Na podlagi 82. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06), 23. člena Odloka o občinskih cestah v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 57/99), 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 15. člena Statuta Občine Sv. Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 29/00) in na podlagi tretjega odstavka 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) je Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici na 32. seji dne 12. 5. 2010 sprejel

Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za podelitev koncesije za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest in izvajanja zimske službe na občinskih cestah v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici (v nadaljevanju: koncesionirana gospodarska javna služba).
S tem aktom Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, kot koncedent, določa predmet in pogoje za opravljanje koncesionirane gospodarske javne službe, postopek izbire koncesionarja, koncesijsko območje in obdobje ter druga vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesionirane gospodarske javne službe.

Občina Sveti Jurij ob Ščavnici skladno z določilom pete alineje drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07) v povezavi z 82. členom Zakona o javnih cestah in 23. členom Odloka o občinskih cestah v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici) s tem aktom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za opravljanje javne gospodarske službe rednega vzdrževanja občinskih cest in izvajanja zimske službe na občinskih cestah v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici v koncesijski obliki.

Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa je podelitev koncesije za izvajanje koncesionirane gospodarske javne službe.
Glede na določbe 27. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu se predmetno razmerje šteje kot javnonaročniško javno-zasebno partnerstvo.

Vsebina koncesionirane gospodarske javne službe vključuje:
- vzdrževanje javnih občinskih cest,
- izvajanje zimske službe na javnih občinskih cestah.
Koncesijsko razmerje se lahko sklene za vsako alinejo ločeno, tako da se javni razpis za izbiro koncesionarja izvede po sklopih, kjer lahko ponudnik odda ponudbo bodisi za posamezen sklop ali za oba sklopa skupaj, v skladu s pogoji javnega razpisa.

Vzdrževanje javnih občinskih cest obsega vzdrževalna dela za njihovo ohranjanje v dobrem stanju, za zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti, nadzor nad njihovim stanjem in stanjem njihovega varovalnega pasu ter vzpostavitev njihovih prevoznosti ob naravnih in drugih nesrečah. (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje občinskih cest).
Koncesionar mora zagotavljati redno vzdrževanje občinskih cest skladno z Zakonom o javnih cestah in Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest.
Dela rednega vzdrževanja javnih občinskih cest obsegajo:
a) pregledniško službo;
b) redno vzdrževanje prometnih površin;
c) redno vzdrževanje bankin;
d) redno vzdrževanje odvodnjavanja;
e) redno vzdrževanje brežin;
f) redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme;
g) redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev;
h) redno vzdrževanje vegetacije;
i) zagotavljanje preglednosti;
j) čiščenje cest;
k) redno vzdrževanje cestnih objektov;
l) intervencijski ukrepi;
m) druga dela in storitve, ki po veljavni zakonodaji štejejo med vzdrževanje cest.
Obseg in način izvajanja del se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.

V izvajanje zimske službe na javnih občinskih cestah sodijo naslednja vzdrževalna dela:
a) zagotavljanje in postavljanje potrebnega števila snežnih kolov;
b) posipanje javnih prometnih površin s snovmi za preprečevanje poledice;
c) pluženje, odstranjevanje in odvažanje snega iz javnih prometnih površin in javnih parkirišč;
d) pluženje snega z glavnih pešpoti na javnih površinah, otresanje snega z drevja in grmovja ter odstranjevanje poškodovanih dreves in odlomljenih vej, ki ogrožajo varnost ljudi in stvari;
e) odvoz snega iz avtobusnih površin in križišč;
f) čiščenje objektov in naprav, zgrajenih za intervencije in požarno varnost;
g) čiščenje odtokov uličnih požiralnikov v času odjuge;
h) čiščenje zasneženih prometnih znakov;
i) obveščanje javnosti o stanju cest;
j) druge naloge, katere omogočajo v zimskem času nemoten promet na javnih prometnih površinah.
Koncesionar mora zagotavljati izvajanje zimske službe na javnih občinskih cestah skladno z Zakonom o javnih cestah in Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest.
Izvedbeni program zimske službe pripravi koncesionar in ga predloži v sprejem pristojnemu oddelku občinske uprave najkasneje do 15. oktobra tekočega leta. Izvedbeni program zimske službe obsega popis vseh površin in objektov, na katerih se izvaja zimska služba.
Z izvedbenim programom zimske službe se določi prioriteta pluženja, posipanja in odstranjevanja snega s cest, poti in ostalih javnih površin in čiščenja odtokov cestnih požiralnikov, odstavne površine za vozila v primeru delnih ali popolnih zapor in nadzor nad izvajanjem zimske službe.
Zimska služba se izvaja praviloma od 15. novembra do 15. marca. Izvedbeni program zimske službe mora vsebovati tudi izvajanje zimske službe v primeru potreb pred in po tem terminu. Obseg in način izvajanja del se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.
Obseg in način izvajanja del se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.

