Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 28/06 – sklep US RS, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odločba US RS), Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo in 21/06 – odločba US RS), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 7/05 – sklep US RS, 34/05 – odločba US RS, 44/05, 40/06, 51/06 – popr., 115/06 in 139/06 – odločba US RS), 14. člena Statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 107/06, 112/06), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Semič (Uradni list RS, št. 59/08) je Občinski svet Občine Semič na 25. redni seji dne 20. 5. 2010 sprejel

Odlok določa način, predmet in pogoje opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Semič.

Ta odlok določa opravljanja obvezne gospodarske javne službe tako, da določa:
– način zbiranja odpadkov,
– način predelave in obdelave odpadkov,
– prevoza odpadkov,
– pretovora odpadkov,
– odlaganja komunalnih odpadkov,
– subjekte ravnanja z odpadki
– nadzor nad izvajanjem odloka.

S tem odlokom se določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrsto in obseg storitev javne službe,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
– pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
– financiranja javne službe,
– vrsto in obseg infrastrukture potrebne za izvajanje javne službe.

Cilji ravnanja z odpadki so:
1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov,
2. preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov,
3. zajemanje in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka po sistemu ločenega zbiranja odpadkov,
4. vračanje odpadkov v predelavo za ponovno uporabo (recikliranje),
5. izločanje nevarnih, bioloških in drugih odpadkov ter ustrezno ravnanje z njimi,
6. izvajanje sprejemljivih ukrepov za okolje z odpadki,
7. zagotoviti oddajo komunalnih odpadkov v obdelavo pred odlaganjem na odlagališču,
8. uveljavitev načela “stroške plača povzročitelj”.

Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Komunalni odpadki po tem odloku so odpadki, ki nastajajo kot odpadki v gospodinjstvu ali odpadki, ki so po naravi in sestavi njim podobni odpadki iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 in podskupino 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov.
2. V ločeno zbrano frakcijo bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: biološki odpadki) štejejo odpadki, ki lahko postanejo uporabni, če se razgradijo z anaerobnimi ali aerobnimi procesi; v to frakcijo komunalnih odpadkov sodijo predvsem ostanki hrane ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in drugi odpadki biološkega izvora.
3. Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu in nima negativnega vpliva na okolje.
4. Ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov, ki so primerni za ponovno uporabo oziroma predelavo (v nadaljnjem besedilu: sekundarne surovine) so odpadki iz gospodinjstva, proizvodnje in porabe, ki se po predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem procesu, njihovo zbiranje pa poteka ločeno po posameznih vrstah (papir, kovine, steklo, tekstil ali podobno) ali pa jih je mogoče izločiti v nadaljnjih procesih prebiranja oziroma predelave odpadkov.
5. Kosovni komunalni odpadki so večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, kot so; večji kosi embalaže, pohištvo itd.
6. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so tisti nevarni odpadki, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih, ter mora biti njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki ali neporabljena oziroma nerabna odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo ob porabi v gospodinjstvih.
7. OEEO oprema (odpadna električna in elektronska oprema) so odpadki, ki so za svoje pravilno delovanje odvisni od električnega toka ali elektromagnetnih polj in proizvodi, ki so namenjeni proizvodnji, prenosu in merjenju toka in polj.
8. Ostanek odpadkov so neopredeljivi in nerazgradljivi komunalni odpadki, ki jih ni mogoče razvrstiti med biološke odpadke, sekundarne surovine ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke ter nastajajo ob porabi v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki ustvarjajo komunalne odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se odlaga na odlagališče ali sežiga; za povzročitelja veljajo kot ostanek odpadkov vsi odpadki, ki jih z vzpostavljenim sistemom ni mogoče obdelati.
9. Predpisana posoda za odpadke je posoda, v katero povzročitelj zbira odpadke in iz katere jih izvajalec prevzema. Predpisane posode za odpadke so skladno z veljavno tehnologijo ravnanja z odpadki določene in so različnih prostornin in različnih karakteristik za različne namene (namenske posode za odpadke).
10. Namenske predpisane posode za odpadke so namenjene zbiranju različnih frakcij komunalnih odpadkov, skladno s tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov (namenske posode za zbiranje bioloških odpadkov, za zbiranje posameznih frakcij sekundarnih surovin, za zbiranje ostanka odpadkov, za zbiranje kosovnih odpadkov in podobno).
11. Namenska predpisana vreča za odpadke je vreča iz primernega materiala in z ustrezno oznako, ki jo izvajalec prodaja povzročiteljem za občasno zbiranje ostanka odpadkov.
12. Odjemni prostor je prostor, s katerega izvajalec prazni namenske predpisane posode. Ta prostor je praviloma na javni površini, lahko pa je tudi na funkcionalni površini in mora biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljiv. Lokacije odjemnih prostorov določi izvajalec. Dostop do odjemnega prostora mora biti svetle širine vsaj 3 m in svetle višine vsaj 3,6 m. Kadar dostop ni zagotovljen za smetarsko vozilo, se odjemni prostor določi na mestu, ki je še dostopno za smetarsko vozilo. Za povzročitelje na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec določi zbirna in odjemna mesta ter način zbiranja komunalnih odpadkov (zabojniki, vreče). Posode za odpadke morajo biti postavljene na odjemno mesto takoj, ko izvajalec za določeno območje organizira odvoz odpadkov, oziroma takoj, ko objekt stopi v uporabo. Na določen termin odvoza mora biti posoda na odjemnem mestu do 6. ure zjutraj.
13. Transportna pot je pot, po kateri se vrši organizirano zbiranje odpadkov. Podrobneje je opredeljena v programu odvoza.
14. Zbirni prostor je prostor, na katerem so postavljene namenske predpisane posode za odpadke. Zbirni prostor je lahko hkrati tudi odjemni prostor kolikor je možen normalen odjem odpadkov. Praviloma je lociran čim bliže nastajanju odpadkov.
15. Zbiralnica (Ekološki otok) je prostor, na katerem stojijo namenske predpisane posode za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji te odpadke odlagajo in prepuščajo izvajalcu javne službe.
16. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji iz gospodinjstev izvajalcu te frakcije oddajajo.
17. Zbirni center je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, kjer jih povzročitelji iz gospodinjstev, ki se nahajajo na območju občine, lahko brezplačno prepuščajo izvajalcu.
18. PCRO (Podcenter za ravnanje z odpadki) je pokrit ali nepokrit, posebej urejen in opremljen prostor na katerem se izvaja dejavnost zbirnega centra, pretovora odpadkov, tehtanja odpadkov, kompostiranja, predelava odpadkov ipd.
19. Gospodarjenje z odpadki zajema preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov ter njihovih škodljivih vplivov na okolje in ravnanje z odpadki.
20. Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, stiskanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov.
21. Predelava odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki. Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo odpadkov. Sežiganje komunalnih in drugih odpadkov s toplotno obdelavo z namenom njihovega odstranjevanja ni predelava odpadkov.
22. Odstranjevanje odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki. Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati, in zajema predvsem obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično-fizikalnimi metodami in odlaganje odpadkov.
23. Zbiranje odpadkov je pobiranje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo zbiralcem odpadkov ter razvrščanje ali mešanje teh odpadkov, z namenom prevoza zaradi njihove predelave ali odstranjevanja.
24. Začasno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov zaradi ustreznega zajemanja ali zbiranja na kraju njihovega nastajanja pred zagotovitvijo predelave ali odstranitve.
25. Pristojni organ je organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka.
26. Program odvoza je program ravnanja z odpadki, ki ga pripravi in sprejme izvajalec.
27. Odstranjevalec odpadkov je oseba, ki odstranjuje odpadke ne glede na to ali je njihov povzročitelj ali pa odstranjuje odpadke za druge imetnike (v nadaljevanju: izvajalec).
28. Zbiralec odpadkov je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja zbiranje določene vrste odpadkov (v nadaljevanju: zbiralec).
29. Prevoznik odpadkov je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja prevažanje odpadkov drugih imetnikov (v nadaljevanju: prevoznik).
30. Skupne posode so posode, v katero povzročitelj zbira odpadke in iz katere jih izvajalec prevzema; predpisane posode za odpadke so skladno z veljavno tehnologijo ravnanja z odpadki določene in so različnih prostornin in različnih karakteristik za različne namene.
Drugi pojmi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonskih ali podzakonskih predpisih.

Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki so:
1. Občina Semič,
2. Izvajalec javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v skladu z odlokom o ustanovitvi je JP Komunala d.o.o. Črnomelj (v nadaljevanju: izvajalec),
3. Povzročitelji obremenitev, torej pravne in fizične osebe, ki so lastniki, uporabniki ali upravljavci stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov ter površin in pri katerih nastajajo komunalni odpadki (v nadaljevanju: povzročitelji),
4. Prevzemniki ločeno zbranih frakcij komunalnih in drugih odpadkov,
5. Načrtovalci in projektanti, ki morajo poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določila tega odloka ter obstoječo tehnologijo in opremo izvajalca za izvajanje dejavnosti,
6. Cerod d.o.o. kot prevzemnik komunalnih odpadkov namenjenih za predelavo in odlaganje preostanka odpadkov.

Ravnanje s komunalnimi odpadki zajema:
1. Zbiranje odpadkov:
– zbiranje in odvoz odpadkov iz gospodinjstev,
– zbiranje ločenih frakcij odpadkov in odvoz zbranih frakcij z ekoloških otokov,
– zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,
– zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov,
– zbiranje in odvoz bioloških odpadkov,
– zbiranje in odvoz ostalih komunalnih odpadkov,
– zbiranje in odvoz zbranih frakcij iz zbirnih centrov,
– delovanje zbirnih centrov,
– analitična obdelava podatkov,
– nabavo in vzdrževanje opreme za zbiranje,
– obveščanje in osveščanje uporabnikov.
2. Predelava in obdelava odpadkov:
– delovanje podcentra za ravnanje z odpadki (PCRO),
– oddajanje ločenih frakcij v predelavo,
– sortiranje ločeno zbranih frakcij,
– razstavljanje kosovnih odpadkov in njihova obdelava,
– začasno skladiščenje ločenih frakcij ter kosovnih in nevarnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
– pretovarjanje vseh frakcij odpadkov,
– stiskanje posameznih frakcij odpadkov.
3. Odstranjevanje odpadkov in deponiranje odpadkov
– prevoz preostanka odpadkov na deponijo Leskovec – Cerod,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov na odlagališču Leskovec – Cerod.
4. Upravljanje – nadzor zaprtega Odlagališča komunalnih odpadkov Vranoviči:
– ravnanje z izcednimi vodami na zaprtem Odlagališču komunalnih odpadkov (OKO Vranoviči),
– monitoring vpliva izcednih voda na okolje na zaprtem Odlagališču komunalnih odpadkov (OKO Vranoviči).

Javno službo na celotnem območju občine izvaja JP Komunala Črnomelj, d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec) v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in v objektih v javni rabi. Ti odpadki so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni.
Komunalni odpadki, ki so predmet zbiranja, odvoza in deponiranja na območju občine (po klasifikacijskem seznamu uredbe o ravnanju z odpadki) so:
1. papir in lepenka,
2. steklo,
3. drobna plastika in drugi odpadki iz plastike,
4. drobni kovinski odpadki (npr. pločevinke),
5. kompostirni kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, menz in restavracij,
6. oblačila in tekstil.
Odpadki z vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč):
1. odpadki primerni za kompostiranje,
2. drugi odpadki, neprimerni za kompostiranje.
Drugi komunalni odpadki:
1. mešani komunalni odpadki,
2. odpadki iz živilskih trgov,
3. odpadki iz čiščenja cest.
Na PCRO je možen lasten dovoz spodaj naštetih odpadkov s strani povzročiteljev iz gospodinjstev.
Ti odpadki so:
– steklo
– papir
– plastika
– kovine
– jedilna olja in maščobe, barve, črnila, lepila, smole, detergenti
– baterije in akumolatorji
– električna in elektronska oprema
– odpadne gume
– les
– kosovni odpadki
– odpadna zdravila
– odpadne sveče
– oblačila in tekstilni odpadki
– mešani komunalni odpadki.
Odpadki, odloženi poleg predpisanih posod in v nenamenskih plastičnih vrečah ali različnih embalažah, niso predmet odvoza. Možen pa je lasten dovoz s strani povzročiteljev iz gospodinjstev na PCRO Vranoviči.

1. Povzročitelji odpadkov so komunalne odpadke dolžni odlagati po vrstah v namenske predpisane posode, postavljene na zbirnih prostorih ter na zbiralnicah.
2. Z ločenim zbiranjem odpadkov so povzročitelji dolžni začeti takoj, ko izvajalec določi način in kraj zbiranja ter zagotovi namenske predpisane posode za odpadke in to na način, kot ga omogočajo razpoložljive posode.

