Na podlagi tretjega odstavka 70. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – prečiščeno besedilo, 70/08 in 22/10) in določil Akta o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 87/05 in 102/05 – popr.) družba ADRIAPLIN d.o.o., Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana, kot izvajalec gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po pridobitvi soglasja sveta Javne agencije Republike Slovenije za energijo št. 25-11/2010-3/ZP-33 z dne 18. maja 2010, izdaja

(1) S tem aktom se urejajo razmerja sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater), dobaviteljev zemeljskega plina, uporabnikov distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) in odjemalcev zemeljskega plina.
(2) Ta akt omogoča učinkovito, varno in zanesljivo izvajanje distribucije zemeljskega plina. Določa tudi pogoje in način priključitve naprav in napeljav uporabnika na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ter pravice in obveznosti pogodbenih partnerjev.
(3) Ta akt se uporablja za distribucijsko omrežje zemeljskega plina, na katerem izvaja gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja Adriaplin d.o.o. za geografsko območje Mestne občine Nova Gorica, Občine Šempeter - Vrtojba, Občine Ajdovščina, Občine Vipava, Občine Logatec, Občine Kamnik, Občine Bled, Občine Vojnik, Mestne občine Ptuj, Občine Rogaška Slatina, Občine Krško, Občine Brežice, Občine Zagorje ob Savi, Občine Laško, Občine Radeče, Občine Štore in Občine Šentjur.

V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu in podzakonskih predpisih, poleg njih pa imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen:
– distribucijsko omrežje: je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, ki ga je določila lokalna skupnost kot območje izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja in po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končni odjemalcev. Sestavljajo ga glavni in priključni plinovodi, merilno-regulacijske postaje, regulacijske postaje in druge naprave, potrebne za obratovanje distribucijskega omrežja,
– dobavitelj zemeljskega plina: je pravna ali fizična oseba, ki odjemalcu prodaja zemeljski plin,
– dostop do omrežja je pravica do uporabe omrežja z namenom, da se izpolnijo pogodbe o dobavi zemeljskega plina ob upoštevanju dejanskega stanja v omrežju,
– gospodinjski odjemalec: je odjemalec, ki kupuje zemeljski plin za lastno domačo porabo, kar izključuje opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti,
– končni odjemalec: je odjemalec, ki kupuje zemeljski plin za lastno končno rabo,
– lastni obremenitveni profil: je karakteristika odjema končnega odjemalca v določenem časovnem obdobju,
– notranja plinska napeljava: je napeljava z vso opremo od glavne plinske zaporne pipe do vključno odvoda dimnih plinov,
– odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki je na pogodbeni osnovi oskrbovana z zemeljskim plinom za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo,
– odjemna skupina: je skupina v katero se uvrsti odjemalec, glede na pogodbeno zakupljeno zmogljivost,
– odjemno mesto: je predajno mesto na katerem se meri poraba zemeljskega plina končnega odjemalca,
– pogodba o dobavi: je pogodba, ki jo skleneta končni odjemalec in dobavitelj zemeljskega plina in s katero si končni odjemalec zagotovi dobavo zemeljskega plina v dogovorjeni količini, dinamiki in kakovosti ter dogovorjeno točko predaje oziroma prevzema zemeljskega plina,
– pogodba o dostopu: je pogodba o dostopu do distribucijskega omrežja, s katero se uredi odnos med sistemskim operaterjem in uporabnikom,
– pogodba o priključitvi: je pogodba, ki jo skleneta imetnik soglasja in sistemski operater in s katero so določeni pravni, tehnični in komercialni pogoji za izvedbo priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina,
– predajno mesto: je točka, na katerem sistemski operater preda uporabniku omrežja zemeljski plin,
– prevzemno mesto: je točka na distribucijskem omrežju, na kateri sistemski operater na podlagi pogodbe o dostopu z uporabnikom prevzame v distribucijo dogovorjene količine zemeljskega plina,
– priključek: je fizični spoj priključnega plinovoda z notranjo plinsko napeljavo,
– priključni plinovod: je del distribucijskega omrežja, zgrajen za povezavo obstoječega distribucijskega omrežja z izstopnim mestom. Izstopno mesto je mesto na koncu priključnega plinovoda z vključno glavno plinsko zaporno pipo,
– priključitev na omrežje: je fizična priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina,
– sistemski operater: je pravna ali fizična oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina,
– skupno odjemno mesto: je odjemno mesto v stanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem se meri poraba zemeljskega plina na skupnem merilnem mestu za več pravnih ali fizičnih oseb,
– standardni obremenitveni profil: je nadomestna odjemna značilnost odjemalca zemeljskega plina v določenem časovnem obdobju, ki je analitično določena,
– uporabnik: je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja odjema ali v omrežje oddaja zemeljski plin.

(1) Distribucijsko omrežje razen priključnih plinovodov je praviloma v lasti sistemskega operaterja.
(2) Priključni plinovodi so v lasti sistemskega operaterja ali končnih odjemalcev v skladu s koncesijsko pogodbo.
(3) Notranje plinske napeljave so v lasti končnega odjemalca.
(4) Distribucijsko omrežje, ne glede na lastništvo, upravlja sistemski operater.

Soglasje je pisni dokument, ki izraža pozitivno mnenje in ga izda sistemski operater za odobritev izvedbe posamezne aktivnosti.

(1) Sistemski operater izda soglasje v skladu z Energetskim zakonom, zakonom, ki ureja graditev objektov, sistemskimi obratovalnimi navodili, tem aktom in drugimi zakoni ter podzakonskimi predpisi.
(2) Sistemski operater izda soglasje v upravnem postopku, če zakon ali podzakonski predpis ne določa drugače.
(3) Sistemski operater v soglasju navede tudi čas veljavnosti soglasja v skladu z zakonom ali podzakonskim predpisom, pri čemer veljavnost posameznega soglasja ne sme biti krajša od enega leta.

Sistemski operater izdaja na podlagi pooblastila lokalne skupnosti, predpisov, ki urejajo njegovo delovanje, zakona, ki ureja graditev objektov, zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje ter na podlagi Energetskega zakona, naslednje dokumente:
1) projektne pogoje,
2) soglasje k projektnim rešitvam,
3) odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja k projektnim rešitvam,
4) soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje oziroma spremembo,
5) odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje oziroma spremembe,
6) smernice za načrtovanje prostorske ureditve,
7) mnenje k prostorskim aktom.

Pogoji za pridobitev posameznega dokumenta iz 6. člena so:
1) projektni pogoji: izdelana idejna zasnova;
2) soglasje k projektnim rešitvam: predhodno izdani projektni pogoji, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s projektnimi pogoji;
3) soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje oziroma spremembo: ustrezne razpoložljive zmogljivosti distribucijskega omrežja, lastništvo objekta, pisno soglasje ostalih lastnikov v večstanovanjskih objektih – v primeru skupne notranje plinske napeljave, izpolnjevanje tehničnih pogojev;
4) smernice za načrtovanje prostorske ureditve: izdelan osnutek prostorskega akta;
5) mnenje k prostorskim aktom: izdelan predlog prostorskega akta.

