izvajanje varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih virov na podlagi sprejetih uredb o zaščiti vodnih virov in pri posegih v prostor mora upoštevati pogoje o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje pitnih voda,
19. vodenje katastra javnega vodovoda,
20. vodenja evidenc opravljanja storitev javne službe,
21. vodenje evidence oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov,
22. vodenje programa oskrbe s pitno vodo,
23. posredovanje poročila o izvajanju javne službe.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. za priključitev na javni vodovod in za posege na vodovodnih objektih in napravah pridobijo soglasje upravljavca,
2. redno vzdržujejo interno inštalacijo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in poskrbijo za stalno dostopnost,
3. ščitijo pred zmrzovanjem obračunski vodomer,
4. dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode,
5. takoj javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, vodovodnih priključkih, vodomerih in odjemu vode iz hidrantov,
6. pismeno obveščajo upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe; sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti,
7. redno plačujejo obveznosti na osnovi izdanih računov,
8. urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera, in sporočajo upravljavcu naslovnika in plačnika računov,
9. se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primerih višje sile ali ob prekinitvi dobave vode,
10. pridobijo soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilu interne inštalacije,
11. povrnejo škodo na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu,
12. obnoviti dotrajani notranji del interne inštalacije.

Če izvajalci del opravljajo dela v bližini javne komunalne infrastrukture, si morajo pridobiti soglasje upravljavca. Pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic, trgov, morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje. Upravljavci drugih objektov in naprav (kanalizacijskega, elektro, telekomunikacijskega, toplovodnega, plinovodnega omrežja itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane, v primeru poškodbe pa so dolžni vzpostaviti prvotno stanje in poravnati vso nastalo škodo.

Uporabniki ne smejo prekiniti dobave vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnažiti vodo.

Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov. Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode je potrebno pridobiti soglasje upravljavca in najkasneje v 24 urah obvestiti upravljavca o odvzemu porabljene vode. V poročilu je treba navesti datum, količino, čas, mesto odvzema in razlog odvzema.
Za gasilske vaje mora izvajalec vaj predhodno obvestiti upravljavca ter si pridobiti soglasje.
Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje cest in ulic, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve, za polnjenje cistern za prevoz vode in drugo se sme izvajati le na osnovi pisne privolitve ali sklenjene pogodbe z upravljavcem.

Hidrante, ki so vgrajeni na interni napeljavi in pri katerih se pretok vode ne registrira z vodomeri, je potrebno plombirati. Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodomera, veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.
Ti hidranti morajo biti dostopni ob vsakem času, uporabnik pa sme plombo odstraniti le v primeru požara ali druge višje sile.
O odstranitvi plombe, mora uporabnik obvestiti upravljavca v roku 24 ur.
Če uporabnik o odstranitvi plombe ne obvesti upravljavca vodovoda, se šteje, da je odvzem vode registriran v času od zadnje kontrole plombiranja do ugotovitve takega stanja. Upravljavec vodovoda ima v tem primeru pravico uporabniku zaračunati 200 m3 vode.

Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodbe nosi sam vse stroške popravila za okvare, ki jih je povzročil.

Investitor izgradnje javnega vodovoda mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje upravljavcu v roku šest mesecev od pridobitve uporabnega dovoljenja.
Za prevzem objektov in naprav javnega vodovoda v upravljanju morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov, prve meritve hidrantov, evidenco osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem, urejena morajo biti tudi vsa lastninska razmerja),
– sprejet in ovrednoten mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda za stare vodovode,
– vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani, vzdrževani in tehnično brezhibni,
– predane morajo biti izjave izvajalcev, garancijski listi, navodila za obratovanje in vzdrževanje vgrajenih naprav,
– postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, listin o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev),
– prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika, predajo pa ustrezni organ investitorja.
Kolikor niso izpolnjeni pogoji za prenos objektov in naprav v upravljanje lahko investitor v smislu preprečevanja gospodarske škode sklene pogodbo z upravljavcem o začasnem upravljanju z objekti in napravami, vendar največ za dobo 1 leta.

1. Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojne občinske nadzorne službe v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
2. Strokovni nadzor opravljajo delavci upravljavca JP Komunala Črnomelj d.o.o.

Z globo 600 evrov se kaznuje izvajalec javnega vodovoda:
1. če izvede priključitev brez predhodnega soglasja (7. člen),
2. če v 30 dneh ne izvede priključitve uporabnika na vodovodno omrežje v primeru, da je uporabnik izpolnil vse pogoje soglasja, in poravnal vse obveznosti,
3. če prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikom (40. člen),
4. če ne izvaja prekinitve dobave vode v primerih, kot jih določa 42. člen.
Z denarno kaznijo 200 evrov se kaznuje za prekršek iz prve alinee tega člena tudi odgovorna oseba izvajalca vodovoda.

Z globo 600 € se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki stori prekršek, če:
1. se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (7. člen),
2. se ne priključi na javni vodovod (8. člen),
3. ne izvaja del v skladu s 13. in 45. členom,
4. posegajo v obračunski vodomer (21. člen),
5. odklanja vgraditev vodomera (28. člen),
6. poslabša pogoje oskrbe drugim uporabnikom in vpliva na kakovost vode v javnem vodovodu (31. člen),
7. ravna v nasprotju z Uredbo o zaščiti vodnih virov (33. člen),
8. ne upošteva predpisanih pogojev soglasja (34. člen),
9. gradi ali posega na javni vodovod (36. člen),
10. ne upošteva objavljene omejitve pri varčevanju z vodo (42. člen),
11. odvzema vodo iz hidranta v nasprotju s 47., 48. in 49. členom tega odloka.
Z globo 200 evrov se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 200 evrov se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena uporabnik – fizična oseba.

Uporabniki, ki niso vpisani v kataster porabnikov, se morajo prijaviti upravljavcu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.
Uporabniki, ki plačujejo pavšalno porabo vode so dolžni vgraditi vodomere v skladu s tem odlokom v roku 1 leta, v nasprotnem primeru upravljavec ravna skladno z 39. členom tega odloka.

Določila tega odloka, ki se nanašajo na obračun vzdrževalnine, se pričnejo uporabljati s 1. 1. 2011.
Do roka iz prejšnjega odstavka krijejo stroške vzdrževanja in popravila hišnih priključkov. Tako kot doslej, uporabniki.

Upravljavec v roku pol leta po uveljavitvi tega odloka ob predhodnem soglasju župana Občine Semič sprejme tehnični pravilnik za vodovod in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pravilnik določa podrobnejša navodila in tehnične normative za projektiranje, gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem uveljavitve veljave tega odloka preneha veljati dosedanji Odlok o javnem vodovodu in oskrbi naselij s pitno vodo na območju občin Črnomelj in Semič (Uradni list RS, št. 108/02).