Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 70/08, 108/09), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4, 17/08 (21/08 – popr.), 108/09), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08), Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Tolmin (Primorske novice Uradne objave, št. 21/2008) in 21. člena Statuta Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 13/09) je Občinski svet Občine Tolmin na 34. seji dne 25. 5. 2010 sprejel

(1) Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda) ter zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) in pri lastni oskrbi s pitno vodo.
(2) V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske.

(1) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali ter stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih ali občinskih javnih služb (v nadaljevanju: stavb).
(2) Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:
– iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
– je namen rabe vode proizvodnja pijač,
– se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,
– se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali
– se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
(3) Storitve javne službe opravlja izvajalec javne službe v obliki in na način, določen s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, oskrbo s pitno vodo ter tehničnim pravilnikom.

(1) Izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.
Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo.
Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi.
Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališče, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja delujejo kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov.
Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe.
Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda.
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.
Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične ali pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda.
Oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod.
Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.
Upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico do upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.
Vodovodni priključek je del stavbe in je v lasti uporabnika ter je sestavljen iz:
– priključnega sklopa na sekundarno omrežje,
– dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom,
– ventila pred obračunskim vodomerom,
– čistilnega kosa (odvisno od nazivnega premera) in montažno demontažnega kosa,
– obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom.
Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom. V primeru, ko vodovodni priključek nima vodomera, je mesto priključitve na sekundarni javni vodovod meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika.
Kataster javnega vodovoda (v nadaljevanju: kataster) je baza podatkov o infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah, namenjenih izvajanju javne službe.
Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

(1) Občina Tolmin (v nadaljevanju: občina) zagotavlja javno službo v obliki javnega podjetja na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2) Z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda na celotnem območju občine gospodari Komunala Tolmin, javno podjetje, d.o.o. (v nadaljevanju: upravljavec).

Upravljavec v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka sprejme Tehnični pravilnik, ki določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda.

Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju občine, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja z javno službo, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.

Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem ali, če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.

Upravljavca zasebnega vodovoda potrdi ali določi pristojni upravni organ občine v skladu z veljavno zakonodajo. Upravljavec zasebnega vodovoda je dolžan zagotavljati oskrbo in podatke v skladu z veljavno zakonodajo.

(1) Javna oskrba s pitno vodo se izvaja na območjih naselij: Bača pri Modreju, Čiginj, Daber, Dolje, Gorenji Log, Grahovo ob Bači, Grant, Hudajužna, Idrija pri Bači, Kal, Kamno, Klavže, Kneža, Koritnica, Kozaršče, Ljubinj, Logaršče, Modrej, Most na Soči, Pečine, Petrovo Brdo, Podbrdo, Podmelec, Polje, Poljubinj, Ponikve, Postaja, Prapetno, Prapetno Brdo, Roče, Rut, Sela nad Podmelcem, Sela pri Volčah, Selce, Selišče, Slap ob Idrijci, Stržišče, Šentviška Gora, Temljine, Tolmin, Tolminske Ravne, Tolminski Lom, Volarje, Volče, Zadlaz - Čadrg, Zadlaz - Žabče, Zakraj, Zatolmin, Znojile in Žabče. Ta oskrbovalna območja so označena na topografski karti, ki je priloga tega odloka in je na vpogled pri pristojnem občinskem upravnem organu.
(2) Na preostalem območju občine se izvaja lastna oskrba s pitno vodo.

(1) Občina z javno službo zagotavlja oskrbo s pitno vodo kot javno dobrino.
(2) Javna služba obsega naslednje storitve:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitev javne službe,
– pridobivanje podatkov o odvzemanju pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe,
– vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda,
– nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod,
– vzdrževanje delov priključkov stavb na sekundarni vodovod, ki niso daljši od 50 m,
– vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
– izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo,
– monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo, kadar je ta predpisan,
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
– označevanje vodovodnih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo,
– izvajanje in pripravo programa oskrbe s pitno vodo in programa razvoja vodovodnega sistema,
– izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju,
– vodenje evidenc in drugih nalog v skladu s pravilnikom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, razen vodenja katastra javnega vodovoda,
– druge naloge iz odloka.