1. Tipizirane posode za odpadke (V = 120 l, 240 l, 500 l, 660 l, 770 l, 900 l, 1100 l ter 5 m3 ali 7 m3) ne smejo biti napolnjena tako, da je ni mogoče zapreti.
2. Večje količine odpadkov, ki se pojavijo občasno, se lahko odloži v namensko predpisano vrečo za odpadke (kolikor se ne morejo uporabljati posode), ki jo je potrebno postaviti na zbirni oziroma odjemni prostor poleg predpisane posode na dan odvoza. Namensko vrečo je možno kupiti pri izvajalcu javne službe.
3. Če količina odpadkov redno (večkrat mesečno) presega prostornino predpisane posode za odpadke, izvajalec povzročitelju določi ustrezno povečanje prostornine posode.

1. Na podlagi izdanih smernic načrtovalci prostora in projektanti stanovanjskih sosesk, proizvodnih in drugih poslovnih zgradb ter drugih objektov, kjer bodo nastajali odpadki, določijo zbirne in odjemne prostore ter zbiralnice, kot jih določa ta odlok. Njihovi investitorji pa so dolžni zagotoviti njihovo izgradnjo in jih morajo opremiti z namenskimi predpisanimi posodami v okviru dejavnosti. Poleg splošnih normativov in standardov morajo upoštevati tudi določbe tega odloka, obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalcev.
2. V obstoječih naseljih, poslovnih zgradbah, proizvodnih obratih in drugih objektih urejajo, gradijo in obnavljajo zbirne prostore lastniki objektov na podlagi ustreznega upravnega dovoljenja. Zbiralnice pa ureja izvajalec. Zbirni prostor in odjemni prostor pa urejajo (vzdržujejo red in čistočo, dostope v zimskem času) lastniki objektov, oziroma izvajalec na njihov račun. Z ureditvijo zbirnega prostora na javni površini, ki ni hkrati tudi odjemni prostor, mora soglašati pristojni organ.
3. Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb, parkirišč in drugih javnih površin morajo ob objektih oziroma na njih postaviti koše za odpadke in posode za ločeno zbiranje odpadkov oziroma zbiralnice. Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb in drugih javnih površin lahko skupaj za več objektov ali površin skupno uredijo zbiralnice, če to omogočajo prostorske razmere in pogoji in je to smiselno ter racionalno. Lastniki oziroma uporabniki v tem odstavku opredeljenih objektov in površin so dolžni koše za odpadke nabaviti, jih postaviti in izpraznjevati v tipizirane posode za odpadke.

1. Zbirni centri in Podcenter za ravnanje z odpadki (PCRO) so občinska infrastruktura. Investicijsko vzdrževanje bremeni proračun občine.
2. Nabava predpisanih posod za odpadke bremeni investitorja oziroma lastnika objekta. Lastniki skrbijo za njihovo vzdrževanje, pranje in obnavljanje v lastno breme.
3. Izvajalec vodi evidenco lastnih skupnih posod za odpadke in skrbi za njihovo vzdrževanje in nadomeščanje.
4. Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena se v primeru, ko do poškodovanja ali uničenja predpisane posode pride zaradi krivdnega, neustreznega ali hudo malomarnega ravnanja povzročitelja, s stroški popravila ali zamenjave posode bremeni povzročitelja.

1. Zbirni prostor izven objekta in odjemni prostor za odpadke morata ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem in ne smeta ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
2. Za vzdrževanje in dostopnost zbirnega in odjemnega mesta je zadolžen povzročitelj odpadkov.

1. Prostornino in število predpisanih posod za odpadke na posameznem zbirnem prostoru določa izvajalec in jih sproti prilagaja tehnologiji ravnanja z odpadki, obsegu in strukturi odpadkov ter izkušnjam ob izvajanju javne službe.
2. Izvajalec lahko določi eno ali več predpisanih posod za odpadke za več povzročiteljev skupaj.

1. Izvajalec vodi kataster lastnih skupnih posod in posod zbiralnic – (ekoloških otokov) s podatki o vrstah, tipih in prostornini predpisanih posod za odpadke na posameznih lokacijah.
2. Kataster je last izvajalca in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema.
3. Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov.
4. Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa.
5. Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.

