Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl. US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZP Načrt), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (3/07 – UPB4, 29/07 Odl. US: U-I-56/06-31, 58/07 Odl. US: U-I-34/05-9, 16/08 Odl. US: U-I-414/06-7, 17/08 (21/08 popr.), 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP), 14. člena Statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 107/06, 112/06), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Semič (Uradni list RS, št. 59/08) je Občinski svet Občine Semič na 25. redni seji dne 20. 5. 2010 sprejel

S tem odlokom se ureja pogoje in način opravljanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju izvajanja javne službe v Občini Semič, tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja gospodarske javne službe,
– vrsto in obseg javnih dobrin javne službe in njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– pravice in obveznosti uporabnikov javne službe,
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
– druge elemente pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.
Storitev javne službe je:
1. Odvajanje komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti.
2. Odvajanje padavinske vode iz streh in javnih površin v javno kanalizacijo.
Storitev javne službe ni:
1. Odvajanje padavinske vode, v javno kanalizacijo iz površin, ki niso javne površine.
2. Odvajanje tehnološke vode v javno kanalizacijo.
Storitve javne službe se morajo po tem odloku zagotavljati na celotnem območju občine.

Namen odloka je predvsem:
– zagotavljanje in upravljanje javne službe,
– uveljavljanje zakonov in ostalih predpisov, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda,
– smotrno planiranje, gradnja in uporabe javne kanalizacije,
– razporejanja stroškov obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije,
– varovanje okolja.

Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. To je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu;
2. padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo;
3. industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki nastaja pri uporabi v kmetijski dejavnosti, ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov;
4. komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode;
5. mala komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Narejena je za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov, v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo;
6. nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Zgrajena je kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katere se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo;
7. greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Greznica je gradbeni objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo;
8. obstoječa greznica je greznica, ki obratuje na dan uveljavitve tega odloka;
9. populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Enota je izražena v BPK (5). En populacijski ekvivalent je enak 60 gramov BPK (5)/dan;
10. obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;
11. območje izvajanja javne službe so aglomeracije (območje poselitve) na območju celotne občine, na katerih morata biti po operativnem programu odvajanja in čiščenja odpadne vode določena način in obseg izvajanja javne službe;
12. javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov;
13. javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
14. kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti;
15. primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;
16. sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
17. Mešano kanalizacijsko omrežje so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;
18. Ločeno kanalizacijsko omrežje so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni ločeno odvajanju komunalne odpadne vode in ločeno odvajanju padavinske vode na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;
19. območje površin, predvidenih za širitev naselja, je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja;
20. območje poselitve je območje poselitve v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, ali v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
21. vodovarstveno območje je območje v skladu s predpisom, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo;
22. občutljivo območje zaradi evtrofikacije je območje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Evtrofikacija je obogatitev vode s hranili, zlasti s spojinami dušika oziroma fosforja, ki povzroči pospešeno rast alg in višjih rastlinskih vrst, posledica česar je nezaželena motnja v ravnotežju organizmov v vodi, ter poslabšanje kakovosti vode;
23. občutljivo območje zaradi kopalnih voda je območje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
24. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
25. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije;
26. porabnik javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, ki je priključena na javno kanalizacijo, oziroma je koristnik storitve javne službe;
27. lastnik javnega omrežja je Občina Semič.

Javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda zagotavlja občina v skladu z zakonodajo o obveznih gospodarskih javnih službah na območju Občine Semič v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
Javno službo na celotnem območju Občine Semič izvaja JP Komunala Črnomelj d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).

Izvajalec je dolžan opravljati javno službo skladno s Programom oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode in skladno z Gospodarsko finančnim načrtom J.P. Komunala Črnomelj.
Program za vsako naslednje poslovno leto pripravi izvajalec in ga najpozneje do 31. oktobra v tekočem letu, posreduje v uskladitev občini.

Čiščenje odpadne vode na območju Občine Semič se prostorsko zagotavlja:
– v čistilnih napravah za komunalne odpadne in padavinske vode, ki se odvajajo preko centralnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so nanj priključena,
– v lokalnih komunalnih čistilnih napravah za komunalne odpadne in padavinske vode, ki se odvajajo preko lokalnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so priključene nanje,
– v malih čistilnih napravah do 50 PE, ki niso v upravljanju javne službe.

