Na podlagi 61. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZPNačrt-A), Programa priprave za občinski lokacijski načrt za infrastrukturo v poslovni coni (Uradni vestnik Gorenjske, št. 23/05 in Sklepa o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za izgradnjo gospodarske javne infrastrukture v poslovni coni v Naklem (Uradni list RS, št. 19/09) in 12. ter 78. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 88/07) je Svet Občine Naklo na 21. redni seji dne 19. 5. 2010 sprejel

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Naklo (Uradni list RS, št. 11/10) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za izgradnjo gospodarske javne infrastrukture v poslovni coni Naklo (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt ali OPPN).
(2) OPPN je izdelal Domplan, d.d., pod številko projekta UD/405-82/07, v marcu 2010.

Podrobni načrt vsebuje:
A) Tekstualni del:
I. Splošne določbe
II. Opis prostorske ureditve
III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
IV. Zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
V. Rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine
VI. Rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
VII. Rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
VIII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
IX. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
X. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta
XI. Obveznosti investitorjev in izvajalcev
XII. Končne določbe
B) Grafični del:
1. Izsek iz kartografske dokumentacije Občinskega prostorskega načrta Občine Naklo s prikazom lege prostorske ureditve
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
3. Prikaz poteka obstoječih omrežij gospodarske javne infrastrukture
4. Zazidalno situacijo s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro ter prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji
5. Situacijo prometne infrastrukture
6. Situacijo energetskih, telekomunikacijskih in komunalnih vodov
7. Prikaz ureditev za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave in ureditev za potrebe ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
8. Načrt parcelacije
C) Priloge:
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– Prikaz stanja prostora
– Smernice in mnenja
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
– Povzetek za javnost
– Okoljsko poročilo.

(1) Območje med naselji Polica in Pivka ter južno od državne ceste R2-411/1428 Polica–Podtabor se razvija kot večja poslovno industrijska cona Naklo.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča naslednjih parc. št.: 87, 101/2, 101/9, 102/2, 103/2, 104/2, 105/2, 106/2, 107/6, 108/2, 108/4, 109/2, 109/3, 109/4, 109/5, 109/10, 110/5, 111/1, 112/1, 113/1, 114/1, 115/1, 116, 117, 118, 119, 120/2, 120/3, 121/1, 132/1, 132/15, 136/2, 136/5, 136/6, 136/7, 137, 138/1, 138/2, 142/1, 142/2, 142/3, 142/4, 144/1, 144/2, 145/1, 146/1, 145/2, 146/2, 146/3, 146/4, 146/5, 146/6, 146/7, 147/2, 147/3, 149/1, 149/4, 149/5, 149/6, 150/1, 150/2, 150/3, 150/4, 150/5, 151/1, 151/3, 152, 158/1, 158/2, 158/3, 158/4, 158/7, 158/8, 412/1, 412/2, 412/9, 415/1, 415/3, 415/4, 416, 417/1, 417/3, 417/4, 417/5, 425/1, 437/3, 437/9, 437/10, vse k.o. Pivka.
(3) Velikost območja je 2.85 ha.

Zaradi priključevanja predlagane infrastrukture na obstoječo že zgrajeno cestno in ostalo komunalno infrastrukturo prostorske ureditve posegjo še na zemljišča s parc. št. 115/1, 116, 119, 120/1, 120/2, 120/3, 121/1, 132/1, 132/11, 132/15, 136/2, 136/5, 136/6, 137, 144/1, 145/1, 145/2, 149/1, 151/1, 155/6, 157/1, 157/9, 164/2, 165/3, 165/1, 166/2, 166/14, 166/13, 166/16, 412/1, 419,425/1, 435/1, vse k.o. Pivka.

