Na podlagi drugega odstavka 20. člena in tretjega odstavka 21. člena Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/09) izdaja v.d. direktorja Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije

S tem splošnim aktom Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija) skladno z določbami Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/09; v nadaljevanju: zakon) ureja vsebino, obliko in strukturo računovodskih informacij ter način in sestavine izračuna neto stroška obveznosti univerzalne poštne storitve, ki predstavlja podlago za izplačilo nadomestila za izvajanje univerzalne poštne storitve iz kompenzacijskega sklada.

(1) V tem splošnem aktu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. Neopredmetene koristi zagotavljanja univerzalne poštne storitve so koristi, ki jih ni mogoče neposredno izmeriti, temveč le oceniti. Neopredmetene koristi so koristi, ki jih izvajalec univerzalne poštne storitve pridobi zaradi večje prepoznavnosti blagovne znamke, prisotnosti na celotnem ozemlju države, prednosti zaradi visokega tržnega deleža, marketinških prednosti, dostopa do velike baze uporabnikov, ekonomije obsega in povezanosti, ekskluzivne pravice izdaje poštnih znamk, uporabnikove naklonjenosti izvajalcu, vnaprejšnje prodaje poštnih znamk in podobno.
2. Opredmetene koristi zagotavljanja univerzalne poštne storitve so koristi, ki so merljive in nastanejo v primeru, da izvajanje storitev iz nabora univerzalne poštne storitve na določenem geografskem področju privede do znižanja stroškov ali povečanja prihodkov.
3. Simulacija poslovanja (ang. Reference Scenario) predstavlja hipotetično poslovanje oziroma projekcijo poslovanja izvajalca univerzalne poštne storitve, v primeru, ko bi posloval brez obveznosti univerzalne poštne storitve.
(2) Preostali izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo enak pomen kot je določen v zakonu.

Izvajalec univerzalne poštne storitve mora v okviru obveznosti iz 36. člena zakona, katere način izvajanja podrobneje ureja splošni akt o ločenih računovodskih evidencah in prepovedi subvencioniranja, zagotoviti natančne računovodske informacije in podatke, ki služijo kot vir za ugotavljanje, ali obveznost izvajanja univerzalne poštne storitve povzroča neto stroške in pomeni za izvajalca univerzalne poštne storitve nepravično finančno breme.

(1) Neto strošek obveznosti univerzalne poštne storitve se izračuna kot razlika med neto stroški imenovanega izvajalca univerzalne poštne storitve, ki posluje z obveznostmi univerzalne poštne storitve, in neto stroški istega izvajalca, ki bi jih imel, če bi posloval brez obveznosti univerzalne poštne storitve.
(2) Če izvajalec univerzalne poštne storitve izvaja več storitev, ki sodijo v nabor univerzalne poštne storitve, mora izračunati in prikazati neto stroške za zagotavljanje univerzalne poštne storitve ločeno za vsako posamezno storitev iz nabora univerzalne poštne storitve.

(1) Izvajalec univerzalne poštne storitve kot podlago za izračun neto stroškov pripravi simulacijo poslovanja, v kateri natančno opredeli, kako bi posloval brez obveznosti univerzalne poštne storitve.
(2) Pri pripravi simulacije poslovanja iz prejšnjega odstavka izvajalec univerzalne poštne storitve za vsako izmed storitev, ki se izvajajo v okviru univerzalne poštne storitve, opravi segmentacijo trga na geografska področja, na katerih te storitve iz nabora univerzalne poštne storitve ne bi izvajal. Spremenljivke, ki jih pri tem lahko upošteva, so:
- pogostost dostave,
- kakovost,
- poštno omrežje.
(3) Izvajalec univerzalne poštne storitve opravi segmentacijo trga iz prejšnjega odstavka na geografska področja do podrobnosti, ki omogočajo določitev skupin nedobičkonosnih uporabnikov, katerim storitev iz nabora univerzalne poštne storitve ne bi zagotavljal.
(4) Spremenljivka pogostosti dostave iz prve alineje drugega odstavka tega člena predstavlja določitev pogostosti dostave, v primeru, ko bi izvajalec univerzalne poštne storitve posloval brez obveznosti univerzalne poštne storitve in bi zmanjšal pogostost dostave.
(5) Spremenljivka kakovost iz druge alineje drugega odstavka tega člena predstavlja opredelitev rokov prenosa pošiljk, ki bi jih izvajalec univerzalne poštne storitve zagotavljal v primeru, ko bi posloval brez obveznosti univerzalne poštne storitve.
(6) Spremenljivka poštno omrežje iz tretje alineje drugega odstavka tega člena predstavlja opredelitev točk dostopa do poštnega omrežja, ki jih izvajalec univerzalne poštne storitve brez obveznosti univerzalne poštne storitve ne bi zagotavljal, in sicer predvsem v smislu zmanjšanja števila poštnih nabiralnikov in kontaktnih točk.