Listine in dokumentacija za pridobitev posameznega dokumenta iz 6. člena, ki jih je potrebno predložiti v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov so:
1) projektni pogoji: vloga z osnovnimi podatki o investitorju, podatki o nameravani gradnji oziroma spremembi namembnosti, idejna zasnova s predpisanimi sestavinami;
2) soglasje k projektnim rešitvam: vloga za izdajo soglasja, del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je v zvezi s soglašanjem;
3) soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje oziroma spremembo: vloga za izdajo soglasja, idejna zasnova, podatki o vrsti in priključni moči plinskih trošil in podatki o predvideni letni porabi zemeljskega plina, dokazilo o lastništvu objekta ali dela objekta, pisno soglasje lastnikov v primeru priključitve na njihov priključni plinovod ali v primeru poseganja v tuje zemljišče pri položitvi priključnega plinovoda;
4) smernice za načrtovanje prostorske ureditve: poziv za izdajo smernic, osnutek prostorskega akta (državni ali občinski);
5) mnenja k prostorskim aktom: poziv za izdajo mnenja izdelan predlog prostorskega akta.

(1) Če za stavbo oziroma posamezni del stavbe po zakonu, ki ureja graditev objektov, ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, lahko končni odjemalec pred pričetkom del zahteva od sistemskega operaterja informacijo o možni priključitvi na distribucijsko omrežje.
(2) Sistemski operater na svoji spletni strani objavi obrazec za pridobitev informacije o možni priključitvi na distribucijsko omrežje. Končni odjemalec mora vlogi priložiti geodetski načrt, podatke o vrsti in priključni moči plinskih trošil in podatke o predvideni letni porabi zemeljskega plina.
(3) Veljavnost soglasij je najmanj eno leto od izdaje.

Pri vgradnji ali zamenjavi naprave za regulacijo tlaka zemeljskega plina zaradi dotrajanosti, sprememb na notranji plinski napeljavi ali zaradi povečanega obsega oskrbe končnega odjemalca stroški dobave in vgradnje naprave bremenijo končnega odjemalca.

(1) Uporaba notranje plinske napeljave ne sme povzročati motenj pri obratovanju drugih plinskih napeljav in motenj pri obratovanju naprav in napeljav, ki jih upravlja sistemski operater.
(2) Končni odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju na njegovo zahtevo omogočiti dostop do merilnega mesta, tako da ta lahko neposredno odčita stanje merilne naprave oziroma da se nemoteno izvajajo drugi posegi in postopki, povezani z merilnim mestom.
(3) Končni odjemalec sistemskemu operaterju na njegovo zahtevo omogoči dostop do naprav za regulacijo tlaka zemeljskega plina in drugih plinskih naprav in napeljav, ki jih upravlja sistemski operater, zaradi pregledov, nadzora, preverjanja poškodb in okvar.
(4) Če končni odjemalec z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje ali če končni odjemalec ob pomanjkanju zemeljskega plina ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odjema zemeljskega plina iz omrežja, lahko sistemski operater nemudoma ukrepa in brez predhodnega obvestila končnemu odjemalcu ustavi distribucijo zemeljskega plina.
(5) Izvajalec posameznih del na notranji plinski napeljavi je odgovoren za upoštevanje tehničnih in drugih predpisov za varno obratovanje in pravilno izvedbo, predajo v uporabo, zaplinjanje in poučitev končnega odjemalca o pravilnem ravnanju z napravami in napeljavami zemeljskega plina, ki so v lasti in upravljanju končnega odjemalca.

(1) Končni odjemalec mora za vsako priključitev na distribucijsko omrežje ali njeno spremembo pridobiti soglasje sistemskega operaterja za priključitev.
(2) Soglasje za priključitev je treba pridobiti tudi pri:
– spremembi ali rekonstrukciji priključka,
– spremembi tehničnih karakteristik priključnega plinovoda,
– združevanju več priključkov ali izvedbi dodatnega priključka.
(3) Na enem priključku je lahko priključen le en končni odjemalec.
(4) Skupna kotlovnica z enim odjemnim mestom v večstanovanjski stavbi ali kot del druge stavbe, ki služi večstanovanjski stavbi kot celoti ali več stanovanjskim stavbam ali drugim nepremičninam, se obravnava kot en končni odjemalec.

(1) O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča sistemski operater z odločbo v upravnem postopku.
(2) Postopek priključitve se začne z vložitvijo pisne vloge za izdajo soglasja za priključitev, ki mora vsebovati vsaj:
– osnovne podatke o vlagatelju vloge za izdajo soglasja,
– dokazilo o lastništvu objekta oziroma pravici razpolaganja z objektom,
– podatke o vrsti in priključni moči plinskih trošil,
– podatke o predvideni letni porabi zemeljskega plina za končne odjemalce s skupno instalirano močjo trošil nad 50 kW,
– želeno mesto priključitve,
– datum predvidenega začetka uporabe priključka,
– posebnosti odjema in tehnologije uporabe zemeljskega plina.
(3) Sistemski operater lahko zavrne soglasje, če:
– bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi,
– niso izpolnjeni predpisani tehnični normativi in pogoji, potrebni za zagotavljanje nemotenega in varnega delovanja omrežja,
– je na obstoječem priključku že priključen drug končni odjemalec,
– če bi priključitev sistemskemu operaterju povzročila nastanek nesorazmernih stroškov, ki jih končni odjemalec ni pripravljen kriti sam.

(1) V soglasju za priključitev morajo biti navedeni pogoji za priključitev, mesto priključitve na distribucijsko omrežje, dimenzija priključnega plinovoda, lokacija merilnega mesta, velikost in tip merilne naprave, obratovalni tlak in morebitni drugi tehnični pogoji, ki jih mora izpolniti investitor, plačilo morebitnih nesorazmernih stroškov priključitve in tehnični pogoji v skladu s predpisi.
(2) Če so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja za priključitev, vendar zaradi nesorazmernih stroškov priključitev ni upravičena, izda sistemski operater soglasje s pogojem, da končni odjemalec krije tisti del stroškov, ki povzročajo nesorazmernost.
(3) O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča Javna agencija Republike Slovenije za energijo.
(4) Soglasje za priključitev velja največ dve leti. V tem času lahko končni odjemalec sklene pogodbo o priključitvi s sistemskim operaterjem, sistemski operater pa ga je dolžan priključiti na distribucijsko omrežje v skladu s pogoji iz soglasja za priključitev.

(1) Po dokončnosti soglasja za priključitev sistemski operater in imetnik soglasja skleneta pogodbo o priključitvi, s katero uredita medsebojne pravice in obveznosti, predvsem pa:
– obseg del, ki jih je potrebno izvršiti za priključitev na distribucijsko plinovodno omrežje,
– maksimalni urni pretok zemeljskega plina,
– predajni tlak in dopustna odstopanja (tolerance) predajnega tlaka,
– glavne tehnične karakteristike priključka,
– lastništvo, upravljanje in vzdrževanje merilne naprave ter način meritev prevzetih ali predanih količin,
– razmejitev lastništva distribucijskega omrežja in notranje plinske napeljave,
– rok izvedbe investicije,
– predviden rok sklenitve pogodbe o dostopu,
– višina in plačilo nesorazmernih stroškov priključitve.
(2) Za sklenitev pogodbe o priključitvi imetnik soglasja posreduje sistemskemu operaterju potrebne podatke.
(3) Na podlagi sklenjene pogodbe o priključitvi sistemski operater ne rezervira distribucijskih zmogljivosti za uporabnika priključka.

