Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane na podlagi 2. točke 11. člena, 38. in 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07 in 108/09) ter 17. člena Statuta Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni v. Gorenjske, št. 5/95 in Uradni list RS, št. 80/01) na 21. seji dne 1. 6. 2010 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu
1. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(1) S tem odlokom se na podlagi upoštevanja usmeritev iz državnih prostorskih aktov in na osnovi Sklepa ministra za okolje in prostor pod številko 35016-113/2007 z dne 25. 5. 2010 sprejme Občinski prostorski načrt občine Gorenja vas - Poljane (OPN Gorenja vas - Poljane). Sestavni del odloka sta grafični in tekstualni del OPN.
(2) Občinski prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu OPN) je izdelal DOMPLAN, d.d. Kranj, Bleiweisova 14 Kranj pod številko projekta UD-409-68/07, maj 2010. Okoljsko poročilo je izdelal Aquarius, d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana pod številko 1152-08 OP, december 2008.
(3) Občinski prostorski načrt občine Gorenja vas - Poljane je temeljni prostorski akt in je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za posege v prostor na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) ali z državnimi prostorskimi akti.
2. člen
(vsebina in oblika OPN)
(1) Občinski prostorski načrt Občine Gorenja vas - Poljane vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij:
1. Uvodne določbe
2. Strateški del
3. Izvedbeni del
4. Prehodne in končne določbe.
(3) Grafični del OPN vsebuje:
Grafični prikaz strateškega dela
1. Zasnova prostorskega razvoja občine Gorenja vas - Poljane
2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture
3. Zasnova poselitve
4. Usmeritve za razvoj v krajini.
(4) Grafični prikaz izvedbenega dela
1. Pregledna karta občine Gorenja vas - Poljane z razdelitvijo na liste (M 1: 50 000).
2. Pregledna karta občine Gorenja vas - Poljane s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1: 50 000).
3. Prikaz osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora (M 1: 5000).
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1: 5000).
(5) Občinski prostorski načrt (OPN) je izdelan v digitalni in analogni obliki (trije izvodi).
(6) Obvezne priloge OPN Gorenja vas - Poljane vsebujejo:
1. Izvleček iz strategije prostorskega razvoja Slovenije
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev OPN
6. Povzetek za javnost
7. Okoljsko poročilo.
3. člen
(uporabljeni izrazi in pojmi)
V odloku uporabljeni izrazi in pojmi so v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 108/09), z Uredbo o Prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), Uredbo o enotni klasifikaciji objektov CC-SI (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05, 25/10) in s predpisi s področja graditve objektov (Zakon o graditvi objektov ZGO-1 Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 111/05 – odločba US, 93/05 – ZVMS in 126/07 in 108/09).
2. STRATEŠKI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(strateški del)
Strateški del OPN določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra, območja naselij, območja razpršene poselitve, usmeritve za prostorski razvoj občine in usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
Namen strateškega dela OPN je zagotoviti usklajen in učinkovit prostorski razvoj, ob smotrni rabi naravnih, prostorskih in drugih razvojnih potencialov. Na podlagi razvojnih potreb občine in ob upoštevanju javnih koristi na področju varstva okolja, ohranjanja narave, trajnostne rabe naravnih dobrin, varstva kulturne dediščine ter ohranjanja človekovega zdravja, se določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine ter določijo usmeritve za načrtovanje prostorskih ureditev.
2.1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
5. člen
(prostorska izhodišča občine)
(1) Občina Gorenja vas - Poljane je bila ustanovljena leta 1994, obsega 73 naselij in 6 krajevnih skupnosti. Na območju 153 km2 živi 7120 prebivalcev. Povprečna velikost gospodinjstev je 3,5 osebe; na kvadratnem kilometru živi povprečno 46 prebivalcev.
(2) Nahaja se na tipično predalpskem območju Slovenije, leži na nadmorski višini od 385 m.n.m. (Poljane) do 1562 m.n.m. (Blegoš) in spada v arhitekturno regijo Gorenjske oziroma v Žirovsko arhitekturno krajino.
(3) Ozemlje občine meji na občine: Železniki, Cerkno, Žiri, Dobrova – Polhov Gradec in Škofja Loka.