V javno kanalizacijo se lahko odvaja tudi tehnološka in padavinska voda s površin, ki niso javne površine po predpisanih pogojih. V takih primerih mora biti interna kanalizacija izvedena ločeno za tehnološko vodo in komunalno odpadno vodo. Združitev internih kanalizacij je možna le za merilnim mestom za tehnološko vodo.
Odvajanje tehnološke vode in padavinske vode s površin, ki niso javne ni storitev javne službe. To je posebna storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije.

Na območjih, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena in na območjih na katerih v skladu z veljavno zakonodajo in nacionalnim Operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode, ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, se lahko komunalna odpadna voda odvaja v:
– male komunalne čistilne naprave,
– greznice brez iztoka, za katere mora biti redno praznjenje zagotovljeno v okviru javne službe,
– kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čisti v mali komunalni čistilni napravi manjši od 50 PE, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb.
V Občini Semič so taka naselja vsa, razen: Semič (del), Oskoršnica (del), Sovinek, Moverna vas, Krupa, Štrekljevec, Kal, Krvavčji Vrh, Črešnjevec pri Semiču. Območja naselij, kjer je predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo so razvidna iz grafičnega dela Operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode. Grafični del je na vpogled na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor in na sedežu občine.
Na vodovarstvenih območjih je potrebno odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih, industrijskih in padavinskih voda urediti v skladu z veljavno zakonodajo za vodovarstvena območja.
Odvajanje komunalne odpadne vode v pretočne greznice ni dovoljeno, razen če gre za obstoječo greznico in še ni potekel rok iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
Prehodni roki za odstranitev pretočnih greznic na območjih brez javne kanalizacije so:
– 31. 12. 2015, če je obstoječa stavba na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju
– 31. 12. 2017, če obstoječa stavba ni na območju iz prejšnje alinee.
Čiščenje pretočnih greznic izvaja izvajalec javne službe v skladu s Programom praznjenja greznic.
Padavinske vode ne smejo biti speljane v greznico. Odvedene morajo biti v vodotoke, ponikovalnice, kjer je to mogoče ali v kanalizacijo padavinskih voda.

Splošni pogoji za zagotavljanje storitev javne službe so:
– zgrajeno sekundarno in primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije s čistilnimi napravami
– zgrajeni hišni priključki
– izpolnjene obveznosti izvajalca in uporabnikov
– javna pooblastila izvajalcu.

Lastnik zgrajene javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje upravljavcu v roku šestih mescev od pridobitve uporabnega dovoljenja.
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– Objekt, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, gradbeno dovoljenje, projekt izvedenih del, geodetski načrt novega stanja, dokazilo o preizkusu vodotesnosti, zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem, urejena morajo biti tudi vsa lastninska razmerja oziroma sklenjene služnostne pogodbe);
– sprejet in ovrednoten mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja za objekte, ki daljši čas niso bili v uporabi,
– predane morajo biti izjave izvajalcev, garancijski listi, navodila za obratovanje in vzdrževanje vgrajenih naprav,
– postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisnikom o primopredaji dokumentacije,
– prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika, predajo pa ustrezni organ lastnika.
Kolikor niso izpolnjeni pogoji za prenos objektov in naprav v upravljanje lahko lastnik v smislu preprečevanja gospodarske škode sklene pogodbo z upravljavcem o začasnem upravljanju z objekti in napravami, vendar največ za dobo 1 leta.