Sistemski operater zagotavlja uporabniku neposredno fizično priključitev na omrežje z izvedbo priključnega plinovoda in vgradnjo merilne naprave. Za ta dela lahko sistemski operater pooblasti tudi druge pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu in podzakonskih predpisih, izdanih na njegovi podlagi.

(1) Končni odjemalec mora dovoliti namestitev glavne plinske zaporne pipe na dostopnem mestu, to je na točki vstopa priključnega plinovoda v zgradbo ali v bližini tega. Glavna plinska zaporna pipa mora biti vedno dostopna sistemskemu operaterju, intervencijskim službam in končnemu odjemalcu.
(2) Če končni odjemalec ne uporablja priključnega plinovoda 5 let (brez vmesnih prekinitev), se domneva, da ga ne namerava več uporabljati.
(3) Sistemski operater lahko v primeru iz prejšnjega odstavka na stroške končnega odjemalca prekine povezavo.
(4) Končni odjemalec ne sme posegati v priključni plinovod.
(5) Končni odjemalec mora dovoliti oziroma zagotoviti brezplačen dostop na zemljišče v obsegu, potrebnem za vzdrževanje oziroma obnovo priključnih in glavnih plinovodov za oskrbo stavbe končnega odjemalca.

(1) Dostop do distribucijskega omrežja se uredi s pogodbo o dostopu, ki jo pred začetkom uporabe distribucijskega omrežja skleneta sistemski operater in uporabnik.
(2) Uporabnik ima pravico do dostopa do distribucijskega omrežja za izvršitev pogodb o dobavi, razen če mu je v skladu z Energetskim zakonom, drugimi predpisi in s tem aktom dostop zavrnjen.
(3) Distribucijska zmogljivost, ki si jo zagotovi uporabnik s pogodbo o dostopu, ne more biti večja, kot jo omogoča priključek, za katerega je izdano soglasje za priključitev.
(4) Novi uporabnik ali uporabnik, ki mu bo pogodba o dostopu potekla, mora predložiti sistemskemu operaterju zahtevo za dostop do omrežja najmanj dva meseca pred želenim datumom dostopa.

(1) Za uveljavitev pravice prvega dostopa do distribucijskega omrežja mora uporabnik sistemskemu operaterju predložiti zahtevo za dostop z vsaj naslednjimi podatki, ki so tudi sestavni deli pogodbe o dostopu:
– ime in naziv končnega odjemalca,
– datum začetka in konca distribucije zemeljskega plina,
– lokacijo prevzemnega in predajnega mesta,
– priključna zmogljivost:
– inštalirana zmogljivost za končne odjemalce s skupno zmogljivostjo trošil do vključno 50kW ali
– pogodbeno določena zmogljivost za končne odjemalce s skupno zmogljivostjo trošil nad 50kW in letnim odjemom do 100.000 Sm3/leto,
– pogodbeni največji dnevni odjem, izražen v Sm3/dan, za vse končne odjemalce z letnim odjemom 100.001 Sm3 in več,
– predvideno oziroma pri gospodinjskih odjemalcih ocenjeno količino zemeljskega plina, izraženo v Sm3, za naslednje leto,
– podatke o plinskih trošilih in namenu uporabe zemeljskega plina za določitev obremenitvenega profila;
– želeni najnižji in najvišji tlak na prevzemnem in predajnem mestu;
– navedbo dobavitelja zemeljskega plina in pripadajoče bilančne skupine;
– namen uporabe zemeljskega plina v primeru posebnega odjemalca po energetskem zakonu;
– želene posebnosti zunaj določil tega akta;
– dokazilo o lastništvu odjemnega mesta s predložitvijo zemljiškoknjižnega izpiska, izvirnika kupoprodajne pogodbe na vpogled ali drugega ustreznega dokazila.
(2) Če dobavitelj oziroma druga pooblaščena oseba ureja dostop do omrežja v imenu in za račun končnega odjemalca, mora predložiti pravno veljavno pooblastilo končnega odjemalca.
(3) Uporabnik posreduje zahtevo za dostop do distribucijskega omrežja na obrazcu, ki ga pripravi sistemski operater in objavi na spletni strani.
(4) Zahtevi za dostop mora uporabnik priložiti pravno zavezujoč dokument o sklenjeni pogodbi o dobavi, iz katerega morajo biti razvidni vsaj podatki o dobavitelju zemeljskega plina, datumu začetka in konca dobave, dinamika dobave količin zemeljskega plina ter kakovost zemeljskega plina.
(5) Sistemski operater upošteva le popolno zahtevo za dostop. Če je vloga za dostop nepopolna, sistemski operater o tem nemudoma obvesti vlagatelja in ga pozove k dopolnitvi. Če vlagatelj vloge ne dopolni v določenem roku, sistemski operater zavrne dostop.

(1) Sistemski operater mora na podlagi podatkov, posredovanih v zahtevi za dostop, preveriti pretočno-tlačne razmere v distribucijskem omrežju, možnost ali nemožnost dostopa, dan, od katerega je mogoč začetek uporabe dostopa in morebitne dograditve ali rekonstrukcije distribucijskega omrežja.
(2) Če pride do spremembe tehničnih podatkov ali pogojev, določenih v pogodbi o dostopu, mora uporabnik vložiti pri sistemskem operaterju novo zahtevo za dostop do omrežja.

(1) Sistemski operater in uporabnik pred začetkom uporabe distribucijskega omrežja skleneta pogodbo o dostopu do omrežja, ki vsebuje podatke iz prvega odstavka 19. člena tega akta in:
– pravico do distribucije zemeljskega plina v določeni smeri in v vnaprej določenem času in pretoku,
– predajni tlak na predajnem mestu in dovoljeno odstopanje,
– največji zagotovljeni pretok zemeljskega plina,
– minimalni zagotovljeni pretok zemeljskega plina,
– ceno dostopa do distribucijskega omrežja,
– način plačila,
– čas veljavnosti pogodbe,
– način ugotavljanja distribuiranih količin zemeljskega plina za končnega odjemalca,
– določitev obračunskega obdobja,
– dodatne storitve in cene dodatnih storitev.
(2) Pri odjemu, ki se lahko prekine, se sistemski operater in s pogodbo dogovorita tudi za način posredovanja podatkov o značilnostih tega odjema.
(3) Če želi končni odjemalec, ki ni lastnik notranje plinske napeljave, priključene na distribucijsko omrežje, sam urediti dostop do distribucijskega omrežja, mora ob sklenitvi pogodbe o dostopu predložiti pisno soglasje lastnika notranje plinske napeljave, s katerim dovoljuje končnemu odjemalcu, da si uredi in uporablja dostop do omrežja na tem odjemnem mestu.