(1) Na območju, kjer je zgrajen, se gradi, obnavlja ali prenavlja javni vodovod, je obvezna priključitev stavbe na javni vodovod.
(2) Upravljavec mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja za priključitev.
(3) Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda upravljavec v skladu z določili odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

Vodovodni priključek se izvede za vsako stavbo posebej, stavba ima lahko tudi več vodovodnih priključkov.

(1) Upravljavec lahko izvede začasni priključek na javni vodovod za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere.
(2) Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod.
(3) Upravljavec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je po navodilih upravljavca urejeno začasno odjemno mesto. Upravljavec lahko dovoli začasno priključitev na javni vodovod za določeno dobo, ki ne sme biti daljša od dveh let. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljavec o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.

(1) Priključek stavbe na vodovod je del vodovoda, ki se nahaja med javnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe.
(2) Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
(3) Upravljavec mora vzdrževati priključek stavbe na vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in opravljene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavb na vodovod.
(4) Upravljavec vodi evidenco o stavbah in opremi priključkov stavb na vodovod in trasah teh priključkov.

(1) Ukinitev vodovodnega priključka je dovoljena v primerih rušenja priključene stavbe in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati upravljavcu pisno vlogo za ukinitev priključka. Uporabnik se izbriše iz evidence uporabnikov po izvedeni ukinitvi vodovodnega priključka.
Ukinitev vodovodnega priključka izvede upravljavec na stroške uporabnika po veljavnem ceniku.
(2) Začasno ukinitev vodovodnega priključka izvede upravljavec v naslednjih primerih:
– ko ni zabeležena nikakršna poraba na vodomeru neprekinjeno več kot 1 leto,
– ko računi za vodo niso plačani več kot 3 mesece,
– ko uporabnik začasno odpove uporabo vodovodnega priključka.
Stroške ukinitve začasnega priključka plača uporabnik po veljavnem ceniku.
Začasna ukinitev je možna najdlje za obdobje 5 let. Pri ponovni priključitvi se uporabniku zaračunajo dejanski materialni stroški priključitve po veljavnem ceniku.

Sprememba dimenzije priključka, trase, merilnega mesta priključka, izvedbe dodatnega dela priključka in zahteva za povečan odvzem vode, je možna le s soglasjem upravljavca.

V zvezi z izvajanjem javne službe je upravljavec dolžan:
– zagotavljati obratovanje javnega vodovoda,
– načrtovati in izvajati vzdrževalna dela na javnem vodovodu,
– izdelovati projektne naloge, ki obsegajo pisno, slikovno in kartno gradivo z usmeritvami, kako naj projektant izdela projektno dokumentacijo ukrepov na javnem vodovodu,
– izdelovati programske rešitve, ki obsegajo pisno, slikovno in kartno gradivo z usmeritvami in rešitvami za izvedbo javnega vodovoda v okviru opremljanja zemljišč za gradnjo,
– izvajati strokovni nadzor nad gradnjo omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda,
– vzdrževati priključke stavb na sekundarni vodovod,
– izvajati nadzor nad montažo vodovodnega priključka, v primeru, da izvede montažo drugi izvajalec del montaže vodovodnega priključka s priznano usposobljenostjo,
– vzdrževati in zamenjevati obračunske vodomere skladno s predpisi o meroslovju,
– izvajati notranji nadzor skladno s predpisi o pitni vodi,
– obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode ali o spremembah kakovosti vode v sredstvih javnega obveščanja in na krajevno običajen način,
– odčitavati obračunske vodomere in obračunavati porabljeno vodo,
– izvajati javna pooblastila,
– na javnem vodovodnem omrežju preizkušati in vzdrževati hidrante za zagotavljanje oskrbe s požarno vodo,
– nadzorovati izvajalce del pri gradnji gospodarske infrastrukture ter lastnike ali uporabnike zasebnih zemljišč v delu, kjer poteka javni vodovod,
– izvajati priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja vodovodnega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno oskrbo z vodo in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti,
– izvajati nadomestno oskrbo s pitno vodo ob prekinitvah dobave,
– voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah priključkov, ki imajo značaj javnega vodovoda,
– izvajati druge obveznosti iz tega odloka in ostalih predpisov.