Priključitev na javno kanalizacijo je dovoljena samo na podlagi pisnega soglasja izvajalca, sklenjene služnostne pogodbe in ob upoštevanju pogojev tega odloka. Upravljavec je dolžan s soglasjem dopustiti priključitev, če uporabnik vloži zahtevo in to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije. V primeru ko priključitev ni možna, mora upravljavec pisno v zakonskem roku za izdajo soglasje o tem obvestiti uporabnika.
Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev ali preureditev obstoječega priključka na javno kanalizacijo obvezna za vse objekte v naselju in zunaj naselja ali dela naselja.
Po posebnem soglasju upravljavca in investitorja je možno istočasno ob gradnji javne kanalizacije izvesti tudi hišne priključke -priključitev na javno kanalizacijo.
Upravljavec javne kanalizacije mora v roku 30 dni od prevzema objekta v upravljanje oziroma od pričetka poskusnega obratovanja javne kanalizacije obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora opraviti v roku 6 mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti neposredno na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode, obvezno pod nadzorom izvajalca javne službe.
Če je pri obstoječih objektih kanalizacijski priključek izveden s pravili stroke, pogoji soglasja in navodili upravljavca ter je kljub temu potrebno zgraditi lastno črpališče, se to zgradi na stroške investitorja javne kanalizacije, objekt pa je v lasti uporabnika.
Kanalizacijski priključek mora biti izveden v skladu s pravili stroke, pogoji soglasja in navodili upravljavca.
Največja dovoljena količina odpadne vode iz stavbe, ki se odvaja v javno kanalizacijo je odvisna od prevodnosti javne kanalizacije.
Vsaka stavba se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka.
V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več stavb preko enega – skupinskega kanalizacijskega priključka, s čemer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka.
Kanalizacijski priključek lahko izvaja upravljavec javne kanalizacije (izvajalec javne službe) ali pa drugi usposobljeni izvajalec pod nadzorom upravljavca javne kanalizacije na stroške uporabnika.
Investitor je dolžan izvedbo priključkov priglasiti upravljavcu 7 dni pred pričetkom del. Upravljavec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov.
Prvi revizijski jašek se praviloma postavi na zemljišču, ki je v lasti lastnika stavbe. Kolikor to ni možno, mora lastnik za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu dovoljenje lastnika zemljišča, kjer je možno postaviti revizijski jašek.
V primeru, ko prvega revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je lastnik dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.

Kanalizacijski priključek se lahko ukine na podlagi utemeljenega (rušenje objekta) pisnega zahtevka uporabnika. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljavec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov. Stroške ukinitve krije uporabnik.

Izvajalec javne službe sam ali na podlagi odločbe pristojnih inšpekcijskih služb, na stroške uporabnika brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, najprej prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda, in sicer tako, da se uporabniku prekine odtok iz notranje kanalizacije v javno kanalizacijo in nato dobavo vode iz javnega vodovoda predvsem v naslednjih primerih, ko:
– je zaradi stanja interne kanalizacije stavbe ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne, kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi,
– z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo z vodo iz javnega vodovoda,
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje, premoženje in varno obratovanje javne kanalizacije,
– odpadna voda prekorači dovoljeno količino maščob, kislin, trdnih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrozivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z drugimi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in naprav,
– niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev ali pa je v nasprotju z njim,
– je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca,
– uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave,
– uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in stopnje onesnaženosti odpadne vode ali pregled na kanalizacijskem priključku,
– uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka,
– uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
– uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu, niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode, v roku, ki je na njem naveden.

Prekinitev oskrbe izvajalec izvede po predhodnem obvestilu.
Odvajanje odpadne in padavinske vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh napravah zaradi njegovega ravnanja, ki jo je povzročila njegova odpadna voda.
V primeru, da kljub prekinitvi iz prvega odstavka tega člena pri uporabniku še vedno nastaja odpadna in padavinska voda, ki predstavlja nevarnost za okolico, je uporabnik dolžan zagotoviti odvajanje odpadne in padavinske vode, dokler kršitev ni odpravljena in dokler niso vzpostavljeni pogoji za priključitev na javno kanalizacijo.

Izvajalec ima pravico prekiniti odvod odpadne vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji, vendar mora organizirati ustrezen začasen način odvajanja odpadne vode in o vzrokih ter času trajanja prekinitev ter navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja, na spletni strani ali na krajevno primeren način.

V primeru višje sile ima izvajalec pravico, brez povračila stroškov, prekiniti ali omejiti odvajanje odpadne vode, mora pa postopati skladno z načrtom ukrepanja v primeru višje sile, ki ga pripravi organ pristojen za zaščito in reševanje. Višja sila po tem odloku so; potres, požar, poplave, izpad energije, udori, plazovi, lomi in velike okvare na javni kanalizaciji.
Izvajalec ne odgovarja za škodo v stavbah zaradi izlivov iz javne kanalizacije, ki so nastali zaradi:
– višje sile in drugih izrednih dogodkih
– kadar priključitev stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedeno v skladu z izdanim soglasjem.