(1) Sistemski operater posreduje pogodbo o dostopu po pošti ali jo uporabniku osebno vroči.
(2) Prejeto pogodbo o dostopu uporabnik podpiše in vrne sistemskemu operaterju najpozneje v 15 dneh po prejemu.
(3) Če pogodba o dostopu ni sklenjena, dobava zemeljskega plina ni mogoča.
(4) Pogodba o dostopu se praviloma sklepa za nedoločen čas.

(1) Če dostop do distribucijskega omrežja ni mogoč, sistemski operater pošlje uporabniku obvestilo o zavrnitvi dostopa z utemeljeno obrazložitvijo.
(2) Če pogodba o dostopu ni sklenjena v dveh mesecih po prejemu zahtevka za sklenitev pogodbe o dostopu ali če uporabnik v tem roku ni prejel obvestila o zavrnitvi dostopa, se šteje, da je dostop do distribucijskega omrežja zavrnjen.

Distribucija zemeljskega plina se lahko začne izvajati takoj po sklenitvi pogodbe o dostopu, če lahko sistemski operater glede na obstoječe zmogljivosti zagotovi dostop do distribucijskega omrežja brez dodatnih rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključnega plinovoda ali odjemnega mesta.

(1) Spremembe in dopolnitve pogodbe o dostopu so dovoljene le v pisni obliki in s soglasjem obeh pogodbenih strank.
(2) Obstoječi odjemalci, ki želijo spremeniti veljavno pogodbo o dostopu, morajo zaprositi za spremembo pogodbe, in sicer z vložitvijo zahteve za spremembo pogojev dostopa, ki je vsebinsko enaka zahtevi za dostop do distribucijskega omrežja.
(3) Za odjemalce z letnim odjemom 100.001 Sm3 ali več je rok za spremembo pogodbe o dostopu najkasneje do vključno 30. septembra tekočega leta, da se sprememba lahko uveljavi z začetkom naslednjega koledarskega leta. Sistemski operater do 15. decembra tekočega leta odjemalca pisno obvesti o odobritvi ali zavrnitvi dostopa do distribucijskega omrežja pod spremenjenimi pogoji ter v primeru odobritve dostopa, odjemalcu posreduje pisno pogodbo o dostopu.
(4) Za odjemalce z letnim odjemom do 100.000 Sm3 je rok za spremembo in posredovanje nove pogodbe o dostopu dva meseca od prejema zahteve pri sistemskem operaterju.
(5) Odjemalci, ki želijo nazivne moči plinskih trošil spremeniti, morajo pred vložitvijo zahteve za spremembo pogojev za dostop do distribucijskega omrežja, od sistemskega operaterja pridobiti novo soglasje za priključitev.
(6) Šteje se, da je sistemski operater odobril dostop do distribucijskega omrežja, ko je uporabniku posredoval v podpis pogodbo o dostopu s petnajst dnevnim opcijskim rokom za podpis pogodbe.

(1) Pogodbo o dostopu, sklenjeno za nedoločen čas, lahko uporabnik pisno odpove s 30-dnevnim odpovednim rokom. Odpovedni rok začne teči z dnem, ko sistemski operater prejme pisno obvestilo o odstopu od pogodbe.
(2) Sistemski operater ob izteku odpovednega roka pri končnem odjemalcu na odjemnem mestu prekine dostop do omrežja in na stroške končnega odjemalca opravi odčitek merilne naprave.
(3) Če se končni odjemalec znova odloči za dostop na istem odjemnem mestu, mora pri sistemskem operaterju ponovno podati zahtevo za dostop, v skladu z določbami tega akta.
(4) Če se končni odjemalec znova odloči za dostop na isto odjemno mesto v roku, ki je krajši od 12 mesecev, šteto od dneva prekinitve dostopa, mu sistemski operater zaračuna vse fiksne stroške omrežnine, ki bi jih odjemalec plačeval, če bi imel dostop omogočen ves čas od prekinitve dostopa do sklenitve nove pogodbe o dostopu.
(5) V primeru univerzalnega pravnega nasledstva vstopi univerzalni pravni naslednik v pravice in obveznosti iz pogodbe o dostopu, sklenjene med dosedanjim končnim odjemalcem in sistemskim operaterjem. Univerzalni pravni naslednik končnega odjemalca je dolžan najkasneje v 30 dneh po prejemu sodne odločbe o nastanku spremembe obvestiti sistemskega operaterja o nastali spremembi in o tem predložiti ustrezne dokaze, sicer mora skleniti novo pogodbo o dostopu.

(1) V primeru odsvojitve stavbe ali dela stavbe, v katero se distribuira zemeljski plin in katere lastnik je dosedanji končni odjemalec, se pogodba o dostopu lahko prenese na pravno ali fizično osebo, ki je na podlagi pravnega posla pridobila lastninsko pravico na stavbi ali delu stavbe. Dosedanji in novi končni odjemalec sta dolžna o prenosu pogodbe obvestiti sistemskega operaterja v 15 dneh od dneva sklenitve pravnega posla.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka obsega:
– ime in priimek oziroma naziv ter naslov dosedanjega končnega odjemalca,
– ime in priimek oziroma naziv ter naslov, EMŠO oziroma matično številko in davčno številko novega končnega odjemalca,
– priloženo fotokopijo listine o prenosu lastninske pravice,
– številko in naslov predajnega mesta iz pogodbe o dostopu,
– podpisano izjavo novega končnega odjemalca na obrazcu sistemskega operaterja, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje,
– podpisano izjavo dosedanjega in novega končnega odjemalca o stanju števca na dan prenosa.
(3) Po prejemu obvestila, ki vsebuje vse podatke iz prejšnjega odstavka, preide pogodbeno razmerje med dosedanjim končnim odjemalcem in sistemskim operaterjem na novega končnega odjemalca takoj, ko sistemski operater privoli v prenos pogodbe. Privolitev mora biti dana v pisni obliki. Če sistemski operater ne privoli v prenos pogodbe, mora o tem obvestiti novega in dosedanjega končnega odjemalca ter navede razlog zavrnitve.
(4) Za pripravo, spremembo ali dopolnitev pogodb se uporabljajo obrazci, ki jih sistemski operater objavi na spletni strani. V zvezi z izjavami končnih odjemalcev, ki so posredovane preko elektronskih medijev, lahko sistemski operater naknadno zahteva še pisno podpisano izjavo.
(5) Do prenosa pogodbenega razmerja pride le, če so s strani dosedanjega uporabnika poravnane vse zapadle obveznosti do sistemskega operaterja.