(1) V območju podrobnega načrta bodo zgrajene krožne povezovalne ceste z oznakami A, B, in C. Pod njimi ali v njenih varovalnih pasovih bo potekala vsa gospodarska infrastruktura, ki obsega:
– javni vodovod za sanitarno in požarno vodo,
– odpadno in padavinsko kanalizacijo,
– VN in NN elektroenergetsko omrežje,
– javno razsvetljavo,
– plinovodno omrežje,
– telekomunikacijsko in omrežje zvez.
(2) Zaradi večje izkoriščenosti zemljišč, ki jih oklepa predvidena cestna zanka se prestavi del struge potoka Dupeljšica.

(1) Zemljišča predvidena za komunalno ureditev so v naravi kmetijske površine, njive in travniki. Ležijo jugozahodno od naselja Polica, južno od Pivke.
(2) Nove povezovalne ceste se bodo navezovale na krožišče na regionalni cesti R2-411/1428 Naklo–Podtabor–Gobovce–Černivec preko obstoječe dostopne ceste v poslovno cono (to je dostopno cesto za Veterinarski zavod in štiri poslovne objekte) in na južni strani na lokalno cesto Polica–Okroglo. Nova infrastrukturna omrežja bodo potekala pod in ob cestah, ter se navezovala na obstoječe vode v območju.

(1) Območje OPPN je prometno organizirano tako, da je omogočen dostop do vsake posamezne funkcionalne enote. Osnovno prometno omrežje sestavljajo tri cestne povezave: cesta A, B in C.
(2) Primarna cesta A dolžine ca. 637 m predstavlja glavno prometnico znotraj območja urejanja z dvema voznima pasovoma, enostranskim hodnikom za pešce ter obojestranski bankini skupne širine 9,10 m z naslednjim karakterističnim prečnim profilom:

– vozišče                                        2 x 3,00 m
– hodnik za pešce                                1 x 1,60 m
– bankina                                        1 x 1,00 m
– bankina                                       1 x 0,50 m.

(3) Sekundarna cesta B dolžine ca. 583 m predstavlja dostopno cesto do obstoječega poslovnega objekta LPKF in območja obstoječe stanovanjske pozidave in vsebuje enake elemente ter dimenzije karakterističnega prečnega profila kot cesta A.
(4) Sekundarna cesta C dolžine ca. 285 m je predvidena za napajanje območja preko železniške proge Kranj–Naklo ter se zaključi pri RTP Naklo. Vsebuje dva vozna pasova ter obojestranski bankini skupne širine 8,00 m z naslednjim karakterističnim prečnim profilom:

– vozišče                                         2 x 3,00 m
– bankina                                        2 x 1,00 m.

(5) V sklopu ureditve ceste C je potrebno upoštevati tudi ureditev nivojskega prehoda v skladu z Zakonom o varnosti v Železniškem prometu in Pravilnikom o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge.
(6) Potok Dupeljščica bo prestavljen v dolžini 460 m. Sanacija struge bo potekala od mostu na cesti Kranj–Naklo do zaključka obrežnih zidov kot podaljškov mostnih opornikov. Na strugi bosta zgrajena dva prepusta. Struga med prepustoma bo prestavljena ob obstoječo cesto. Širina struge se poenoti na 3 m v dnu, os struge pa se uredi tako, da ne bo ostrih lomov in nenadnih preusmeritev. Ureditev struge se izvede s kineto iz lomljenca v betonu v dolžini 89 m. Preostala dolžina dolvodno se uredi kot vodotok z naravnimi brežinami v naklonu 1:1. Ker je zahodna stran ob vodotoku (na kateri bo bodoča poslovna cona) nižja od vzhodne se izvede še nasip v višini 0.5 m.