(4) Območje občine Gorenja vas - Poljane zajema osrednji del Poljanske doline. Pojem Poljanske doline opredeljuje ozemlje ožjega dolinskega dna ob Poljanski Sori ter večji del Škofjeloškega hribovja severozahodno od nje in del jugovzhodno ležečega Polhograjskega hribovja. Svet na obeh straneh dolinskega dna tja do najvišjih vrhov, po katerih poteka razvodnica, tvori neko zaključeno celoto skupaj z vsemi stranskimi dolinami, grapami in hribovjem na obeh straneh do razvodij s Selško Soro, Idrijco in Ljubljanico. Oblikuje jo preplet kmetijskih obdelovalnih površin v dolinskem dnu in celki kmetijskih zemljišč sredi gozdnih površin v hribovitem delu. Naselja v Občini Gorenja vas - Poljane lahko razdelimo glede na značilnosti reliefa oziroma prehodnosti ozemlja in zgodovinskega razvoja na naselja na strmih pobočjih vezana na manjše izravnave ali slemena. Večinoma gre za zaselke razložene po pobočjih in gručaste vasi ter samotne domačije in na naselja vezana na razširjene dele rečnih dolin predvsem Poljanske Sore in njenih pritokov.
(5) Velik odstotek delovno aktivnih prebivalcev je dnevnih migrantov, ki se vozijo na delo v sosednje občine. Na območju občine je za potrebe organiziranja novih delovnih mest predvidenih več območij poslovno proizvodnih con: Poljane, Dobje in Todraž – širitev.
(6) Opremljenost z osnovno družbeno infrastrukturo je zadovoljiva, vendar jo je potrebno dopolniti v segmentu oskrbe starejših občanov – varovana stanovanja.
(7) Družbena javna infrastruktura v občini obsega: dejavnosti vzgoje in izobraževanja (vrtec in devetletna osnovna šola), dejavnosti na področju kulture (kulturni domovi, galeriji, muzej, knjižnica), zdravstvo (zdravstvena postaja za osnovno zdravstveno varstvo, zobozdravnik), javna uprava na občinski in lokalni ravni, dejavnosti društev in župnije.
(8) Glede na naravne in ustvarjene danosti ima Občina Gorenja vas - Poljane ugodne možnosti za razvoj turizma.
(9) Celotno območje občine je opremljeno z javnim prometnim omrežjem in elektroenergetskim omrežjem. Večina naselij je vezanih na javni vodovod. Dolinski del občine je delno že vezan na kanalizacijski sistem, del pa je v izgradnji. Občina v celoti razpolaga z lastnimi viri pitne vode.
(10) Na območju občine je večje število enot kulturne dediščine (naselbinska, arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna dediščina, vrtno arhitekturna, dediščina kulturne krajine in zgodovinska dediščina) in večje število enot ohranjanja narave.
6. člen
(izhodišča prostorskega razvoja občine)
(1) Prostorski razvoj občine izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja, njenega širšega območja in sledi izhodiščem Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije.
(2) Vzdržen prostorski razvoj je temeljno načelo prostorske strategije. Pomeni zagotavljanje take rabe prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij.
(3) Spodbuja se razvoj občinskega središča Gorenje vasi. V skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami se razvija tudi ostala lokalna središča: Poljane, Sovodenj, Lučine, Trebija, Hotavlje in Javorje.
(4) Omrežje družbene javne infrastrukture (npr. šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in druge javne službe) se razvija v skladu z omrežjem naselij. Ohranja se dosežena raven družbene infrastrukture.
(5) V občinskem središču se spodbuja razvoj ustrezne storitvene in oskrbne funkcije ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo, ohranja se primarno zdravniško in socialno oskrbo ter omogoča možnosti za športno in kulturno dejavnost. V vzhodnem delu naselja – območje vaškega jedra Gorenje vasi in delno v južnem delu – Trate se ohranjajo obstoječa kmečka gospodarstva, kvalitetni objekti in njihova podoba v krajini.
(6) Razvoj lokalnih središč naj bo spontan, prednostno naj se oživljajo prvotne strukture naselja. Prebivalcem naj zagotavljajo vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje.