(1) Za neupravičen odjem zemeljskega plina se šteje:
– odjem zemeljskega plina brez sklenjene pogodbe o dostopu,
– odjem zemeljskega plina brez sklenjene pogodbe o dobavi,
– odjem zemeljskega plina, ki ni merjen z merilno napravo za ugotavljanje količin zemeljskega plina,
– odjem zemeljskega plina, merjen z merilno napravo, ki ni overjena pri akreditiranem kontrolnem organu,
– odjem zemeljskega plina s pomočjo nedovoljenega posega v plinsko napeljavo (v glavni ali priključni plinovod).
(2) Dokazno breme za neupravičen odjem je na strani sistemskega operaterja. O neupravičenem odjemu sistemski operater pisno obvesti končnega odjemalca.
(3) Če ni mogoče sporazumno ugotoviti časa trajanja neupravičenega odjema zemeljskega plina, se neupravičen odjem obračuna od dneva začetka zadnjega obračunskega obdobja. Neupravičena uporaba distribucijske zmogljivosti se obračuna v skladu s predpisi, ki urejajo obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje.
(4) Če ni mogoče sporazumno ugotoviti količin zemeljskega plina, ki so odvzete med trajanjem neupravičenega odjema, se določijo na podlagi srednjih vrednosti predanih količin v obdobju pred neupravičenim odjemom oziroma na podlagi standardnih obremenitvenih profilov.
(5) V primeru neupravičenega odjema zemeljskega plina sistemski operater zaračuna stroške, ki jih ima v zvezi z neupravičenim odjemom, končnemu odjemalcu.

(1) Uporabnik pri predaji zemeljskega plina na prevzemnem mestu preda zemeljski plin sistemskemu operaterju v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost sistemskega operaterja, oziroma z zahtevanimi certifikati o sestavi zemeljskega plina. Lastnosti zemeljskega plina so določene v predpisih, ki urejajo sistemska obratovalna navodila.
(2) Če obveznosti uporabnika iz prejšnjega odstavka niso izpolnjene, lahko sistemski operater zavrne prevzem zemeljskega plina ter o tem obvesti Javno agencijo Republike Slovenije za energijo, uporabnika oziroma končnega odjemalca in sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.
(3) Šteje se, da končni odjemalec prevzame zemeljski plin na predajnem mestu v enaki kakovosti, kot je bil predan v distribucijsko omrežje. Če končni odjemalec ne soglaša s kakovostjo zemeljskega plina, prevzetega na prevzemnem mestu, je dokazno breme na strani dobavitelja.

(1) Nazivna moč trošila je moč, ki jo deklarira proizvajalec naprave in je zapisana na napravi oziroma v tehnični dokumentaciji trošila.
(2) Priključna moč trošil na odjemnem mestu je enaka vsoti nazivnih moči plinskih trošil.
(3) Obračunska moč je pogodbeno dogovorjena moč trošil na odjemnem mestu in je lahko enaka ali manjša od vsote nazivnih moči plinskih trošil, ki imajo možnost oskrbe s plinom prek odjemnega mesta. V tem primeru mora biti odjem takega odjemnega mesta merjen s tarifno spominsko enoto za ugotavljanje dnevne in urne predaje zemeljskega plina.
(4) Sistemski operater za potrebe obračuna omrežnine upošteva obračunsko moč trošil končnega odjemalca.

(1) Tip, velikost in mesto namestitve merilne naprave določi projektant v skladu s tem aktom, sistemskimi obratovalnimi navodili in pogoji sistemskega operaterja.
(2) Vsaka merilna naprava mora imeti žig pristojnega organa.
(3) Merilno napravo vgradi sistemski operater.
(4) Redne preglede merilne naprave v zakonsko določenem roku in zamenjavo dotrajane merilne naprave opravlja sistemski operater v skladu s predpisi.
(5) Sistemski operater hrani merilno napravo še 5 dni po zamenjavi. V tem času ima končni odjemalec možnost kontrole stanja merilne naprave, po tem času pa se odstrani oziroma po pregledu pristojnega organa namesti na novo odjemno mesto.
(6) Sistemski operater in končni odjemalec imata poleg rednih pregledov vedno pravico nadzirati točnost merilne naprave. Če se pri preizkusu na zahtevo končnega odjemalca izkaže, da je točnost merilne naprave zunaj dopustnih meja, bremenijo stroški pregleda sistemskega operaterja, v nasprotnem primeru pa končnega odjemalca.
(7) V primeru okvare, poškodovanja ali motnje merilne naprave mora končni odjemalec, ko zazna okvaro, takoj obvestiti sistemskega operaterja. Sistemski operater je dolžan navedene napake odpraviti takoj, ko je glede na naravo napake mogoče.
(8) Če se ugotovi, da je odgovornost za okvaro, poškodbo ali motnjo v delovanju merilne naprave na strani končnega odjemalca, bremenijo stroški popravila ali zamenjave merilne naprave končnega odjemalca, v nasprotnem primeru pa sistemskega operaterja.
(9) Če se ugotovi, da so zaradi okvare merilne naprave, ki je nastala brez krivde končnega odjemalca, količine predanega zemeljskega plina nepravilno merjene oziroma registrirane, se na podlagi dokumentiranih podatkov izmerjene količine zemeljskega plina sporazumno popravijo za čas od zadnje kontrole merilne naprave do ugotovitve nepravilnosti, vendar za največ 12 mesecev od dneva, ko so bile ugotovljene nepravilnosti. Pri tem je treba upoštevati vse okoliščine, v katerih je končni odjemalec odjemal zemeljski plin v času, ko so merilne naprave nepravilno merile oziroma registrirale količine predanega zemeljskega plina.
(10) Če ne pride do sporazumnega popravka izmerjenih količin, se popravek izvede tako, da se predane količine zemeljskega plina za obračunsko obdobje, v katerem merilne naprave niso pravilno merile oziroma registrirale teh količin, določi na podlagi srednjih vrednosti predanih količin, v času pred nastankom okvare in po odpravi okvare, z upoštevanjem dinamike distribucije zemeljskega plina, vendar ne za več kot 12 mesecev.
(11) Če gre za novega končnega odjemalca, se v primeru iz prejšnjega odstavka poraba določi na podlagi primerljivega odjema.

Če sistemski operater zaradi odsotnosti končnega odjemalca ali zaradi drugih razlogov na strani končnega odjemalca ni mogel odčitati merilne naprave, je končni odjemalec dolžan na podlagi prejetega obvestila sporočiti sistemskemu operaterju pravilen odčitek v roku in na način, ki ga določi sistemski operater. Če končni odjemalec ne sporoči odčitka v določenem roku ali sistemskemu operaterju ne omogoči dostopa do merilne naprave, mu sistemski operater določi količino predanega zemeljskega plina glede na njegovo dinamiko odjema zemeljskega plina za obdobje najmanj enega leta.

(1) Sistemski operater plombira posamezne dele merilne naprave. Nepooblaščeno odstranjene plombe sistemski operater nadomesti. Pri tem nastale stroške lahko zaračuna končnemu odjemalcu.
(2) Nepooblaščeno odstranjena plomba se lahko šteje kot neupravičen odjem. Pri tem je potrebno upoštevati vse okoliščine, v katerih je končni odjemalec odjemal zemeljski plin v času, ko merilno mesto ni bilo plombirano.
(3) Stroške prve vgradnje merilnih naprav oziroma zamenjave zaradi zahtev po povečani odjemni moči nosi končni odjemalec ali sistemski operater v skladu z določili koncesijske pogodbe.