(1) Pri izračunu neto stroškov izvajalca univerzalne poštne storitve se upoštevajo stroški izvajanja univerzalne poštne storitve predpisane kakovosti z najmanj stroški, tudi kadar se je izvajalec univerzalne poštne storitve odločil za drugačen način.
(2) Pri simulaciji poslovanja izvajalec univerzalne poštne storitve k definiranemu področju (segmentu trga), kjer ne bi izvajal storitev iz nabora univerzalne poštne storitve prišteje prihodke, ki jih ta področja prinašajo, ter druge prihodke, ki nastanejo zaradi teh področij.
(3) Pri simulaciji poslovanja izvajalec univerzalne poštne storitve k definiranemu področju (segmentu trga), na katerem ne bi izvajal storitev iz nabora univerzalne poštne storitve, prišteje opredmetene in neopredmetene koristi, ki jih ima zaradi izvajanja univerzalne poštne storitve, pri čemer upošteva, da opredmetene koristi nastanejo:
- ko izvajanje storitve iz nabora univerzalne poštne storitve na določenem nedobičkonosnem geografskem področju poveča dobiček drugim segmentom trga in je to povečanje dobička večje kot so neto stroški opredeljenega nedobičkonosnega področja ali
- ko neizvajanje storitve iz nabora univerzalne poštne storitve na določenem geografskem področju privede do tako izrazitega zvišanja stroškov izvajanja drugih storitev, da opustitev izvajanja te storitve na tem področju ne bi bila smotrna.
(4) V primerih iz prejšnjih dveh alinej prejšnjega odstavka se tako nedobičkonosno geografsko področje opredeli kot dobičkonosno področje.
(5) Izračun neto stroškov mora biti skladen z določili prvega odstavka 21. člena zakona in izveden na objektiven, proporcionalen, transparenten in nediskriminatoren način, tako da se pravilno ocenijo stroški, ki bi se jim izvajalec univerzalne poštne storitve izognil, če bi posloval brez obveznosti univerzalne poštne storitve. Iz izračuna neto stroškov morajo biti razvidni kriteriji, sestavine in celoten postopek izračuna.

(1) Količinske in stroškovne evidence prenosa poštnih pošiljk za slepe in slabovidne, ki se opravljajo brezplačno, vodi izvajalec univerzalne poštne storitve ločeno in jih ne vodi v izračunih poslovanja.
(2) Stroški prenosa poštnih pošiljk za slepe in slabovidne se priznajo kot neto stroški izvajanja univerzalne poštne storitve in se prištejejo k izračunu neto stroškov po tem, ko se odštejejo morebitne opredmetene in neopredmetene koristi.

V primeru, da agencija na podlagi pregleda izračuna neto stroškov obveznosti univerzalne poštne storitve in simulacije poslovanja ugotovi, da posamezne predpostavke in spremenljivke v izračunu niso ustrezne, lahko od izvajalca univerzalne poštne storitve zahteva ustrezne spremembe ali prilagoditve izračuna.

Izvajalec univerzalne poštne storitve, ki želi uveljaviti pravico do nadomestila za izvajanje univerzalne poštne storitve, mora zahtevo, skupaj z izračunom dejanskih neto stroškov obveznosti univerzalne poštne storitve in simulacijo poslovanja, utemeljeno z računovodskimi izkazi in drugimi računovodskimi informacijami, poslati agenciji po revidiranem poslovnem poročilu za preteklo leto, vendar najpozneje do 30. junija v tekočem letu.

Ta splošni akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.