(7) Prostorski razvoj občine upošteva zahteve po zagotavljanju in varstvu kakovosti okolja. Ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in varovanje kulturne krajine ter varstvo in izboljšanje kakovosti bivalnega in delovnega okolja so temeljne razvojne zahteve, ki jih prostorski razvoj občine vključuje kot sestavni del usmerjanja prostorskega razvoja. Prostorski razvoj mora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo kulturne krajine ter upoštevanjem prehodnosti prostora prispevati h krepitvi nacionalnega prostora.
(8) Strateška usmeritev občine je v nadaljevanju razvoja turizma in v dopolnjevanju obstoječe turistične infrastrukture. Pri razvoju obstoječih – smučišče Stari vrh, in načrtovanju novih turističnih, rekreacijskih in prostočasnih dejavnosti – Terme Kopačnica, Rupnikova linija in Športno rekreacijski center na Maticovih travnikih, naj se preprečuje pretirana zgostitev programov in obremenitev v prostoru. Turistične dejavnosti, vezane na naravni vir, je treba na osnovi analiz ranljivosti prostora umeščati na območja z ustreznimi potenciali zanje. Omogočiti je potrebno dostop javnosti do kulturnih spomenikov.
(9) Podeželje kot razvojno območje in kakovostno bivalno okolje bo dopolnjevalo ponudbo občinskega in lokalnih središč. Občina bo zagotavljala ohranjanje kakovostne podobe vasi, ohranjanje kakovostne krajine in prostorskih razmerij z ohranjanjem kmetijske rabe tal in z preprečevanjem razpršene gradnje.
7. člen
(cilji prostorskega razvoja občine)
(1) Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja opredeljeni z namenom razreševanja obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov v občini ter preusmeritve negativnih teženj in doseganja večje stopnje urejenosti v prostoru.
(2) Zagotoviti racionalen in učinkovit prostorski razvoj za ohranjanje in povečanje števila prebivalcev, zagotoviti dovolj delavnih mest in zadržati izobražen kader ter privabljati strokovnjake.
(3) Na področju razvoja poslovno proizvodnih in drugih gospodarskih dejavnosti bo občina skrbela za uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept urejanja in širitev gospodarske cone Todraž, dokončanje gospodarske cone Dobje, revitalizacijo gospodarske cone Gorenja vas in širitev Gospodarske cone Poljane.
(4) Kakovosten razvoj in privlačnost naselij z zagotavljanjem kvalitetnega, zdravega in prijetnega bivalnega okolja, z vključevanjem kulturne dediščine in urejanje, prenova ter oživljanje naselij. Zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene javne infrastrukture.
(5) Občina bo usmerjala poselitev znotraj poselitvenih območij naselij tako, da se bodo prvenstveno izkoristile proste in nezadostno izkoriščene površine v naseljih, ter s prenovo in sanacijo degradiranih območij v naseljih. Za nadaljnji prostorski razvoj in širitev ter sanacijo se opredelijo poselitvena območja s smiselno zaokrožitvijo naselij Vovsar – Gorenja vas, Koritar in Dolina miru – Brebovnica, Sušk – Kladje, Pohovec – Gorenja Dobrava, Žaga – Vovča – vas in Pri cerkvi – Hotavlje.
(6) Povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega prostora s sosednjimi občinami in povezovanje občine s širšim regionalnim prostorom.
(7) Izkoriščanje prostorskega potenciala podeželja za razvoj raznolikih gospodarskih dejavnosti na podeželju, tudi kot dopolnitev funkcij naselij.
(8) Prostorski razvoj usklajen z prostorskimi omejitvami, ki izhajajo iz ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč, oziroma izboljševanje zaščite pred posledicami naravnih in drugih nesreč.
(9) Zagotavljanje komunalne opremljenosti obstoječih in novih zemljišč za gradnjo, racionalizacija ravnanja s komunalnimi in drugimi odpadki in vključevanje posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje prostorskega razvoja dejavnosti.
(10) Zagotavljanje preudarne rabe naravnih virov z varčno in večnamensko rabo tal, s smotrno rabo prostora za urbanizacijo, z ohranjanjem pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo, z zagotavljanjem prostora za razvoj dejavnosti na področju kmetijstva, z uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami in s spodbujanjem rabe obnovljivih virov.