(1) Sistemski operater končnemu odjemalcu določi obremenitveni profil.
(2) V primeru vgrajene merilne naprave s tarifno spominsko enoto sistemski operater določi končnemu odjemalcu lastni obremenitveni profil.
(3) V primeru vgrajene merilne naprave brez tarifne spominske enote sistemski operater določi končnemu odjemalcu standardni obremenitveni profil.
(4) Če sistemski operater ne določi standardnega obremenitvenega profila, se upošteva postopek določanja odjema zemeljskega plina po odjemnih mestih v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje trga z zemeljskim plinom.
(5) Za odjemna mesta, kjer sistemski operater ne razpolaga z dejanskimi podatki o letnem odjemu zemeljskega plina (npr. nova odjemna mesta), letni odjem oceni na podlagi namena rabe zemeljskega plina in priključne moči plinskih trošil.

(1) Sistemski operater uporabniku zaračunava ceno za uporabo omrežja in druge dogovorjene obveznosti v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost sistemskega operaterja.
(2) Če sistemski operater opravlja storitve, ki niso krite s prihodkom iz naslova uporabe omrežja, mora izdati cenik in ga objaviti na spletni strani.
(3) Če sistemski operater uporabniku na istem računu ob ceni za uporabo omrežja zaračuna še druge storitve v skladu s prejšnjim odstavkom, mora biti cena za uporabo omrežja na računu izkazana ločeno od drugih postavk.
(4) Uporabnik je dolžan sistemskemu operaterju plačati ceno za uporabo omrežja in druge obveznosti v roku 15 dni od datuma izstavitve računa, če zakon ne določa drugače. Če račun ni poravnan pravočasno, sistemski operater zaračuna zakonske zamudne obresti od zapadlosti računa do dneva plačila.
(5) Če se uporabnik ne strinja z izdanim računom, lahko le-tega ugovarja do datuma njegove zapadlosti. Ugovor ne zadrži plačila nespornega dela računa.

(1) Sistemski operater izstavi račun za vsako obračunsko obdobje na podlagi podatkov o distribuirani količini zemeljskega plina.
(2) Obračunsko obdobje je časovni interval med dvema odčitkoma merilne naprave opravljenima s strani pooblaščene osebe sistemskega operaterja in znaša:
– en mesec za uporabnike z merilno napravo z vgrajeno spominsko enoto,
– eno leto za uporabnike z merilno napravo brez vgrajene spominske enote.
(3) Sistemski operater in uporabnik lahko naknadno sporazumno spremenita obračunsko obdobje.
(4) Kadar znaša obračunsko obdobje v skladu z drugim odstavkom tega člena eno leto, sistemski operater izstavlja vmesne akontativne račune. Akontativni računi se izstavljajo:
– trimesečno za odjemalce iz odjemne skupine z zakupljeno zmogljivostjo od 0 do 200 Sm3/leto (CDK(1)),
– mesečno za odjemalce iz odjemnih skupin z zakupljeno zmogljivostjo od 201 Sm3/leto do 100. 000 Sm3/leto (CDK(2) do CDK(9)).
(5) Za potrebe izstavljanja akontativnih računov lahko uporabnik sistemskemu operaterju sporoča stanje merilne naprave. Načine sporočanja določi sistemski operater.
(6) Če končni odjemalec ne sporoči odčitka merilne naprave, sistemski operater za odjemna mesta s temperaturno odvisnim odjemom, kar pomeni, da se zemeljski plin uporablja tudi za ogrevanje, upošteva sezonsko dinamiko odjem zemeljskega plina na osnovi vnaprej določenih standardnih profilov končnih odjemalcev ali na osnovi faktorjev iz 20. člena Uredbe o delovanju trga z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 95/07). Za ostale uporabnike sistemski operater uporabi izračunane vrednosti odjema po posameznih odjemnih mestih v preteklem koledarskem letu.
(7) V času ustavitve distribucije zemeljskega plina zaradi okoliščin, ki ne pomenijo kršitve pogodbe s strani sistemskega operaterja, ima sistemski operater pravico uporabniku za čas veljavnosti pogodbe obračunavati omrežnino.

(1) Če uporabnik v 15 dneh po zapadlosti posameznega računa tega ne poravna, ga sistemski operater z opominom pozove k plačilu zapadlih obveznosti v naknadnem roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva prejema opomina.
(2) Če uporabnik tudi v dodatno določenem roku ne poravna cene za uporabo omrežja, ga sistemski operater obvesti o ustavitvi distribucije zemeljskega plina. Rok od prejema obvestila o ustavitvi distribucije zemeljskega plina do dejanske ustavitve ne sme biti krajši od 15 dni.
(3) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka lahko sistemski operater ustavi distribucijo zemeljskega plina zaradi neporavnanih obveznosti, ki izhajajo iz plačila cene za uporabo omrežja in ob upoštevanju 28. člena Uredbe o delovanju trga z zemeljskim plinom, kadar je uporabnik gospodinjski odjemalec.
(4) Ko so odpravljeni razlogi za ustavitev, sistemski operater ponovno omogoči distribucijo zemeljskega plina na stroške uporabnika, po ceniku, ki ga objavi na spletni strani.
(5) Sistemski operater lahko določi obliko in način zavarovanja plačil, pri čemer sistemski operater od uporabnika zahteva, da le ta zavaruje najmanj povprečno izračunani znesek dvomesečnega dostopa do distribucijskega omrežja, glede na pogodbeno dogovorjeni obseg dostopa do distribucijskega omrežja.
(6) Uporabnik plača stroške izrednega odčitavanja, stroške opomina, izrednega obračuna in stroške ustavitve distribucije zemeljskega plina po veljavnem ceniku sistemskega operaterja, ki ga objavi na spletni strani.
(7) V primeru, da uporabnik obveznosti ne poravna oziroma ne odpravi razlogov za ustavitev distribucije, sistemski operater uvede postopek na pristojnem sodišču za izterjavo vseh obveznosti iz pogodbe in stroškov nastalih v postopku uveljavljanja le-teh (stroški opominjanja, stroški postopka izterjave, stroški nastali z ustavitvijo distribucije, obresti, pogodbene kazni, ipd.).

(1) Razvrstitev končnih odjemalcev v ustrezno odjemno skupino se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost sistemskega operaterja, na podlagi podatka o zakupljeni letni zmogljivosti oziroma primerljivega odjema v tem obdobju. Zaradi razvrstitve v ustrezno odjemno skupino, se enkrat na leto opravi kontrola in razporeditev v pravilno odjemno skupino z ustreznim poračunom. Razporeditev v pravilno odjemno skupino velja tudi za naslednje leto, o čemer sistemski operater obvesti končnega odjemalca.
(2) Razvrstitev končnega odjemalca v ustrezno odjemno skupino se lahko na podlagi posebej upravičenih razlogov in obrazložene pisne zahteve končnega odjemalca spremeni. Kot posebej upravičen razlog se šteje nezasedenost nepremičnine, zmanjšana oziroma povečana poraba zaradi spremembe načina oziroma namena porabe zemeljskega plina.