Zaščita vodonosnih območij in vodovodov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in upravljavcev.

Obveznosti izvajalca so določena s tem odlokom, podrobneje pa s Programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode. Vsebino programa določa pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
Izvajalec javne službe ob predhodnem soglasju župana sprejme Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji. Le-ta določa podrobnejša navodila in tehnične normative delovanja z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivost delovanja, predvsem se uredi:
– smernice za projektiranje in gradnja javne kanalizacije,
– tehnične normative za priključevanje na javno kanalizacijo,
– normative o sestavi odpadne vode, ki se smejo odvajati v javno kanalizacijo,
– način ugotavljanja stopnje onesnaženosti odpadnih voda,
– način obračuna stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda,
– način zagotavljanja obratovanja, vzdrževanja in nadzora javne kanalizacije, soglasij za gradnjo javne kanalizacije in priključitev nanjo,
– način ravnanja z odpadnimi vodami na območjih, kjer ni javne kanalizacije.
Poleg predpisanih obveznosti pa mora izvajalec izvajati še:
– skrbi za vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
– planiranje obnov, širitev, dopolnitev in avtomatizacije javne kanalizacije,
– sodeluje z načrtovalci in projektanti javne kanalizacije,
– redno obračunavanje storitev javne službe po veljavni zakonodaji,
– izvajanje rednih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji,
– kontroliranje ustreznosti kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije uporabnika pred priključitvijo stavbe na javno kanalizacijo,
– kontroliranje stanja kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v stavbo uporabnika.

Obveznosti in pravice uporabnikov po tem odloku so:
– uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo v količinah in z lastnostmi, ki so določene s predpisi in soglasjem za priključitev,
– če za določeno vrsto odpadne vode niso sprejeti predpisi o mejni koncentraciji, se uporabljajo predpisi ali smernice, ki veljajo v Evropski uniji.

Uporabnik ne sme odvajati ali zlivati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzročajo motnje pri odvajanju odpadne vode ali pri postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi.
V primeru, da izvajalec ugotovi, da je uporabnik odvajal ali izlil v javno kanalizacijo odpadno vodo iz prvega odstavka tega člena, obvesti o dogodku inšpektorat, pristojen za varstvo okolja in organ nadzora po tem odloku, opravi preiskave in tehnološke meritve, ugotovi zmanjšanje učinkovitosti čiščenja na komunalni čistilni napravi ter druge posledice, skladno s postopkom, predvidenim za takšne primere. Izvajalec bo nastalo škodo ocenil in od uporabnika zahteval povrnitev nastalih stroškov.
Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v kanalizacijske objekte in naprave javne kanalizacije. Na trasi kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo izvajanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.

Praznjenje nepretočnih greznic:
Na območjih, kjer javna kanalizacija ni zgrajena in se odpadna voda iz stavb odvaja v greznice ali male čistilne naprave, je lastnik dolžan izvajalcu ali pooblaščenemu podizvajalcu dovoliti:
– redno praznjenje nepretočne greznice,
– najmanj enkrat na 4 leta odvajati blato iz pretočnih greznic in odvoz blata iz malih čistilnih naprav na čistilno napravo,
– izvajanje obratovalnega monitoringa skladno s pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode.
Lastnik stavbe je dolžan z izvajalcem skleniti pogodbo o izvajanju obratovalnega monitoringa za male čistilne naprave in za odvajanje blata iz malih čistilnih naprav. Odvoz blata iz pretočnih in nepretočnih greznic se izvaja po veljavnih predpisih. Pogodbo za male ČN je dolžan lastnik skleniti pred pričetkom obratovanja.
V primeru, ko izvajalec ugotovi, da vsebina greznice ne ustreza pogojem za sprejem, naredi potrebne analize ter uredi obdelavo in odstranitev neustrezne vsebine na stroške uporabnika.
Vsebine greznic, blata iz malih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij ni dovoljeno izpuščati v javno kanalizacijo.
Odpadno vodo in goščo iz greznice je prepovedano odvažati na javne ali kmetijske površine, travnike oziroma neposredno odvajati v površinske ali podzemne vode.
Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije se dovoli gradnja nepretočnih greznic in malih čistilnih naprav. Pretočne greznice so lastniki dolžni odstraniti iz uporabe v rokih iz 8. člena tega odloka. Male čistilne naprave morajo imeti ustrezen certifikat o učinkovitosti čiščenja skladno s predpisi.

Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja tehnološko odpadno vodo, mora letno poročilo o emisijskem monitoringu, ki je izdelano skladno s predpisi o emisijskem monitoringu za odpadno tehnološko vodo, posredovati izvajalcu v pisni in elektronski obliki do 30. januarja za preteklo leto.
Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih uporabnika, morajo biti izvajalcu redno dostavljani.
Uporabnik je dolžan pridobiti soglasje izvajalca pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količine tehnološke odpadne vode, do katerih je prišlo zaradi sprememb tehnoloških postopkov, sprememb obsega proizvodnje, prenehanja določene dejavnosti, načina pred čiščenja odpadne vode ali zaradi drugih podobnih vzrokov.

Uporabniki, ki imajo objekte priključene na javno kanalizacijo ali jih priključujejo so dolžni:
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljavca,
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo, greznico in vse naprave vgrajene vanjo,
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do merilnih mest, za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,
– dovoliti dostop in opravljanje del na svoji lastnini ali posesti, kadar gre za kontrolo kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali ugotavljanje količin in lastnosti odpadne vode,
– javljati izvajalcu vse okvare na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vse pojave, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvod odpadne vode in obračun stroškov,
– plačevati stroške za odvajanje in čiščenje odpadne vode,
– urediti medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun na osnovi enega obračunskega vodomera in sporočiti izvajalcu naslov upravitelja stavbe ali pooblaščenega prejemnika računa,
– obveščati izvajalca o vseh spremembah količine in lastnosti tehnološke odpadne vode,
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode,
– odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določene v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
– dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,
– uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo odpadno tehnološko vodo, morajo o vseh spremembah predložiti upravljavcu analizo odpadne vode, izdelano v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje,
– odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
– če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo upravljavca pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja,
– kontrolira in redno čisti lovilce olj, lovilce maščob in peskolovce na interni kanalizaciji.
Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

Na podlagi javnega pooblastila izdaja izvajalec na področju Občine Semič v zvezi z opravljanjem javne službe po tem odloku:
– smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice),
– mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja),
– projektne pogoje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: pogoje),
– soglasja k projektnim rešitvam in ostala soglasja v zvezi z priključitvijo objekta (v nadaljnjem besedilu: soglasja) na podlagi predložene dokumentacije.

Za izdajo projektnih smernic, mnenj, pogojev in soglasij mora investitor predložiti:
1. za smernice in mnenja k prostorskim izvedbenim aktom:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora;
2. za projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– projekt za gradbeno dovoljenje z načrtom zunanje ureditve,
– projekt za izvedbo kanalizacijskega priključka;
3. za soglasje za priključitev obstoječega objekta:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, bio razgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, če gre za tehnološko odpadno vodo,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za tehnološke odpadne vode z določitvijo izvora odpadne vode če niso iz gospodinjstva,
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje odpadne vode (če je predčiščenje potrebno),
– pogodba o služnosti med izvajalcem javne službe, lastnikom stavbe in lastniki parcel po katerih bo potekal priključni kanal;
4. za soglasje za priključitev novega objekta:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– projekt za izvedbo interne kanalizacije stavbe,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, bio razgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, če gre za tehnološko odpadno vodo,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za tehnološke odpadne vode z določitvijo izvora odpadne vode če niso iz gospodinjstva,
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje odpadne vode (če je predčiščenje potrebno),
– pogodba o služnosti med izvajalcem javne službe, lastnikom stavbe in lastniki parcel po katerih bo potekal priključni kanal;
5. za soglasje za priključitev začasnega objekta:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500,
– odločbo upravnega organa o začasnem objektu,
– opis dejavnosti, za katero bo objekt služil, z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– soglasje za poseg na javne površine,
– soglasje lastnikov, po katerih bo potekal priključni kanal, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje;
6. za soglasje za ukinitev priključka:
– utemeljen zahtevek za ukinitev priključka,
– gradbeno dovoljenje za rušitvena dela;
7. za soglasja k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.

Javna služba se financira iz:
– cene storitve,
– omrežnine,
– proračuna občine,
– okoljske dajatve.
Cena storitev javne službe se določa skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen za izvajanje javne službe.

Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki vode prekomerno obremenjuje ali je zavezanec za obratovalni monitoring odpadnih voda, plačuje ceno čiščenja skladno s pogodbo.

Uporabnik, ki vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski proizvodnji), jo odvaja neposredno v vodotok ali ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračunanih stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda vključno z okoljsko dajatvijo za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda pod pogojem, da se količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim vodomerom.
Nosilec kmetijske dejavnosti lahko ob izpolnjevanju določila iz prve alineje tega člena vložijo zahtevek za oprostitev stroškov okoljske dajatve. Vlogi je potrebno priložiti dokazilo o statusu kmeta.

Infrastrukturni objekti in naprave javne kanalizacije na območju občine so v njeni lasti.
Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo magistralno, primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje, vključno s pomožnimi objekti in napravami, ki so predani v upravljanje.
To so:
– primarni vodi (kolektorji) z revizijskimi jaški,
– sekundarni vodi z revizijskimi jaški,
– črpališča na primarnih in sekundarnih vodih za prečrpavanje odpadne in padavinske vode,
– čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda,
– razbremenilniki visoke vode,
– zadrževalni bazeni visoke vode,
– peskolovi,
– lovilci olj in
– drugi objekti in naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javne kanalizacije.

Stroji in oprema, ki so potrebne za izvajanje javne službe, so v lasti izvajalca.

Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem ali mešanem sistemu. Vsi novi kanali se gradijo v ločenem sistemu, razen v naslednjih primerih:
– ko padavinske vode ni možno ločiti iz sistema, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,
– ko zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,
– ko je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.

Javna kanalizacija mora biti vodotesna. V javno kanalizacijo in lastno kanalizacijo za čiščenje odpadnih vod ni dovoljeno odvajanje drenažnih vod, podtalnice, vodotokov ter meteornih voda, ki jih je možno speljati v ponikovalnico ali vodotok. V ločeno zgrajeno kanalizacijo padavinskih vod pa ni dovoljeno odvajati komunalno in industrijsko odpadno vodo.
Lastnik ali upravljavec objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta, zagotoviti odvajanje vode neposredno v vodotok ali ponikanje v tla. Lastnik ali upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena padavinska voda, da je po veljavnih predpisih ne sme spuščati neposredno v vode, mora na območjih, kjer ni javne kanalizacije, to vodo zajeti in očistiti oziroma ravnati v skladu z Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07).

Izvajalec javne službe ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem se kanalizacijski objekti in naprave nahajajo. Izvajalec mora po opravljenem delu vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje in poravnati morebitno nastalo škodo.

Če je naselje ali del naselja, oziroma več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, oziroma na območju kjer javna kanalizacija še ni zgrajena, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbah:
– odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije, in čisti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb, ali
– se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici in je njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe.

V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
– praznjenje pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in
– izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
Izvajalec javne službe opravlja zgoraj navedene storitve na stroške uporabnika.

Izvajalec javne službe mora lastnike ali upravljavce nepretočnih greznic, obstoječih greznic in upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način obvestiti o:
– komunalni ali skupni čistilni napravi, na kateri se obdelujeta komunalna odpadna voda in blato,
– rokih in času praznjenja nepretočnih greznic, pretočnih greznic in prevzemanja blata malih komunalnih čistilnih naprav,
– načinu predvidene obdelave prevzetega blata ter nadaljnje uporabe, predelave ali odstranjevanja obdelanega blata in
– drugih pogojih za praznjenje nepretočnih greznic, pretočnih greznic in prevzem blata malih komunalnih čistilnih naprav.