Pojmi uporabljeni v tem odloku imajo zraven pomena iz Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in Zakona o gospodarskih javnih službah še naslednji pomen:
- koncedent: je Občina Sveti Jurij ob Ščavnici;
- koncesionar: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz tretje alineje prvega odstavka 4. člena tega odloka na podlagi podeljene koncesije;
- uporabnik: je vsaka pravna ali fizična oseba, ki uporablja javne občinske ceste v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici;
- gospodarska javna služba: je lokalna gospodarska javna služba opredeljena v četrtem, petem in šestem členu tega akta.

Pojem javne občinske ceste vključuje:
- cestno telo,
- cestne objekte,
- naprave za odvodnjavanje ceste,
- brežine ceste,
- cestni svet,
- zračni svet nad voziščem v višini 7 metrov,
- prometne površine zunaj vozišča, kot so: počivališča, parkirišča, avtobusna postajališča in obračališča, prostori in objekti za tehtanje in nadzor prometa,
- površine za pešce in kolesarje na cestišču ceste,
- priključki na cesto v širini cestnega sveta,
- prometna signalizacija in prometna oprema,
- cestne naprave in druge ureditve, namenjene varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa na njej,
- naprave za evidentiranje prometa.
Seznam in kategorizacija javnih občinskih cest se objavi v razpisni dokumentaciji javnega razpisa.

Koncesionirana gospodarska javna služba se izvaja na celotnem območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici.

Storitve, ki so predmet koncesionirane gospodarske javne službe, so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je za uporabnike brezplačna.

Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici:
- izključno pravico opravljati koncesionirano gospodarsko javno službo opredeljeno s tem aktom;
- dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljati koncesionirano gospodarsko javno službo, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve koncesionirane gospodarske javne službe na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici pod istimi pogoji kot koncesionar.

Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
b) da koncesionar in vsak njegov zakoniti zastopnik, kolikor gre za pravno osebo, ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, določenih v prvem odstavku 42. člena ZJN-2;
c) da v zadnjih 12 mesecih ni imel blokiranih poslovnih računov;
d) da ima poravnane vse davke in prispevke;
e) da ima poravnane vse obveznosti do vseh dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov, zapadle do datuma revizorjevega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni od roka za oddajo ponudb;
f) da bo podal pisno izjavo s katero bo potrdil, da sprejema vse obveznosti določene s tem aktom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe;
g) ponudnik ima ustrezno znanje in izkušnje z izvajanjem podobnih nalog. Ponudnik je imel v obdobju zadnjih petih let od roka za oddajo ponudb v vsakem letu sklenjeno vsaj eno pogodbo za izvajanje enakovrstne gospodarske javne službe. Kot enakovrstna gospodarska javna služba se šteje gospodarska javna služba vzdrževanja javnih občinskih cest in izvajanja zimske službe na javnih občinskih cestah. Ponudniki lahko predmeten pogoj izpolnijo bodisi tako, da predložijo letne ali večletne pogodbe z enim ali več različnimi naročniki.
h) da predloži izhodiščno tarifo za izvajanje koncesionirane dejavnosti iz katere so razvidni vsi stroški izvajanje koncesionirane dejavnosti;
i) ponudnik mora izkazati, da je povprečje njegove prihodkovne realizacije v letih 2007, 2008 in 2009 znašalo vsaj 150.000 EUR. V primeru, da ponudnik v katerem izmed let še ni obstajal, se za to leto, ko še ni obstajal, upošteva realizacija 0 EUR. Pri partnerskih ponudbah se prihodkovna realizacija sešteva in korigira na naslednji način:
- v primeru partnerske ponudbe dveh partnerjev se prihodkovna realizacija obeh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,9 in se upošteva tako dobljena prihodkovno realizacija;
- v primeru partnerske ponudbe treh partnerjev se prihodkovna realizacija vseh treh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,8 in se upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija;
- v primeru partnerske ponudbe štirih ali več partnerjev se prihodkovna realizacija vseh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,7 in se upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija;
j) da bo podal pisno izjavo, s katero bo potrdil, da je sposoben zagotavljati izvajanje koncesionirane gospodarske javne službe na kontinuiran in kakovosten način, ob upoštevanju tega akta, koncesijske pogodbe, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;
k) da bo podal pisno izjavo, s katero se bo zavezal, da bo sklenil zavarovanje proti odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali/in v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo pri koncesionarju zaposleni tretjim osebam, občini ali državi;
l) da bo podal pisno izjavo, s katero bo potrdil, da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju izvajanja koncesije;
m) da bo podal pisno izjavo, s katero bo potrdil, da razpolaga z zadostnim obsegom opreme in naprav oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju občine, oziroma na drugačen način dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost.
Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo koncedent določil v okviru javnega razpisa. Koncedent si pridržuje pravico, da v fazi javnega razpisa od ponudnikov zahteva, da predložijo dodatna pojasnila ali dokazila s katerimi se dokazuje izpolnjevanje postavljenih pogojev za priznanje sposobnosti.
V primeru skupne ponudbe mora pogoje od a) do f) izpolnjevati vsak od partnerjev v skupni ponudbi, pogoj i) se ugotavlja na način, kot je naveden, ostale pogoje pa morajo dokazati partnerji skupno.

Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
- da vzdržuje javne občinske ceste tako, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in posebnih pogojev za odvijanje prometa, na primer slabih vremenskih razmer, lahko varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene.
- izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje koncesionirane gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
- upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem koncesionirane gospodarskih javnih služb;
- kot dober gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
- vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
- v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
- omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem koncesionirane gospodarske javne službe in koncesije;
- skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem koncesionirane gospodarske javne službe;
- vodenje evidenc v zvezi z koncesionirano gospodarsko javno službo, usklajenih z občinskimi evidencami;
- ažurno in strokovno vodenje poslovnih knjig;
- priprava ustreznih poslovnih načrtov, letnih programov in dolgoročnega plana izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
- poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
- obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.
- zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu.

V zvezi z rednim vzdrževanjem je koncesionar dolžan to izvajati v skladu s potrjenim planom vzdrževanja. Koncesionar v okviru pregledniške službe izvaja stalen pregled cest. Koncesionar podaja predlog mesečnega plana vzdrževanja, ki se izvaja v obsegu dela vzdrževanja, kot ga potrdi koncedent. Koncesionar rednega vzdrževanja je dolžan o svojem delu voditi evidenco, iz katere mora biti razvidno, kdaj in katera dela so bila opravljena, obseg in trajanja teh del, potrošnja materialov, uporabljena delovna sila in mehanizacija ter drugi pomembni podatki o opravljenih delih. Redna vzdrževalna se praviloma opravljajo v času manjše prometne obremenitve in v kolikor je mogoče brez omejitev prometa.
Glede ostalih del rednega vzdrževanja in zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih in organizacijskih standardov in drugih standardov in normativov za izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po veljavnih predpisih.