1. Povzročitelj pred predvidenim časom odvoza, določenim s programom odvoza prestavi predpisane posode za odpadke z zbirnega prostora na odjemni prostor, po odvozu pa prazne vrne na zbirni prostor.
2. Kadar izvajalec onesnaži zbirni ali odjemni prostor, ga je dolžan takoj očistiti.
3. Nihče ne sme izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa do odjemnega prostora ali zbiralnice.
4. Osebam, ki za to nimajo pisnega dovoljenja izvajalca, je prepovedano prebiranje, prelaganje ali odvažanje odpadkov iz zbirnih ali odjemnih mest.
5. Izvajalec javne službe lahko zavrne prevzem odpadkov na odvzemnem mestu, če so odloženi v nasprotju z veljavno zakonodajo in tem odlokom.

V posode za komunalne odpadke je prepovedano odlagati:
1. gradbeni material, kamenje in zemljo,
2. odpadke v večjih kosih (večja embalaža, pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa, vozila, in stanovanjska oprema, komunalnim odpadkom podobni odpadki iz drugih virov),
3. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
4. odpadke v tekočem stanju,
5. kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,
6. tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke in druge posebne in nevarne odpadke, ki po uredbi o klasificiraji niso komunalni ali nevarni odpadki,
7. poginule živali in kože.
Pristojna medobčinska inšpekcija in redarstvo lahko z odločbo zahteva od povzročiteljev odstranitev odpadkov, ki se odlagajo izven posod za odpadke.

1. Tehnologijo, transportne poti in urnik odvoza odpadkov določi izvajalec v Programu odvoza odpadkov.
2. Izvajalec mora opredeliti tudi rešitve za čas, ko bodo določeni kraji težko dostopni ali nedostopni za njegova vozila v primeru višje sile, tako, da se opravi odvoz takoj, ko so za to podani pogoji, oziroma najkasneje v naslednjih dveh delovnih dneh po odpravi ovire.
3. Program odvoza izdela in sprejme izvajalec.

Izvajalci so dolžni posode in vrečke za odpadke iz tega odloka prazniti skladno s programom odvoza. Izvajalec mora urnik odvoza iz Programa odvoza objaviti na krajevno običajen način.

1. Izvajalec je dolžan vse odpadke odvažati s posebej urejenimi vozili, ki omogočajo nakladanje in odvažanje odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi.
2. V primeru, da izvajalec sam ne zmore opraviti nalog iz tega odloka, je dolžan poskrbeti, da to v njegovem imenu in na njegov račun opravi drug usposobljen izvajalec.

1. Odvoz kosovnih odpadkov in prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev se izvajata na način, ki ga določi izvajalec in v skladu s predpisi. Izvajalci so dolžni odjemno mesto po odvozu očistiti.
2. Prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev poteka po programu odvoza tako, da je zagotovljen strokoven prevzem teh odpadkov od povzročiteljev.

1. Ostanek odpadkov izvajalec odstranjuje skladno z veljavno zakonodajo.
2. Ostanek odpadkov se odlaga na regijski deponiji Leskovec – Cerod d.o.o.

Na prekladalno postajo je dovoljeno pripeljati mešane komunalne odpadke skladno s tehnologijo ravnanja z odpadki.
Podcenter za ravnanje z odpadki Vranoviči upravlja izvajalec. V ta namen sprejme poslovnik o upravljanju, obratovanju in vzdrževanju PCRO-ja.
S poslovnikom se določi režim prekladanja odpadkov, evidenca dovoza odpadkov na deponijo Leskovec – Cerod, varnostne ukrepe pri delu, varovanje objekta, nadzor in potrebna dela, ki se izvajajo na PCRO-ju.
Obratovalni čas PCRO-ja določi izvajalec.

Izvajalec mora tekoče voditi in trajno hraniti evidenco o količini in sestavi odpadkov, preloženi na PCRO-ju in odpeljanih na odlagališče Cerod.

Če so odpadki odloženi nezakonito izven odlagališč (v nadaljnjem besedilu: divja odlagališča), se sanirajo v skladu z odločbo pristojne inšpekcije ali nalogom pristojnega organa.
Če policija ali inšpekcija odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, imata občina ali država pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka.
Če povzročiteljev ni mogoče ugotoviti, je lastnik zemljišča dolžan prijaviti lokacijo odlagališča na občino, ta pa preko svojih medobčinskih inšpekcijskih služb poskuša odkriti povzročitelja.
Divje odlagališče se do sanacije registrira v katastru divjih odlagališč, ki ga po naročilu in v imenu ter za račun občine vodi izvajalec.
Kataster divjih odlagališč se vodi v grafični in tekstualni obliki, vsebuje pa podatke o lokaciji posameznega odlagališča, vrstah in količini odloženih odpadkov.