(1) Upravljavec prekine oskrbo s pitno vodo uporabniku na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih:
– če je vodovodni priključek na javni vodovod izveden brez soglasja upravljavca ali v nasprotju s soglasjem upravljavca,
– če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom,
– če brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave,
– če ne omogoči upravljavcu vzdrževanja vodovodnega priključka, kot to določajo predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javne službe,
– če ne omogoči upravljavcu vzdrževanje in menjavo obračunskega vodomera, kot določajo predpisi o meroslovju,
– če ne omogoči upravljavcu pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca pitne vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
– če samovoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru,
– če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami upravljavca,
– če ne dovoli obnove vodovodnega priključka pri obnovi javnega vodovoda,
– če krši objavljene omejitve pri varčevanju s pitno vodo,
– če ne poravna zaračunanih stroškov niti po prejemu opomina na izdani račun,
– če z odvodom odpadne vode ali z ravnanjem z odpadki ogroža vodne vire ali dobavo vode,
– če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomernega mesta ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu,
– če ne izvede ločene instalacije za pitno vodo v primeru preskrbe iz različnih virov.
(2) Prekinitev oskrbe s pitno vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Uporabnik plača dejansko nastale stroške, ki nastanejo pri prekinitvi in ponovni priključitvi pitne vode.

(1) Upravljavec ima pravico prekiniti oskrbo s pitno vodo za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu. O vzrokih, o času trajanja prekinitve ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo upravljavec obvesti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja in na krajevno običajen način. Upravljavec uporabnikov ni dolžan obveščati v primerih okvar javnega vodovoda, če oceni, da bo napako lahko odpravil v roku 4 ur.
(2) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo zaradi vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu ali naravnih in drugih nesreč ima upravljavec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom oskrbo s pitno vodo. Upravljavec ima v teh primerih dolžnost v 12 urah vzpostaviti omejeno nadomestno oskrbo s pitno vodo.

(1) Upravljavec meri količino porabljene vode iz javnega vodovoda z obračunskim vodomerom.
(2) Upravljavec odčitava stanje na obračunskem vodomeru najmanj enkrat letno, mesečno le pri uporabnikih, ki imajo povprečno mesečno porabo večjo od 200 m3. Popis se izvede tudi ob tehnični spremembi priključka, zamenjavi vodomera in spremembi lastnika ali plačnika storitev.

(1) Za porabljeno pitno vodo upravljavec mesečno izstavi račun uporabniku na podlagi:
– odčitane količine porabljene vode v m3,
– povprečne mesečne porabe v preteklem obračunskem obdobju ali ocenjene količine porabe vode v daljšem časovnem obdobju, če meritev z vodomerom ni možna,
– pavšalne porabe v skladu s tem odlokom.
(2) Račun iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati vse z veljavno zakonodajo predpisane elemente.

(1) Račun mora uporabnik plačati v navedenem roku. Uporabnik lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v 8-ih dneh od datuma izstavitve računa. Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor uporabnika v 15-ih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave pitne vode.
(2) Če uporabnik ne plača računa v roku in računu ni ugovarjal, ga upravljavec pisno opozori.
(3) Če uporabnik ne plača računa niti v 15-ih dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec prekine dobavo pitne vode, o čemer mora biti uporabnik v samem opominu opozorjen. Upravljavec lahko prekine dobavo pitne vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.

(1) Pristojbine, kot so omrežnina, okoljska dajatev, vodno povračilo in druge, se zaračunavajo v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Poraba vode, ki je večja od z veljavno zakonodajo normirane porabe, je prekomerna poraba. Cena prekomerne porabe je za 50% večja od vodarine.

Do vgraditve vodomera v skladu z določili tega odloka se uporabnikom brez vodomerov zaračunava pavšalna mesečna poraba:

– gospodinjstva                     4,5 m3/osebo
– živina                            2 m3/GVŽ
– poslovni objekti, javne ustanove  2 m3/osebo
                                    (zaposleni, učenci)
– vikendi, nenaseljeni              5 m3/objekt
stanovanjski objekti
– turistične sobe, apartmaji        50 m3/priključek.