(11) Spodbujanje delovanja in razvoja društvenega življenja v občini, čim večja prepoznavnost občine in njenih projektov navzven in obenem tudi spodbujanje medsebojne komunikacije, izmenjave informacij in graditev partnerstev med prebivalci in organizacijami znotraj občine.
2.2. Zasnova prostorskega razvoja občine
Zasnova prostorskega razvoja občine temelji na izdelanih strokovnih podlagah, na analizi stanja in teženj v prostoru ter ugotovitev, ki izhajajo iz okoljskega poročila, v katerem so opredeljeni, opisani in ovrednoteni pomembni vplivi izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine.
8. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti so obstoječa nepozidana stavbna zemljišča znotraj naselij in območja prenove že pozidanih območij naselij. Naselja naj se širijo z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu; prenova vaških jeder; možna je širitev poselitvenega območja perspektivnih kmetij razpršene poselitve za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah; območja razpršene gradnje se širi in združuje navznoter (Brebovnica, Kladje in Gorenja Dobrava). Zlivanje naselij in vzdolžna razpotegnjena gradnja ob komunikacijah ni dovoljena, posebej ni dovoljena gradnja ob glavni napajalni cesti skozi Poljansko dolino. Širitev poselitve mora biti usklajena z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe in planirane infrastrukture.
(2) Pri zasnovi poselitve se upošteva vse zvrsti dediščine in varovanja, ki so prisotni na območju občine. Pri tem je treba upoštevati varstvene usmeritve po posameznih zvrsteh dediščine. Izven varovanih območij naj se zgoraj navedena varstvena načela obravnava kot priporočila za ohranjanje stavbnih in krajinskih značilnosti občine ter njihove pričevalnosti.
(3) Potrebno je zagotoviti varstvo zgodovinskega značaja naselbinske dediščine Srednje vasi – Poljan (EŠD 17005) in Volče – vasi (EŠD 17013) ter vseh materialnih, kulturnih in zgodovinskih sestavin, ki jih določajo in katerih ogrožanje bi prizadelo avtentičnost, v skladu z usmeritvami za varovanje naselbinske dediščine.
(4) Posamezni objekti stavbne dediščine, njihovi sklopi (ambienti ali domačije) ter njihovi pripadajoči odprti prostori (vplivna območja, oblikovane vrtne parcele, ki pripadajo stavbam) se smiselno varujejo po vseh omenjenih zakonskih in pravnih podlagah, saj so sestavni del celovite krajinske in naselbinske kakovosti in prepoznavnosti. Poleg varstvenih določil, ki jih opredeljuje akt o razglasitvi, veljajo sledeče usmeritve: ohranjanje avtentičnih vsebin oziroma uvajanje novih vsebin, ki niso na škodo spomeniški vrednosti, ter materialni substanci dediščine; dajanje prednosti prenovi starih stavb in njihovih delov pred novogradnjami; varovanje prostorske integritete dediščine in njenih sestavin pred pozidavo in drugimi oblikami razvrednotenja in varovanje in prenova stavbne dediščine po strokovnih načelih in metodah konservatorske stroke.
(5) Nova poselitev naj se izogne znanim arheološkim najdiščem. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj urbanih območij se lahko posega le, če ni možno najti druge rešitve in le na osnovi rezultatov predhodno izvedenih arheoloških raziskav.
(6) Proizvodne dejavnosti se koncentrira v obstoječe (Todraž, Dobje, Marmor – Hotavlje, Gorenja vas in Sovodenj) in predvidene gospodarske cone (Poljane), kjer se lahko nadomešča te dejavnosti tudi z drugimi, v kolikor nimajo negativnih vplivov na ostale dejavnosti in okolje. Prednostno se ohranja in razvija dejavnosti z visoko dodano vrednostjo in okoljsko sprejemljivimi programi. Manjši poslovni objekti se lahko nameščajo tudi v sklopu ostalih naselij z namenom ohranjanja poselitve z odpiranjem novih delovnih mest na podeželju, v kolikor ne presegajo normativnih vrednosti negativnih vplivov na okolje, predvsem hrupa. To so manjši zasebni obrati za servisne in storitvene dejavnosti ali osnovne in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (predelava lesa, biomase). Skupaj z obstoječimi uspešnimi podjetji je potrebno delati predvsem na izboljšavi dostopnosti in odprtosti doline v sodelovanju s sosednjimi občinami v regiji.