(1) Sistemski operater in odjemalec ali uporabnik sta dolžna medsebojno posredovati informacije glede izpolnjevanja pogodbenih obveznosti in zagotavljanja medsebojne operativnosti distribucijskega omrežja.
(2) V primeru motene distribucije je sistemski operater dolžan o tem seznaniti uporabnika.
(3) Sistemski operater najmanj enkrat na leto seznani odjemalca s podatki o gibanju in značilnostih porabe zemeljskega plina. Obvestilo vsebuje vsaj letno porabo zemeljskega plina za odjemno mesto po posameznih mesecih in navedbo načina pridobitve podatkov o mesečni porabi zemeljskega plina (poraba je določena na podlagi standardnega obremenitvenega profila ali na podlagi izmerjenih vrednosti).
(4) Sistemski operater lahko prekine distribucijo zemeljskega plina v primerih, ki jih določa Energetski zakon. O predvideni prekinitvi v pisni obliki pravočasno obvesti odjemalce. Kot pravočasno obvestilo se šteje obvestilo, poslano najmanj sedem dni pred pričetkom del. Če gre za širši krog odjemalcev, pa preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
(5) V primeru nepredvidenih del lahko sistemski operater, če je to nujno zaradi varnosti, zaradi čimprejšnje vzpostavitve nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov, začasno prekine distribucijo zemeljskega plina. O dogodku mora z navedbo predvidenega časa za odpravo nastalih motenj nemudoma obvestiti prizadete odjemalce.
(6) Sistemski operater mora preko sredstev javnega obveščanja ali na drug primeren način obveščati odjemalce o nastanku kriznega stanja ali višje sile. Okoliščine, ki poleg splošnih dogodkov pomenijo višjo silo so opredeljene v sistemskih obratovalnih navodilih. V sistemskih obratovalnih navodilih je opredeljen tudi način obveščanja odjemalcev o nastanku kriznega stanja ali višje sile.

(1) Zamenjava dobavitelja zemeljskega plina je postopek, v katerem končni odjemalec zamenja obstoječega dobavitelja zemeljskega plina z novim dobaviteljem zemeljskega plina v okviru obstoječe pogodbe o dostopu. Pri zamenjavi dobavitelja končni odjemalec obdrži pravico dostopa do distribucijskega omrežja, ki jo je pridobil s pogodbo o dostopu.
(2) Končni odjemalec, priključen na omrežje zemeljskega plina, ima pravico do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov, ki nastanejo v postopku zamenjave.

Zamenjava dobavitelja za posamezno odjemno mesto se izvede prvega dne v mesecu, če je nova pogodba o dobavi prijavljena pri sistemskem operaterju, na omrežje katerega je končni odjemalec priključen, do vključno desetega dne predhodnega meseca.

(1) Končni odjemalec, ki želi zamenjati dobavitelja, mora novemu dobavitelju posredovati pisno vlogo, ki vsebuje vsaj naslednje:
– naziv končnega odjemalca,
– podatke o obstoječem dobavitelju zemeljskega plina,
– podatke o sistemskem operaterju,
– osnovne lastnosti odjemnega mesta (predajno mesto, identifikacijska številka odjemnega mesta, obremenitveni profil),
– predlagani datum začetka dobave zemeljskega plina od novega dobavitelja,
– morebitno pooblastilo novemu dobavitelju zemeljskega plina, da v imenu končnega odjemalca uredi zamenjavo dobavitelja.
(2) Dobavitelji imajo lahko standardizirane vloge za zamenjavo dobavitelja, ki so končnim odjemalcem dostopne na njihovih spletnih straneh.

(1) Če namerava novi dobavitelj prevzeti končnega odjemalca, o tem pisno obvesti končnega odjemalca, sistemskega operaterja, na katerega omrežje je končni odjemalec priključen in obstoječega dobavitelja v treh delovnih dneh po prejemu vloge.
(2) Obvestilo sistemskemu operaterju iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi predviden datum dejanske zamenjave dobavitelja.

(1) Če novi dobavitelj ni zainteresiran prevzeti gospodinjskega odjemalca, ga je dolžan o tem obvestiti v treh delovnih dneh po prejemu vloge iz 42. člena tega akta.
(2) Če dobavitelj ne obvesti gospodinjskega odjemalca v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da ga novi dobavitelj ne namerava prevzeti.

Sistemski operater, na katerega omrežje je priključen končni odjemalec, po prejemu obvestila iz 43. člena posreduje novemu dobavitelju v petih delovnih dneh vsaj:
– naziv končnega odjemalca,
– naslov odjemnega mesta,
– identifikacijsko številko odjemnega mesta,
– dodeljeno velikost in obdobje zakupa zmogljivosti,
– obremenitveni profil odjema odjemalca.

(1) Novi dobavitelj pošlje podpisano pogodbo o dobavi končnemu odjemalcu v dveh izvodih v treh delovnih dneh po prejemu podatkov iz prejšnjega člena. Končni odjemalec prejeta izvoda pogodbe podpiše in enega vrne novemu dobavitelju najpozneje v osmih delovnih dneh. Če končni odjemalec ne vrne podpisane pogodbe v določenem roku, se šteje, da odstopa od pogodbe in ostaja pri obstoječem dobavitelju.
(2) Ob sklenitvi nove pogodbe o dobavi končni odjemalec odpove obstoječo pogodbo o dobavi. Končni odjemalec lahko pooblasti novega dobavitelja, da v njegovem imenu uredi odpoved obstoječe pogodbe o dobavi.
(3) Po sklenitvi nove pogodbe o dobavi, novi dobavitelj prijavi novo pogodbo o dobavi sistemskemu operaterju tako, da mu posreduje vsaj:
– naziv končnega odjemalca,
– podatke o odjemnem mestu,
– predvideno količino zemeljskega plina, izraženo v Sm3,
– podatke o novem dobavitelju,
– čas trajanja nove pogodbe o dobavi,
– izjavo o odpovedi obstoječe pogodbe o dobavi,
– izjavo o sklenitvi nove pogodbe o dobavi.

Če končni odjemalec za isto odjemno mesto sklene več pogodb o dobavi z enako časovno veljavnostjo dobave, sistemski operater pri izvedbi zamenjave dobavitelja upošteva vrstni red prispelih obvestil iz zadnjega odstavka prejšnjega člena.

(1) Sistemski operater, na katerega omrežje je priključen končni odjemalec, odčita stanje merilnih naprav končnega odjemalca, za katere se je zamenjal dobavitelj. Te odčitke vključno s podatki o uporabljeni zmogljivosti in uporabljenih sistemskih storitvah v zadnjem obračunskem obdobju pred menjavo, če so povezani z zaračunavanjem teh stroškov obstoječemu dobavitelju, sistemski operater posreduje obstoječemu in novemu dobavitelju ter končnemu odjemalcu zemeljskega plina.
(2) Če končni odjemalec na odjemnem mestu nima merilne naprave s tarifno spominsko enoto oziroma sistemski operater nima zagotovljenega daljinskega prenosa podatkov z odjemnega mesta, sistemski operater odčita števčno stanje merilne naprave v petih delovnih dneh pred oziroma po datumu dejanske zamenjave dobavitelja. Pri določitvi števčnega stanja merilne naprave na dan dejanske zamenjave dobavitelja se upošteva standardni obremenitveni profil odjema končnega odjemalca.
(3) Sistemski operater lahko na podlagi dogovora s končnim odjemalcem, obstoječim in novim dobaviteljem odčitek opravi tako, da končni odjemalec sistemskemu operaterju sporoči odčitek merilne naprave na dan dejanske zamenjave dobavitelja.
(4) Končni odjemalec, obstoječi in novi dobavitelj imajo pravico preveriti odčitano in dejansko števčno stanje merilne naprave na lastne stroške.
(5) Stroški odčitavanja števčnega stanja merilne naprave, ki nastanejo sistemskemu operaterju v skladu z aktom, ki ureja obračunavanje omrežnine, se krijejo iz zneska za meritve.
(6) Če stroški odčitavanja števčnega stanja merilne naprave presegajo obveznosti sistemskega operaterja iz prejšnjega odstavka, lahko sistemski operater od novega dobavitelja zahteva povrnitev stroškov, povezanih z odčitavanjem.