Elementi obračuna:
Uporabniki so dolžni kriti stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
Uporabniki so dolžni kriti stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.
Elementi obračuna javne službe so:
– količina odpadne vode z dopustno stopnjo onesnaženja,
– količina odpadne vode s prekomerno stopnjo onesnaženja,
– količina padavinske vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo v okviru javne službe (strehe),
– količina padavinske vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo v okviru posebne storitve (tehnološke vode, padavinske vode s površin, ki niso javne površine ...),
– čiščenje odpadne vode,
– praznjenje pretočnih greznic in malih čistilnih naprav.
Osnove za obračun:
– Odvajanje odpadne vode se določi na osnovi količine porabljene pitne oziroma tehnološke vode iz javnega ali internega vodovoda in porabljene vode iz naravnih virov.
– Količine za odvajanje in čiščenje padavinske vode se določi na osnovi povprečnih padavin, ki padejo na prispevno površino in se odvajajo v javno kanalizacijo.
– Osnova za obračun stroškov za čiščenje komunalne odpadne vode je količina porabljene pitne oziroma tehnološke vode iz javnega ali internega vodovoda in porabljene vode iz naravnih virov.
– Strošek praznjenja in čiščenja greznične vode ter praznjenja in čiščenja malih čistilnih naprav se obračuna na podlagi veljavnega cenika storitev.
Prekomerna stopnja onesnaženja odpadne vode:
Rezultati meritev lastnosti odpadne vode so lahko del osnove za izračun stroškov čiščenja odpadnih voda. Faktor onesnaženosti odpadnih voda se ugotavlja v skladu s tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji.
Praznjenje greznic:
– Lastnikom greznic, katerim bodo storitve praznjenja in čiščenja opravljene bolj pogosto, kot predpisuje Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode, se storitev zaračuna skladno z veljavnim cenikom JP Komunale.
Merilno mesto:
– Količina odpadne vode je enaka količini porabljene pitne oziroma tehnološke vode in se meri z vodomerom, vgrajenim v vodomernem jašku.
– V primeru, da količine porabljene pitne oziroma tehnološke vode ni možno ugotavljati z vodomerom, se poraba ugotavlja na podlagi povprečno porabljene vode na osebo v skladu z znanim podatkom o povprečni porabi v Republiki Sloveniji. (150 l/dan/osebo) ali na drugačen način za določitev količin in kvalitete odpadnih voda.
– Vsi stroški v zvezi z izvajanjem meritev količin in lastnosti odpadnih voda gredo v breme uporabnika.
– Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih virov ali vodovodov, plačujejo stroške odvedene vode v količini, kot jo načrpajo.
– Če izvajalec javne službe ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna poraba vode, ugotovljena na osnovi odčitkov vodomera v obdobju zadnjih treh mesecev.
Oblikovanje cene:
Ceno kanalščine in čiščenja ter praznjenja greznic in malih ČN se oblikuje na osnovi predpisov, ki urejajo oblikovanje cen obveznih občinskih javnih služb.
Odpis dela stroškov v primeru okvar:
– Izvajalec javne službe lahko uporabniku, pri katerem se zaradi okvare na notranji vodovodni napeljavi pojavi izjemno velika poraba vode, katere količina je osnova za kritje stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, te stroške delno odpiše. Osnova za delni odpis komunalnih storitev sta dokazilo o dejanskem stanju okvare oziroma potrdilo, da je okvara odpravljena.
– Delni odpis stroškov je možen le enkrat v tekočem koledarskem letu in le za tisti del odpadne vode, ki nedvoumno ni bila odveden v javno kanalizacijo.

1. Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojne občinske nadzorne službe in pristojne državne inšpekcijske službe v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
2. Strokovni nadzor opravljajo delavci upravljavca JP Komunala Črnomelj d.o.o.

V primeru kršitve določil tega odloka organ občinskega nadzora ali pristojni inšpektor z odločbo odredi ukrepe za odpravo stanja, in uvede postopek za kaznovanje kršilca odloka.

Z globo 600 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec, če:
– ravna v nasprotju s 5. členom,
– ravna v nasprotju z 11. členom,
– ravna v nasprotju z 18. členom,
– ravna v nasprotju s 35. členom,
– ravna v nasprotju s 36. členom.
Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba izvajalca.

Z globo 600 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če:
– ravna v nasprotju z 11. členom,
– ravna v nasprotju z 20. členom,
– ravna v nasprotju z 21. členom,
– ravna v nasprotju z 22. členom,
– ravna v nasprotju s 23. členom.
Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba uporabnika – pravne osebe.
Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena uporabnik – fizična oseba, če ravna v nasprotju z prvim odstavkom tega člena.

Upravljavec v roku pol leta po uveljavitvi tega odloka ob predhodnem soglasju župana Občine Semič sprejme tehnični pravilnik o javni kanalizaciji in ga objavi v Uradnem listu RS. Pravilnik določa podrobnejša navodila in tehnične normative za projektiranje, gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javne kanalizacije.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Semič (Uradni list RS, št. 106/08).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.