(1) Upravljavec izstavi račun lastniku stavbe ali uporabniku vode v stavbi.
(2) V stavbi z več stanovanji izda upravljavec račun upravniku stavbe ali fizični osebi, katero določijo stanovalci v primeru stavb brez upravnika, upoštevaje porabo po skupnem vodomeru. Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost upravljavca.
(3) Upravljavec lahko izda račune tudi posameznim uporabnikom stavbe upoštevaje porabo po pomožnem vodomeru ali delež porabe po skupnem vodomeru glede na število oseb s stalnim ali začasnim bivališčem v posameznem stanovanju. Stroške te storitve upravljavca plačajo posamezni uporabniki.
(4) Za primere iz tretjega odstavka tega člena je ustreznost pomožnih vodomerov dolžan zagotavljati upravljavec v skladu s 40. členom tega odloka na stroške uporabnika.

Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe pitne vode, upravljavec upošteva pri obračunu pitne vode povprečno količino porabljene pitne vode v obdobju 12 mesecev pred nastankom okvare.

Upravljavec izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

(1) S tem odlokom se upravljavcu podeli javno pooblastilo za pripravo in uskladitev obstoječega katastra in njegovo vodenje.
(2) Pripravo in uskladitev obstoječega katastra financira občina.
(3) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last občine in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema ter Tehničnega pravilnika.
(4) Upravljavec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa. Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je upravljavec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je upravljavec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je upravljavec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.

(1) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,
– vodenje evidenc oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov na stroške uporabnikov,
– redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda,
– vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
– nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod,
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo iz vodnih virov,
– obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe,
– meritve količin dobavljene pitne vode in obračun storitev.
(2) Upravljavec zasebnega vodovoda mora na zahtevo izvajalca javne službe podatke iz vodenih evidenc posredovati v zahtevani obliki v roku 30-ih dni od prejema zahteve.

Uporabniki morajo:
– redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante,
– redno vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih,
– omogočiti preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati skladno s predpisi, ki urejajo storitve javne službe,
– varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi,
– zagotavljati dostop za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom, pri čemer mora upravljavec zagotoviti vzpostavitev nepremičnine v prvotno stanje,
– sporočati okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru,
– zagotoviti dostop do internih inštalacij zaradi pregleda, odvzemanje vzorcev pitne vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
– zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,
– zagotoviti dostop za izvajanje vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika,
– plačevati račune za storitve javne službe v roku navedenem na računu,
– dogovoriti delitev stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah,
– upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,
– dovoliti obnovo vodovodnega priključka in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami upravljavca,
– urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami upravljavca,
– pisno obveščati upravljavca o odvzemu pitne vode iz hidrantov,
– odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,
– odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi s pitno vodo kot posledico njihovega ravnanja.

(1) Uporabnik je dolžan v roku 15-ih dni upravljavcu sporočiti spremembo lastništva priključka z odčitanim stanjem obračunskega vodomera na dan prenosa lastništva. Obvestilo o spremembi mora biti pisno. Obvestilo velja od prvega naslednjega obračunskega meseca.
(2) Do prejema obvestila je za vse obveznosti iz pogodbe o dobavi pitne vode zavezan dotedanji uporabnik.

Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje javnih zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja upravljavca, če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode.

(1) Brez predhodnega soglasja upravljavca se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik v 8-ih dneh pisno obvestiti upravljavca o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.
(2) Gasilske enote v okviru javne gasilske službe lahko za namen pripravljenosti na nesreče izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih javna gasilska služba občine obvesti upravljavca.

(1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika.
(2) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe, ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.

Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera.

Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov in ne vpliva na skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v javnem vodovodu.

Na oskrbovalnem območju, kjer je zagotovljena oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo. Uporabnik, priključen na javni vodovod, ki določene potrebe, za katere ima pridobljeno vodno dovoljenje, rešuje iz drugega vira, mora poskrbeti, da sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in drug vodni vir izvedena ločeno.

(1) V občini je obvezna vgradnja vodomerov na priključkih poslovnih objektov in pri vseh novih priključitvah na javni vodovod.
(2) Pri obstoječih stanovanjskih in počitniških objektih se vgradnja vodomerov izvede postopoma v skladu z letnim planom upravljavca.

Upravljavec je dolžan uporabnike stanovanjskih in počitniških objektov seznaniti z načinom in pogoji vgradnje vodomera. Uporabniki so dolžni urediti vodomerni jašek in omogočiti vgraditev vodomera v roku 60 dni od prejema obvestila upravljavca.