Ugotovljeno števčno stanje merilne naprave je stanje, na podlagi katerega obstoječi dobavitelj končnemu odjemalcu zaračuna dobavljeni zemeljski plin na podlagi obstoječe pogodbe o dobavi. Števčno stanje merilne naprave je tudi začetno stanje v zvezi z zemeljskim plinom, ki ga bo dobavil novi dobavitelj.

Skupno odjemno mesto je odjemno mesto v stanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem se meri poraba zemeljskega plina za več pravnih in/ali fizičnih oseb skupaj. V tem primeru se več pravnih in/ali fizičnih oseb, ki odjemajo zemeljski plin na skupnem odjemnem mestu, obravnava kot en končni odjemalec.

Pravne in/ali fizične osebe, ki se v skladu s prejšnjim členom obravnavajo kot en končni odjemalec, sklenejo z dobaviteljem zemeljskega plina le eno pogodbo o dobavi zemeljskega plina za skupno odjemno mesto.

(1) Sistemski operater sklene za skupno odjemno mesto eno pogodbo o dostopu s končnim odjemalcem iz 50. člena, ki je dolžan sistemskemu operaterju pred sklenitvijo pogodbe o dostopu za skupno odjemno mesto posredovati sporazumno določen delilnik stroškov, s katerim razdelijo celotno obveznost plačila omrežnine in drugih storitev na skupnem odjemnem mestu.
(2) Ključ delitve stroškov oziroma njegove spremembe morajo biti posredovane sistemskemu operaterju najmanj 30 dni pred začetkom distribucije zemeljskega plina oziroma pred zahtevano spremembo.
(3) Sistemski operater izstavlja račune končnemu odjemalcu skladno s pogodbo o dostopu.
(4) Odpoved pogodbe o dostopu za skupno odjemno mesto velja, če jo pisno poda končni odjemalec iz 50. člena na podlagi pisnega sporazuma pravnih in/ali fizičnih oseb. Z dnem prejema odpovedi začne teči odpovedni rok.

(1) Pogodba o dobavi, ki jo skleneta dobavitelj in končni odjemalec, mora vsebovati vsaj:
– naziv in naslov dobavitelja,
– ime, priimek in naslov končnega odjemalca,
– vrste storitve in stopnja njihove kakovosti,
– vrste morebitnih dodatnih storitev,
– način pridobivanja podatkov o veljavnih cenah,
– trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje pogodbe, pravico do odpovedi oziroma odstopa od pogodbe o dobavi,
– kompenzacije in načine izplačil, ki se uporabljajo, če v pogodbi predvidena raven kakovosti storitev ni dosežena,
– načine plačila,
– način reševanja sporov in pristojno sodišče.
(2) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin končnemu odjemalcu, mora pogodbene pogoje objaviti na svoji spletni strani in končnega odjemalca seznaniti s temi pogoji. Končnega odjemalca mora dobavitelj seznaniti s pogodbenimi pogoji tudi, če se pogodba o dobavi sklepa preko posrednika oziroma pooblaščenca.

(1) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin, končnega odjemalca pisno obvesti o nameravani spremembi pogodbenih pogojev in o pravici do odstopa od pogodbe o dobavi, če se s spremembo pogodbenih pogojev ne strinja.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka dobavitelj pošlje končnemu odjemalcu najpozneje do vključno drugega dne v mesecu pred mesecem, ko naj bi sprememba začela veljati.
(3) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin končnemu odjemalcu, le tega pisno obvesti o vsaki spremembi cene najpozneje s prvim naslednjim izdanim računom za dobavljeni zemeljski plin po spremembi cene.

Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin končnemu odjemalcu, objavi informacije o veljavnih cenah na pregleden način v obliki cenika, kataloga ali na drug ustrezen način, dostopen končnemu odjemalcu.

Končni odjemalec dobavljeni zemeljski plin plača v skladu s pogodbo o dobavi.

Če ima končni odjemalec pritožbo v zvezi z ravnanjem ali delovanjem dobavitelja, o tem pisno obvesti dobavitelja. Dobavitelj preuči navedbe v obvestilu in odjemalcu pisno odgovori najpozneje v osmih delovnih dneh po prejemu obvestila.

(1) Pogodbe sklenjene pred uveljavitvijo tega akta, veljajo, dokler jih pogodbene stranke ne odpovedo oziroma do izteka veljavnosti. Za posamezna pogodbena določila, ki so v nasprotju s tem aktom, se uporabljajo določila tega akta.
(2) Pri odpovedi pogodbe iz prejšnjega odstavka zaradi zamenjave dobavitelja zemeljskega plina, ostanejo v veljavi določila pogodbe, ki urejajo dostop do distribucijskega omrežja.
(3) Do odstopa od pogodbe iz prve točke tega člena se šteje, da imajo končni odjemalci do dne poteka roka, do katerega je bila sklenjena pogodba, sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja in pogodbo o dobavi zemeljskega plina.
(4) Obstoječa odjemna mesta, za katera končni odjemalci ob uveljavitvi teh splošnih pogojev nimajo sklenjenih pisnih pogodb, ki urejajo dostop do distribucijskega omrežja, oziroma obstoječe pogodbe ne vsebujejo vseh obveznih sestavin iz 21. člena, sistemski operater sam uvrsti v ustrezno odjemno skupino. Sistemski operater razvrsti odjemna mesta na podlagi odjema na istem odjemnem mestu v preteklem obračunskem obdobju ali odjema na primerljivih odjemnih mestih (standardni obremenitveni profil).

(1) Sistemski operater je dolžan v šestih mesecih po uveljavitvi teh splošnih pogojev končne odjemalce na znani naslov za posredovanje pošte obvestiti o nadaljevanju pogodbenega razmerja na podlagi teh splošnih pogojev ter jih obvestiti o pogojih, pod katerimi jim bo v prihodnje zagotavljal distribucijo zemeljskega plina, in o možnostih za zamenjavo dobavitelja zemeljskega plina.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi podatke o razvrstitvi v odjemno skupino (CDK) ter pri odjemnih mestih z letnim odjemom zemeljskega plina 100.001 Sm³ in več tudi največji pogodbeni dnevi odjem, ki bo uporabljen za potrebe obračunavanje omrežnine.
Ta akt začne veljati 1. julija 2010.