(1) Vozišče bo enostransko omejeno z robnikom, dvignjenim nad nivo vozišča. Hodniki za pešce bodo omejeni z nizom granitnih kock v nivoju hodnika za pešce in zelenico za hodnikom. Uvozi bodo izvedeni kot križišča z uvoznimi radiji. Hodniki za pešce se bodo zaključevali z ugreznjenimi robniki.
(2) Pred izdelavo izvedbenega projekta za ceste bo potrebno izdelati geološko-geomehanske raziskave in pridobiti ustrezno geotehnično poročilo za dimenzioniranje zgornjega sloja.
(3) Površine pločnika so lahko v asfaltni izvedbi ali kako drugače trajno tlakovane. Vse ostale površine, ki niso namenjene prometu ali hoji, bodo urejene in zatravljene.
(4) Padec struge potoka Dupeljščica se na celi dolžini poenoti na 1.25%. Zgornji odsek v dolžini 89 m (od priključka na ureditev pod prepustom na cesti Kranj–Naklo do iztoka izpod zgornjega mostu v predvideni coni) bo urejen v obliki kamnitobetonske kinete, ki bo urejena do višine vode +30 cm. Širina struge v dnu znaša 3 m, naklon vodnega dela zidu pa bo 5:1 in bo obložen z lomljencem. Na tem odseku so predvidena dva talna praga širine 0.80 m.
(5) Spodnji odsek potoka Dupeljščica v dolžini 372 m bo urejen tako, da imajo brežine naraven naklon 1:1, ki bo obojestransko obložen z lomljencem položenim v suho. Dokler ne zraste travna ruša (in se brežina mikroarmira s koreninskim sistemom) se na zgornji del brežine položi palvis mreža in pritrdi z vrbovimi potaknjenci. Na spodnjem odseku je predvideno osem talnih pragov.
(6) Spodnji rob mostne konstrukcije naj bo minimalno 0.5 m nad koto visoke vode.