(1) Obračunski vodomer namesti upravljavec. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec v skladu s projektom oziroma velikostjo obstoječega priključka.
(2) Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera. Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in overjen od pooblaščenega izvajalca. Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in menjavo.

Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje nepravilno merjenje porabe pitne vode, nosi stroške izredne kontrole vodomera upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

(1) Stroški celotne izvedbe novega vodovodnega priključka ter prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera bremenijo uporabnika.
(2) Če uporabnik povzroči okvaro obračunskega vodomera, krije stroške njegove zamenjave.

(1) Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za menjavo.
(2) Stroški kontrole, umerjanja, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera bremenijo uporabnika.

Stroški okvar, nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, bremenijo uporabnika, razen če so okvare nastale po krivdi upravljavca.

(1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in vodovodnih priključkov.
(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri upravljavcu pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti.
(3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali vodovodni priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom upravljavca in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora bremenijo izvajalca del.
(4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali vodovodnega priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del dolžan naročiti popravilo poškodb pri upravljavcu in poravnati vse stroške popravila.

Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračuna občine in
– drugih virov.

(1) Občina mora prevzeti zasebne vodovode, ki skladno z veljavno zakonodajo izpolnjujejo pogoje javnega vodovoda. Občina lahko prevzame tudi druge zasebne vodovode na pobudo vseh uporabnikov posameznega zasebnega vodovoda.
(2) Po sprejeti pobudi sprejme Občinski svet Občine Tolmin sklep o pripravi programa prenosa posameznega zasebnega vodovoda, ki je podlaga za sklenitev pogodbe med občino in pooblaščencem uporabnikov posameznega zasebnega vodovoda.

Prenos vodovodov v upravljanje upravljavcu se izvede, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– vodovod, ki se prenaša, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (morebitno upravno dovoljenje, program prenosa),
– vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in overjeni skladno s predpisi,
– izračunani morajo biti stroški prenosa in obratovanja vodovoda,
– sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda,
– postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji (evidence, knjigovodski podatki, listine o lastništvu in drugo).

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja medobčinska inšpekcija, pooblaščeni delavci upravljavca pa opravljajo strokovni nadzor.

(1) Z globo 1.400 € se kaznuje za prekršek pravna oseba – upravljavec javnega vodovoda:
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 17. člena tega odloka,
– če ravna v nasprotju s 5., 19. in 39. členom tega odloka,
– če prekine dobavo vode v nasprotju z 18. členom tega odloka.
(2) Z globo 400 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe – upravljavca javnega vodovoda, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

(1) Z globo 400 € se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ter posameznik – upravljavec zasebnega vodovoda, če ravna v nasprotju z 8. in 29. členom tega odloka.
(2) Z globo 80 € se kaznuje za prekršek iz tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

(1) Uporabnik vodovoda stori prekršek, če:
– se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (prvi odstavek 11. člena),
– se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (tretji odstavek 11. člena),
– ravna v nasprotju s 30. členom,
– odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 32. členom,
in se kaznuje z globo 1.400 € v primeru, da gre za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, oziroma z globo 250 € v primeru, da gre za posameznika.
(2) Z globo 250 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz tega člena.

(1) Uporabniku, ki ne izvede vgradnje vodomera v skladu z določili tega odloka, se izreče globa v skladu z določili prejšnjega člena.
(2) O izrečeni globi inšpekcija obvesti pristojni občinski upravni organ, ki kršitelju z odločbo določi dodatni rok za vgradnjo vodomera in ga opozori, da bo po preteku roka iz odločbe do vgraditve vodomera, mesečno izrekal denarno kazen v višini do 1.000 €.
(3) Obveznost iz odločbe mora uporabnik izvršiti tudi v primeru spremembe lastništva objekta.

Vodovoda Gabrje in Dolenja Trebuša, ki obratujeta kot zasebna vodovoda, vendar ne izpolnjujeta pogojev takega vodovoda, mora upravljavec prevzeti v upravljanje do roka, določenega z veljavno zakonodajo.

Do sprejema novih cen oskrbe s pitno vodo se stroške pitne vode obračunava na dosedanji način.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Tolmin (Primorske novice Uradne objave, št. 45/2000).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.