Dolžnosti koncesionarja v zvezi z izvajanjem zimske službe so, da:
a) redno vzdržuje naprave in opremo potrebno za zimsko službo;
b) skrbi za skladiščenje zadostne količine posipnega materiala in soli;
c) izvaja zimsko službo po potrjenem izvedbenem programu zimske službe in le-tega prilagaja s sprotnimi meteorološkimi napovedmi;
d) posipa ceste po prednostnem vrstnem redu takoj, ko se na vozišču zazna pojav poledice. Na cestah oziroma cestnih odsekih, za katere je v izvedbenem programu zimske službe predvideno tudi preventivno posipanje, se posipa že ob nastopu okoliščin, v katerih se lahko pričakuje poledica;
e) prične praviloma odstranjevati novo zapadli sneg, ko ga zapade 10 cm na cestiščih. Višino snega ugotavlja koncesionar;
f) do konca maja v tekočem letu izdela poročilo in analizo zimske službe za preteklo zimsko obdobje;
g) v predlogu izvedbenega programa zimske službe opredeli, na katerih cestah bo zimsko službo izvajal sam in na katerih cestah bodo zimsko službo izvajali podizvajalci, in navede firmo oziroma ime podizvajalca;
h) upošteva dobro prakso pri izvajanju zimske službe.

Dolžnost koncedenta je zlasti, da zagotavlja stalnost dogovorjenega načina financiranja koncesionirane dejavnosti skozi celotno koncesijsko obdobje.
Ob tem ima koncedent še naslednje dolžnosti:
- da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
- da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve koncesionirane gospodarske javne službe na področju občine;
- pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

Koncesionar mora ob stavki svojih delavcev zagotoviti najmanj:
- nadzor nad prevoznostjo in usposobljenostjo cest za varen promet z vsakodnevnimi pregledi cest;
- zavarovanje nevarnih delov na cesti, če ugotovljenih pomanjkljivosti, ki ogrožajo promet na njej, izvajalec pregleda ne more takoj odpraviti;
- izvedbo ukrepov za zavarovanje ceste, katerih opustitev bi lahko povzročila poškodbe ceste;
- odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč na javnih cestah;
- prevoznost cest v zimskem času najmanj v obsegu, ki omogoča odvijanje prometa ob uporabi zimske opreme;
- zagotavljati tekoče podatke o stanju in prevoznosti cest.
Opravljanje del iz prejšnjega odstavka zagotovi koncesionar z nadzorom nad stanjem javnih cest in z organiziranjem stalne pripravljenosti ustrezno opremljenih vzdrževalnih skupin za izvedbo najnujnejših ukrepov zavarovanj cest in prometa na njih, opustitev katerih bi povzročilo poškodbe cest ali ogrozilo promet na njih.

Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
- do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;
- pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
- vpogleda v evidence - kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj,
Uporabnik storitev koncesionirane gospodarske javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem koncesionirane gospodarske javne službe pritoži koncesionarju in/ali koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem aktom.

Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
- upoštevati navodila koncesionarja in mu omogočiti neovirano opravljanje storitev koncesionirane gospodarskih javnih služb;
- omogočiti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve koncesionirane gospodarskih javnih služb.
Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, tega ne dovoli ali mu to onemogoči, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.

Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
Koncesija se podeli za obdobje treh let. Trajanje koncesijskega razmerja je opredeljeno s koncesijsko pogodbo. Koncesijsko razmerje preneha iz razlogov navedenih v tem aktu.

Izvajanje koncesionirane gospodarske javne služne se financira iz proračuna koncedenta.

V izhodiščni tarifi za izvajanje koncesionirane dejavnosti morajo biti definirana vsa plačila, ki jih koncesionarju plačuje koncedent.
Izhodiščna tarifa za izvajanje koncesionirane dejavnosti bo predmet usklajevanja v postopku javnega razpisa in bo priloga koncesijske pogodbe. Pogoji za njeno spreminjanje se določijo s koncesijsko pogodbo.

Za izvajanje koncesionirane gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam.
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo - zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam.).

Koncesionar mora za izvajanje koncesionirane dejavnosti voditi ločeno računovodstvo skladno z veljavno zakonodajo.