(1) Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda
(1.1) Za odvod komunalno odpadnih vod iz območja poslovne cone je potrebno zgraditi sekundarno kanalizacijo, ki se bo priključevala na jaške kanala GZ-7. Predvidena je priključitev na dveh mestih. Trasa sekundarne kanalizacije poteka v vozišču in delno po zemljiščih kjer tudi prečka potok Dupeljščica. Sekundarna kanalizacija bo dimenzij SN 250 iz umetnih snovi in vodotesna. Kanalizacijski vodi bodo gravitacijski. Jaški bodo revizijski in vodotesni.
(1.2) Padavinske vode z območja se vodijo na nižji teren, v ponikovalnice ali v potok Dupeljščica. Odvajanje padavinskih voda, ki so predmet tega OPPN, obsega odvodnjavanje s cest in javnih površin, ki se jih odvaja v vodotok Dupeljščico. Potrebno je predvideti optimalno število iztokov glede na količine padavinskih voda in prevodno sposobnost vodotoka v katerega bodo speljane. Iztočni objekt ne sme segati v pretočni profil vodotoka, mora biti oblikovan v naklonu brežine (po potrebi predvideti vgradnjo povratne zaklopke). Kota dna iztoka naj bo na spodnjem robu brežine. Obvezno je potrebno predvideti ustrezno protierozijsko zaščito struge v območju iztoka.
(1.3.) Padavinske vode z zemljišč zasebnih investitorjev, ki niso predmet tega OPPN, se prioritetno ponika, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je padavinske vode možno speljati v potok Dupeljščica.
(1.4.) Pri odvajanju padavinske vode v vodotok Dupeljščica, je potrebno v čim večji možni meri zmanjšati hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike, pri tem se ne sme poslabšati kakovost recipienta in obstoječe poplavne razmere. Ureditev odvajanja padavinske vode vključno z iztočnim objektom naj bo projektno obdelana. Odtok padavinskih voda s povoznih površin se izvede preko ustreznih lovilcev olj, katerih velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje je skladno s standardom SIST EN 858-2.
(1.5.) Tehnološke vode in vse vrste odpadnih voda morajo biti speljane in očiščene na način, kot to predvideva Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
(2) Oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje
(2.1) Sekundarno vodovodno omrežje je predvideno v krožni povezavi in v največji meri poteka v cestnem svetu pod voziščem. Sekundarno omrežje bo zgrajeno iz LTŽ Duktil cevi premera 100 do 150 mm, priključevanje je predvideno v nov že zgrajen dovodni vod DN 200. Vozlišča vodovoda se predvidijo v ustreznih betonskih jaških.
(2.2) Za požarno zaščito so predvideni nadtalni hidranti DN 80 ali DN 100 na medsebojni razdalji do 80 m. Večji kompleksi znotraj območja bodo imeli priključke iz krožnega voda in znotraj svojega funkcionalnega zemljišča svoje hidrantno omrežje, ki bo vodeno preko vodomerov.
(3) Oskrba s plinom
V območju gradnje gospodarske javne infrastrukture je zgrajeno plinovodno omrežje delno po cesti B in po cesti C, ki se napaja iz MRP Naklo. Sekundarno plinovodno omrežje je zgrajeno iz PE cevi dimenzij 160, 110, 90, in 63 mm, nazivni tlak bo 1 bar. Priključki bodo velikosti DN 25 in 50 mm. Dogradi se plinovodno omrežje po cesti A in delu ceste B.
(4) Oskrba z električno energijo
(4.1) Za napajanje objektov na območju poslovne cone je predvidena izvedba nove 20 kV KBV zanke znotraj predvidenega ureditvenega območja ter navezava na obstoječe omrežje, in izvedba NN razvodnega omrežja. Postavitev novih transformatorskih postaj pa bo odvisno od potrebnih kapacitet, postavljene pa bodo na zemljišča investitorjev.
(4.2) Za oskrbo z električno energijo bosta zgrajena dva nova 20 kV zemeljska voda iz RTP Naklo in obstoječe TP ob Veterinarskem zavodu. Odjemalci poslovnih in proizvodnih objektov bodo priključeni na NN izvode iz novih distribucijskih TP in obstoječe TP.
(4.3) Transformatorske postaje s transformacijo 20/0,4 kV in ustrezno močjo morajo biti kabelske izvedbe montažnega tipa, ki je lahko prehodne ali vozliščne izvedbe. Opremljene morajo biti z ustreznimi SBN bloki in NN razdelilci, ki bodo zadostili potrebam odjemalcev. Za lovljenje transformatorskega olja morajo imeti vgrajena ustrezna oljenepropustna korita. Lokacije transformatorskih postaj morajo biti izbrane tako, da niso moteče za okolje in da so čim bolj v središču obtežbe. Tip transformatorske postaje, velikost transformatorske enote in vsi potrebni detajli, vključno z ustreznim ozemljitvenim sistemom, bodo določeni po natančnem izračunu energetskih in tokovnih razmer v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja poslovnih in proizvodnih objektov, ki niso predmet tega OPPN-ja.
(4.4) V celotnem območju bodo kabli položeni v kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški. Pri dimenzioniranju kabelske kanalizacije je potrebno zagotoviti zadostno število rezervnih cevi zaradi možnosti nadaljnje širitve mreže.
(4.5) Celoten nizkonapetostni razvod kot tudi razvod javne razsvetljave bo izveden z uporabo ustreznih zemeljskih kablov. Za potrebe razvoda SN in NN kablov se po celotnem območju izvede ustrezna kabelska kanalizacija z ustreznimi tipskimi betonskimi jaški opremljenimi z litoželeznimi pokrovi. V jarek kabelske kanalizacije se položi tudi pocinkani valjanec za potrebe ozemljitve in opozorilni trak. Natančno število potrebnih cevi kabelske kanalizacije, število in tip jaškov bo določeno v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4.6.) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora biti izdelan projekt elektrifikacije, ki mora podati celovito rešitev izvedbe elektroenergetske infrastrukture v poslovni coni Naklo z vsemi povezavami s sosednjimi območji.
(4.7) Obstoječi VN daljnovod, ki je nadomeščen s kabelsko izvedbo se ukine.
(5) Javna razsvetljava
(5.1) Na območju celotnega kompleksa je potrebno urediti tudi javno razsvetljavo. Tipi svetilk in kandelabrov se določijo enotno. Svetilke morajo biti razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Razvod kablov javne razsvetjave se izvede v kabelski kanalizaciji elektroenergetskega razvoda.
(5.2) Prižigališča se določi v posameznih prostostoječih omaricah ločeno za območja posamezne transformatorske postaje.
(6) Telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez
Na območju predvidene poslovne cone je predvidena izgradnja novega TK omrežja s priključkom na telefonsko centralo Naklo. Vse kabelske povezave znotraj območja bodo izvedene v ceveh kabelske kanalizacije, zato bodo perspektivne potrebe uporabnikov po dodatnih storitvah ali priključkih (optika, ethernet, intranet …) izvedljive z naknadnimi dodatnimi povezavami v kabelski kanalizaciji. Za potrebe drugega operaterja (KKS) ali interne kabelske povezave (CNS, video …) se v kabelski kanalizaciji predvidijo ločeni jaški in svoje cevi.