1. Izvajalec ima obveznosti:
– v sodelovanju s pristojnim organom skrbeti za razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe ter za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti, napravami in sredstvi, potrebnimi za izvajanje javne službe;
– pripravljati Program odvoza odpadkov;
– določiti vrsto odvzemnih posod;
– pripravljati predlog letnega plana gospodarske javne službe;
– voditi kataster lastnih skupnih posod in zbiralnic;
– v imenu in za račun občine voditi kataster divjih odlagališč;
– voditi podatkovno bazo za obračun storitev;
– voditi in trajno hraniti evidenco o količini in sestavi odpadkov, odpeljanih na odlagališče;
– voditi monitoring o vplivih zaprtega odlagališča na okolje;
– sklepati pogodbe s pogodbenimi povzročitelji odpadkov;
– pripravljati letne in dolgoročne plane izvajanja gospodarske javne službe po tem odloku ter poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe;
– opredeliti tehnologijo ravnanja z odpadki z določitvijo postopka njihovega prebiranja, prekladanja, naknadnega ločevanja ločenih frakcij, kompostiranja bioloških odpadkov in drugih načinov predelave;
– določiti število odvozov odpadkov po posameznih kategorijah, skladno s tem odlokom;
– določiti tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;
– upoštevati standardizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z določanjem prostornine posod, potrebne posameznemu povzročitelju oziroma skupini povzročiteljev;
– določati predpisane vreče za odpadke in pogoje njihove uporabe;
– določati minimalni standard opreme zbiralnic (katere posode, kako vzdrževane, nalepke …);
– določati postopek izdajanja pogojev in soglasij po pooblastilih iz tega odloka;
– določati podrobnejše vsebine katastra skupnih posod in zbiralnic;
– obveščati in seznanjati povzročitelja o ravnanju z biološkimi odpadki, ki se kompostirajo v hišnih kompostnikih v naseljih kjer so dani pogoji za takšno ravnanje z biorazgradljivimi odpadki;
– določiti druge pogoje, merila in pravila, potrebna za organizirano in s predpisi usklajeno ravnanje z odpadki ter za nemoteno delovanje javne službe.
2. Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih in organizacijskih standardov in drugih standardov in normativov za izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po veljavni zakonodaji.

1. Upravljavec ima glede na potrebe izvajanja javne službe in glede na infrastrukturo, ki jo opredeljuje ta odlok, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij (kolikor to ni v nasprotju z zakonom):
– k prostorskih aktom;
– k projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja;
– v drugih primerih določenih z zakonom.
2. Upravljavec je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje.
3. Če ni v zakonu, podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o pritožbah zoper odločitve upravljavca, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča župan.

1. Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet urejanja v tem odloku, so povzročitelji odpadkov (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj odpadkov).
2. Povzročitelj odpadkov je vsaka oseba, katere delovanje ali dejavnost na območju občine povzroča nastajanje odpadkov, in sicer predvsem:
a) fizične osebe, kot gospodinjstva,
b) fizične osebe, kot samostojni podjetniki in obrtniki,
c) lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni uporabi,
d) pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori, v oziroma ob katerih nastajajo komunalni odpadki,
e) osebe, ki upravljajo javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno),
f) osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
3. V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnosti (npr. fizična oseba hkrati kot gospodinjstvo in kot lastnik ali najemnik gospodarskih objektov), je dolžan storitve javne službe plačevati za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki, posebej.
4. Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora novi povzročitelj o začetku povzročanja odpadkov takoj obvestiti izvajalca.

1. Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni status (lastništvo, najem, dejanska uporaba …) stalno ali začasno prebiva v eni stanovanjski enoti.
2. Oseba, ki oddaja v najem stanovanjski ali drug prostor (v nadaljevanju: najemodajalec), je plačnik storitev. Lahko pa v najemni pogodbi določi za plačnika storitev najemojemalca.
3. Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta, v zvezi s katerim se povzročitelju obračunavajo storitve, zavezanca ne odvezuje plačila storitev.
4. Kot povzročitelji odpadkov oziroma kot uporabniki storitev javne službe, se lahko obravnavajo upravniki stanovanjskih in poslovnih objektov ali upravljavci javnih in drugih površin.
5. V primeru ko upravnik nastopa naproti izvajalcu javne službe v svojem imenu in na račun lastnika ali skupnosti lastnikov stanovanj ali poslovnih prostorov, pridobi v razmerju do izvajalca pravice in obveznosti sam.
6. Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi posodami za zbiranje odpadkov, po končani prireditvi pa takoj poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in da odpadke odpeljejo na dogovorjeno odvzemno mesto, in sicer na njegove stroške.
Izvajalec mora zbrane odpadke odpeljati najkasneje v času odvoza iz kraja, kjer se odpadki odvažajo po urniku.

1. Izredni povzročitelji so tisti, ki s povzročeno količino odpadkov omogočajo izvajanje posameznega odvoza odpadkov izključno za njihove potrebe. Odvoz se izvaja po potrebi. Predpisane posode za odpadke, v katere zbira odpadke izredni povzročitelj, so praviloma last povzročitelja, ki jih je dolžan tudi vzdrževati in čistiti. Izredni povzročitelj se lahko dogovori tudi za najem posod pri izvajalcu ali se z njim dogovori za njihovo čiščenje in vzdrževanje.
2. Izredni povzročitelji odpadkov, ki opravlja dejavnost sezonskega značaja (npr. kampi, gostinski vrtovi in terase …) in upravljalci drugih javnih površin, kjer nastajajo komunalni odpadki (npr. pokopališča) dostavijo izvajalcu naročilo za odstranjevanje odpadkov.
3. Povzročitelj pridobi status izrednega povzročitelja z dostavo naročila izvajalcu. Dostava naročila je skladno s tem odlokom obvezna.

1. Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje odpadkov obvezna v okvirih, ki jih določa ta odlok.
2. Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka je obvezno za vse povzročitelje odpadkov.
3. Zbiranje in odlaganje odpadkov, za katere ta odlok posebej ne ureja ravnanja, organizirajo povzročitelji sami v skladu s predpisi in po potrebi v skladu z navodili izvajalca.

Financiranje javne službe se zagotavlja:
a) iz cene storitve,
b) od prodaje frakcij,
c) iz občinskega proračuna,
d) iz drugih virov.

Ravnanje z odpadki plačujejo vsi povzročitelji odpadkov s stalnim in začasnim prebivališčem oziroma sedežem v občini. Obračun ravnanja z odpadki se deli na:
– Zbiranje in prevoz odpadkov
– Predelava in obdelava odpadkov
– Odvoz na regijsko deponijo
– Deponiranje odpadkov
– Okoljske dajatve za obremenjevanje tal.
Ravnanje z odpadki se zaračunava in plačuje mesečno.

Cene za ravnanje z odpadki se določajo skladno z veljavnimi predpisi.
Cene se oblikujejo za vse povzročitelje enotno in vsebujejo vse stroške v sistemu ravnanja z odpadki.
Ceno iz četrte alineje prejšnjega člena se za naslednje poslovno leto izračuna za enoto storitve tako, da se strošek ugotavlja enkrat letno na podlagi zaračunanih storitev Ceroda in se porazdeli med uporabnike.

Enota količine storitev iz prejšnjega člena je masa (kg) komunalnih odpadkov, ki jih uporabniki storitev prepustijo izvajalcu javne službe.
Za gospodinjstva se upošteva, da ena oseba povzroči 20 kg odpadkov na mesec.
Za poslovne površine se upošteva, da se povzroči 2,07 kg odpadkov na m2 mesečno.
Pri izrednih – pogodbenih povzročiteljih se količine ugotovijo s tehtanjem.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se zaračunava storitve ravnanja z odpadki za bivalne objekte na območju Občine Črnomelj in Občine Semič, v katerih ni stalno ali začasno prijavljenih prebivalcev. Za zaračunavanje se upošteva pavšalna količina 20 kg odpadkov na mesec (ena oseba).
Določbe zadnjega odstavka tega člena ne veljajo za lastnike teh objektov, ki imajo stalno ali začasno bivališče na območju občin Črnomelj in Semič.

Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji odpadkov, za katere je organizirano ravnanje s komunalnimi odpadki.
Obveznost plačila storitev ravnanja s komunalnimi odpadki nastane za povzročitelje odpadkov z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju, ko povzročitelji odpadkov pričnejo uporabljati stanovanje ali poslovne prostore.
Povzročitelji odpadkov so dolžni izvajalcu posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun ravnanja z odpadki (ime in naslov, dejavnost, število oseb, velikost poslovnih površin) ter izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah teh podatkov.

1. V primeru, ko se ugotovi, da je povzročitelj izvajalca oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka ali če mu ustreznih podatkov ni posredoval oziroma ni pravočasno posredoval, lahko izvajalec povzročitelju zaračuna razliko med zaračunanim in dejanskim stroškom ravnanja z odpadki, ki bi ga zaračunal, če bi povzročitelj posredoval pravilne podatke oziroma bi jih posredoval pravočasno.
2. Če povzročitelji odpadkov v roku 30 dni od nastale spremembe izvajalcu ne sporočijo potrebnih podatkov za obračun ravnanja z odpadki, ima izvajalec pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc.

Obveznost plačila stroškov za ravnaje s komunalnimi odpadki nastane za uporabnike z dnem, ko začnejo izvajalci opravljati storitve na njihovem območju, in sicer ne glede na to, ali ima povzročitelj nameščeno posodo ali ne.

Izvajalec je dolžan pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu.

1. Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojne občinske nadzorne službe in pristojne.
2. Službe, navedene v 1. točki tega člena, lahko pri opravljanju nadzora izdajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
3. Odstranjevalec odpadkov je dolžan ugotavljati nepravilno ravnaje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka so pooblaščene osebe izvajalca dolžne ugotovljene kršitve določil odloka dokumentirati in o tem obvestiti organ občinskega nadzora.

V primeru kršitve določil tega odloka organ občinskega nadzora ali pristojni inšpektor z odločbo odredi ukrepe za odpravo stanja, in uvede postopek za kaznovanje kršilca odloka.

Z denarno kaznijo 600 € se kaznuje za prekršek izvajalec, če:
– Ne vodi kataster skupnih posod in ekoloških otokov (16. člen),
– Ne očisti zbirni ali odjemni prostor (18. člen),
– Ne izvaja odvoza po Programu odvoza (20. člen),
– Ne organizira prevzema nevarnih in kosovnih odpadkov in ne očisti prostora po odvozu kosovnih odpadkov (22. člen),
– Ne upošteva določil 27. člena,
– Ne predloži letno poročilo (40. člen).
Z denarno kaznijo 200 € se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca za storjen prekršek.
Z denarno kaznijo 600 € se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba kot povzročitelj odpadkov, ki stori prekršek, če:
– Se ne vključi v sistem ravnanja z odpadki (7. člen),
– Ne odlaga odpadke po vrstah v namenske posode (10. člen),
– Ne postavi ob objektih koše za odpadke in posode za ločeno zbiranje odpadkov (12. člen),
– Prebirajo, prelagajo ali odvažajo odpadke iz zbirnih ali odjemnih mest in če izvajalcu ovirajo ali onemogočijo dostop do odjemnega mesta (17. člen),
– Ne upošteva določil 19. člena odloka,
– Odloži odpadke izven za to določenih krajih (26. člen),
– Ne izvaja ločenega zbiranja odpadkov (32. člen),
– Ne sporoči potrebnih podatkov za obračun (37. člen).
Z globo 200 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z globo 200 EUR se sankcionira posameznik (fizična oseba) za prekršek iz tretjega odstavka tega člena.

Z globo 400 EUR se za prekršek sankcionira tudi organizator kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za odpadke in ne poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov (30. člen).
Z globo 200 EUR se za prekršek prejšnjega odstavka tega člena sankcionira odgovorna oseba organizatorja.

Površine, ki so na dan sprejema tega odloka v funkciji ekoloških otokov, se z dnem uveljavitve tega odloka štejejo za zbiralnice.

Kataster skupnih posod in zbiralnic mora izvajalec z dejanskim stanjem uskladiti najkasneje v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.

Vse določbe tega odloka, ki so vezane na zbiranje bioloških odpadkov začnejo veljati s sprejemom programa zbiranja bioloških odpadkov.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Semič (Uradni list RS, št. 27/01).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.