Koncedent za podelitev koncesije iz tega akta izvede postopek javnega razpisa.
Javni razpis se izvede skladno z določili Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, Zakona o gospodarskih javnih službah in Zakona o javnem naročanju po postopku pogajanj po predhodni objavi.
Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil v RS in v Uradnem glasilu EU, lahko pa tudi v dnevnem časopisju in na portalu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici.
V postopku izbire mora koncedent zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje kandidatov.

Koncedent mora v javnem razpisu oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega ponudnika.
Merilo ekonomsko najugodnejša ponudba bo sestavljeno iz naslednjih meril:
- višina ponujene izhodiščne tarife za izvajanje koncesionirane dejavnosti;
- stalnost ponujenih cen.
Relativne uteži posameznih zgoraj navedenih meril se bodo določile v razpisni dokumentaciji.

Za objavo javnega razpisa, izvedbo postopka izbire koncesionarja in izbiro koncesionarja se pooblasti občinsko upravo.
Za podpis koncesijske pogodbe ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja koncesijskega razmerja se pooblasti župana.

Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.
Strokovna komisija ima predsednika in najmanj tri člane. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.
Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja. Člana strokovne komisije za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe koncedenta ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
Na podlagi poročila strokovne komisije odloči, v imenu koncedenta o izboru koncesionarja župan. Koncedent bo izbranemu koncesionarju pred sklenitvijo koncesijske pogodbe izdati odločbo, s katero mu podeli pravico izvajati koncesionirano gospodarsko javno službo.

Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta koncesionar in koncedent.
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 30 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.

Redni nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo mestne uprave ali drugo institucijo.
Koncedent lahko nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in predsednik nadzorne komisije.

O izvajanju koncesionirane dejavnosti koncesionar redno mesečno poroča koncedentu. Poročilo je pogoj za izdajo računa.
Koncesionar mora najmanj enkrat letno izdelati skupno poročilo o izvajanju koncesionirane dejavnosti iz katerega je razvidno ali izpolnjevanje koncesionirane dejavnosti poteka skladno z dogovorjenim terminskim planom.
Koncesionar mora na zahtevo koncedenta pripraviti pisno izredno poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije.

Če koncedent ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

Koncesijska pogodba praviloma preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

Koncesijska pogodba lahko z (enostransko) koncedentovo odpovedjo/razdrtjem preneha:
a) če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
b) če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
c) če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
d) če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da je nastala ali bi lahko nastala večja škoda koncedentu,
e) če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
f) če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način določen s tem aktom in koncesijsko pogodbo.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti po pravilih pravdnega postopka. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte, pete in šeste alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame.
Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
a) če ne začne z opravljanjem koncesionirane dejavnosti v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
b) če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana dejavnost,
c) če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno, pravočasno,
d) zaradi ponavljajočih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe.
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
V primeru odvzema iz druge točke drugega odstavka je koncesionar upravičen do odškodnine po splošnih pravilih odškodninskega prava.

Koncedent si pridržuje pravico predčasnega odkupa koncesije. Pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo.

Koncesionar ne sme brez pisnega soglasja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo.
Koncesionar lahko izvajanje posameznih nalog iz koncesionirane dejavnosti prenese na podizvajalce le ob predhodnem pisnem soglasju koncedenta.
V primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …) mora koncesionar obvestiti koncedenta.

Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijske dejavnosti tudi ob spremenjenih okoliščinah ter v primeru višje sile.
Za višjo silo se poleg okoliščin višje sile obligacijskega prava štejejo tudi spremembe pogojev izvajanja koncesijskih dejavnosti, ki nastanejo na podlagi spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske skupnosti ali Republike Slovenije, če izpolnjujejo siceršnje pogoje višje sile po pravilih obligacijskega prava.
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, mora koncesionar nemudoma obvestiti koncedenta in se dogovoriti o izvajanju gospodarskih javnih služb v takih pogojih.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih gospodarskih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah.
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

Za vse spore, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.

S koncesijsko pogodbe se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža.

Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati Odlok o dejavnostih in pogojih za opravljanje gospodarskih javnih služb s koncesijo (Uradni list RS, št. 30/96).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.