Daljnovod (20 kV) od RTP Naklo do TP na Polici se poruši, tako da se odstrani stebre. Daljnovodno povezavo se nadomesti s kabelsko, ki bo potekala ob predvidenih cestah.

(1) Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo. Javna higiena se bo zagotavljala z zabojniki za odpadke, ki bodo postavljeni znotraj pripadajočega zemljišča posameznega investitorja in bo v času odvažanja odpadkov dostopna vozilu pooblaščene organizacije ter z eventuelno določitvijo možnih lokacij ekoloških otokov.
(2) Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov iz proizvodnih dejavnosti mora biti ločeno od komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi.

(1) Projektiranje in gradnja komunalno-energetskih in telekomunikacijskih naprav in objektov, cestne infrastrukture in vodotokov morata potekati v skladu s smernicami posameznih upravljavcev teh objektov in naprav.
(2) Pri načrtovanju predvidenih tras je upoštevan potek obstoječih in predvidenih infrastrukturnih vodov in naprav po podatkih, ki so jih posredovali posamezni upravljavci. V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati s pravilniki in smernicami nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne odmike med infrastrukturnimi vodi, pri vzporednem potekanju in vertikalnem ter horizontalnem križanju, ter pogoje in smernice za priključitev na obstoječe sisteme komunalne infrastrukture ter obdelati vsa križanja in vzporedne poteke.
(3) Vse sekundarno razvodno omrežje mora biti medsebojno usklajeno izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic. Pod asfaltiranimi površinami je potrebno vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(4) Vse obstoječe infrastrukturne vode je potrebno pred pričetkom del zakoličiti in po potrebi ustrezno zaščititi. V času gradnje je potrebno vsa dela v bližini vodov izvajati v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljavcev.
(5) Morebitno potrebne prestavitve ali zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov se izvede v skladu s predhodnimi zahtevami upravljavca.
(6) Predvidene prometne, komunalne in energetske ureditve prečkajo nekatere obstoječe vode:
– primarni vodovod ø100 Okroglo prečkajo cesta A in B z vsemi predvidenimi vodi,
– 20 kV daljnovod, v južnem delu območja, poteka nad predvidenima cestama A in B ter prestavljeno Dupeljščico,
– cesta C bo potekala po obstoječi TK kanalizaciji, obstoječe TK kable pa bodo prečkale ceste A in B ter nova trasa Dupeljščice (v zaščitni cevi najmanj 5.0 m obojestransko, označeno s smernimi kamni, najmanj 1.5 m pod dnom struge),
– zbirni kanal GZ-7 poteka v večji meri vzporedno z predvideno cesto A in prečka ga predvidena cesta C,
– načrtovana infrastruktura poteka po distribucijskem plinovodu, oziroma ga prečka v trasah vseh cest,
– križanje predvidene infrastrukture z železniško progo je treba izvesti v zaščitni cevi, pri čemur mora biti zgornji rob zaščitne cevi vsaj 1,5 m pod zgornjim robom železniške tirnice. Zaščitna cev mora segati najmanj 5.0 m od osi skrajnih tirov.

(1) Na obravnavanem območju ni kulturnih spomenikov ali enot registrirane kulturne dediščine, tako da tudi ni nobenih varstvenih režimov oziroma varstvenih usmeritev za registrirano kulturno dediščino.
(2) Upoštevati je potrebno varstvene usmeritve, ki veljajo za arheološko dediščino, zato bi bilo potrebno opraviti oceno arheološkega potenciala z namenom pridobitve informacij potrebnih za vrednotenje dediščine pred posegi v prostor ali pred graditvijo.

(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08) sodi obravnavano območje v IV. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo dnevne ravni hrupa 75 dBA in mejne nočne ravni 65 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi.
(2) V času gradnje je zaradi obratovanja strojev in dovoza tovornih vozil pričakovati občasne povečane emisije hrupa. Za zmanjševanje hrupa v času gradnje je predvideno, da bodo vsa gradbena dela potekala v dnevnem času, med delovnim tednom.

(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene poti ter deponije se uporabljajo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je treba preprečiti odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine oziroma na površine gradbenih parcel obstoječih objektov.
(3) Rodovitna prst se ob začetku gradbenih del odstrani in deponira na način, ki ohranja njeno rodovitnost oziroma tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj rodovitnim materialom. Pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1,2 m.
(4) Vse utrjene površine, na katerih je možno parkirati vozila, morajo biti opremljene z lovilci olj v nepropustni izvedbi. Padavinske odpadne vode s prometnih površin se vodijo v ponikovalnice preko lovilcev olj.

(1) Območje prestavljenega dela struge potoka Dupeljščica spada v razred zelo majhne nevarnosti od poplav.
(2) Posegi v vodno in priobalno zemljišče vodotokov morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture ali drugih posegov znotraj ureditvenega območja se kakovost voda in vodni režim na vplivnem območju ne sme poslabšati. Po končani gradnji pa bo vzpostavljeno prvotno stanje, zato vpliva ne bo.
(4) Ureditveno območje ne posega na območje varstvenih pasov virov pitne vode oziroma na vodovarstvena območja.
(5) Za varovanje površinske vode in podtalnice je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov,
– med gradnjo ne sme biti oviran pretok visokih voda,
– načrtovana ureditev ne sme poslabšati stabilnosti vodotoka tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe,
– v času gradbenih del je ob in v vodotoku potrebno zagotoviti, da v vodotoku ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti,
– med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine,
– pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtok visokih voda ali hudournikov,
– v času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod,
– dela naj se po možnosti izvajajo v sušnem obdobju, tako da se lahko izvaja klasični izkop brez horizontalnega podvrtavanja pod potokom,
– prečkanje komunalnih naprav s strugo vodotoka naj bo izvedeno tako, da je teme zaščitne cevi najmanj 1 m pod predvidenim dnom struge, v zaščitni cevi, obojestransko označeno s smernimi kamni,
– na delih, kjer trase gospodarske javne infrastrukture potekajo v priobalnem pasu je potrebno zagotoviti najmanj 3 m odmik trase od zgornjega roba brežine.

Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih cest z:
– vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin,
– preprečevanjem raznosa materialov z gradbišča,
– čiščenjem vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne površine,
– prekrivanjem sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah,
– sprotnim rekultiviranjem zaključenih območij.

(1) Za osvetljevanje javnih in zasebnih zunanjih površin naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne ali visokotlačne). Svetilke naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
(2) Preprečevanje svetlobnega onesnaževanja se bo izvajalo z zasenčenjem ali delnim zasenčenjem svetilke proti sosednjim nepremičninam.

(1) Na območju podrobnega načrta ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, zato izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja, kakor tudi pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja ni potrebna.
(2) Na območju podrobnega načrta se v čim večji meri ohranjajo zelene površine, drevesa, skupine dreves in drugi življenjski prostori.
(3) Odpadni gradbeni material in zemeljski višek naj se uporabi za zasutje stare struge Dupeljščice. Morebitni višek ter ostale odpadke naj investitor oziroma izvajalec del odpelje na za to urejeno deponijo.
(4) Po izvedbi del naj se vse prizadete površine zasadi z avtohtono vegetacijo.

Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, varstvo narave, varstvo kulturne dediščine, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in so v skladu s predpisi, ki urejajo ta področja.

Transformatorske postaje predstavljajo nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njihovo obratovanje se morajo upoštevati veljavni predpisi s tega področja.

(1) V podrobnem načrtu so upoštevani pogoji Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07).
(2) Zagotovljene so zadostne količine požarne vode iz javnega vodovodnega omrežja preko nadzemnih hidrantov. Omrežje, ki bo iz cevi nodularne litine (LTŽ-DUKTIL) premera 100 do 150 mm, bo zagotavljalo najmanj 20 l/sek. Obstoječe javno omrežje na katerega bo nov vodovod priključen zagotavlja navedene količine (20 l/sek).
(3) Posamezni objekti (ki niso predmet tega OPPN), ki bodo glede na namembnost in velikost potrebovali večjo količino požarne vode od navedene v 2. točki tega člena, bodo imeli zgrajene dodatne požarne bazene za potrebne količine požarne vode na svojem zemljišču.
(3) Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine.

Na vseh komunikacijah oziroma hodnikih za pešce se izvedejo klančine z naklonom 1:13 do 1:15, tako da se hodnik za pešce zaključi z ugreznjenimi robniki.

Gradnja objektov in naprav prometne, komunalne in energetske infrastrukture se lahko izvaja po delih, fazah oziroma etapah, pri čemer morajo biti posamezne faze smiselno zaključene.
Načrtovanje in gradnja posameznih vodov, v posamezni etapi, mora potekati istočasno.

(1) Pri izvedbi prometne, komunalne in energetske infrastrukture predvidene s podrobnim načrtom so dopustna odstopanja od gabaritov objektov, tehničnih rešitev ter tras posameznih prometnih rešitev, komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju prometnih, varnostnih, funkcionalnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše s prometnotehničnega, tehnološkega, oblikovalskega in okoljevarstvenega vidika, sledijo napredku tehnike ter omogočajo racionalnejšo rabo prostora, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, na katere se ta odstopanja nanašajo.
(3) Za dopustno odstopanje po tem podrobnem načrtu se lahko šteje tudi druga križanja komunalnih vodov, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi križanj komunalnih vodov mora investitor voda pridobiti soglasje upravljavca.

(1) Podrobni načrt velja do izvedbe prostorske ureditve, ki je predvidena na osnovi tega načrta. Izvedenost načrta ugotovi s sprejetjem sklepa na predlog župana občinski svet.
(2) Po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta se območje ureja z občinskim prostorskim načrtom.

(1) Pred začetkom gradnje je treba, skupaj z upravljavci, evidentirati stanje obstoječe infrastrukture in zaščititi vse obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, vode in naprave.
(2) Gradbišče mora biti zavarovano tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjin objektov in zemljišč.
(3) V času gradnje in v času obratovanja je treba zagotoviti nemoteno prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo obstoječih objektov.
(4) V času gradnje in v času obratovanja je treba krajane tekoče obveščati o delih in posledicah v zvezi z gradnjo prometnega, vodovodnega, kanalizacijskega, plinovodnega, električnega, telekomunikacijskega omrežja in javne razsvetljave.
(5) V času gradnje in v času obratovanja je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe tako, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi lahko nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi.
(6) V času gradnje in času obratovanja je v primeru nezgode, treba zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih delavcev.
(7) Po izvedbi posegov v prometne površine se izvede sanacijo gradbenega posega tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča.
(8) Morebitne poškodbe okoliških objektov, vodov in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati.
(9) Morebitne stroške prestavitev in poškodb glede na stanje, situacijo in globino vodov nosi investitor izvedbe OPPN.
(10) Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.
(11) Investitor in izvajalec morata upoštevati vsa navodila in pogoje posameznih nosilcev urejanja prostora, ki so sestavni del tega prostorskega akta.

Podrobni načrt je na vpogled vsem zainteresiranim na Občini Naklo, Glavna cesta 24, Naklo in Upravni enoti Kranj, Slovenski trg 1, Kranj.

Izvajanje tega odloka nadzira Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor – Območna enota Kranj.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.