(7) Turizem: skladno z usmeritvami iz državne strategije se spodbuja oblikovanje skupnih turističnih regij, v eno teh spada tudi območje občine Gorenja vas - Poljane. Spodbuja se oblikovanje trajnostne oblike turizma in rekreacije v občini na način, da se ohranja poselitev in kulturna krajina na celotnem območju občine.
Prednostna območja za razvoj turizma:
– območje smučišča Stari vrh;
– območja Leskovice in vasi pod Blegošem, ki gravitirajo na smučišče Črni vrh v sosednji občini Cerkno in Železniki;
– ureditev vodnega parka v območju Term Kopačnica;
– ureditev in dopolnitev turističnih kapacitet na Praprotnici
– ureditev dvorca Visoko in okolice na območju občine Škofja Loka;
– ureditev rojstne hiše slikarjev Šubicev;
– obstoječe turistične kmetije se spodbuja predvsem k širitvi kakovostne ponudbe, spodbuja se oživljanje opuščenih kmetij;
– ureditev muzejske poti Rupnikove linije na območju Žirovskega vrha – območje pod Golim Vrhom in Hrastovim gričem, z možnostjo zgraditve spremljevalnih dejavnosti (gostinske in nastanitvene ponudbe);
– ureditev regionalne kolesarske povezave (Škofja Loka – Poljane – Gorenja vas – Hotavlje – Trebija – Žiri (Cerkno ali Železniki);
– ureditev panoramske ceste (Škofja Loka – Breznica – Mlaka – Zapreval – Brdo – Črni kal – Blegoš – Potok – Davča – Petrovo Brdo – Sorica (Podbrdo – Posočje) z varianto Črni kal – Javorje – Poljane – Hotovlja – Kremenik – Javorč – Gorenja vas – Hotavlje – Leskovica;
– ureditev športno rekreacijskih površin na Maticovih travnikih na Hotavljah, za potrebe turizma in prebivalstva in dodatna ponudba v času mrtve sezone med poletjem in zimo.
(8) Kmetijstvo – prednostna območja za razvoj kmetijske proizvodnje so vsa kmetijska zemljišča, ki so trajno namenjena kmetijstvu, in ostala kmetijska zemljišča. Za širitev kmetijske proizvodnje se: predvidijo ukrepi za izboljšanje kmetijskih zemljišč z aglomeracijami in gradnjo poljskih poti; predvidi se širitev pašnih območij in gradnja obor za rejo goveje divjadi; omejuje zaraščanje kmetijskih zemljišč; usmerja kmetije v pridelavo zelenjave; omogoča postavitev rastlinjakov in širjenje namakanja; omogoča uvajanje in razvoj novih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah; na opuščenih kmetijah se omogoči sprememba namembnosti kmetijskih objektov, ki ne služijo prvotni dejavnosti za druge namene (predvsem za potrebe turizma).
9. člen
(omrežja naselij z vlogo in funkcijo)
(1) Občina bo spodbujala uravnotežen policentrični razvoj.
(2) Glede na hierarhijo naselij v občini je Gorenja vas – občinsko središče. Razvoj Gorenje vasi kot občinskega središča bo temeljil na:
– razvoju Gorenje vasi kot urbanega naselja s centralnimi, proizvodnimi in servisnimi dejavnostmi;
– krepitvi družbene infrastrukture na ravni sociale;
– krepitvi oskrbnih, poslovnih in storitvenih dejavnosti;
– ohranjanju kakovostne kulturne dediščine (ohranjanje in prenova);
– ohranjanje kmečkih gospodarstev;
– uveljavitvi širšega območja naselja kot turistično-rekreacijskega področja z izrabo obstoječih naravnih danosti in ustvarjenih razmer.
(3) Območje Poljan se razvija kot kulturno središče občine.
(4) Oskrbna lokalna središča so: Poljane, Hotavlje, Trebija, Sovodenj, Lučine in Javorje. Za oskrbna središča je značilno, da imajo zagotovljeno dnevno oskrbo. Poudarjena je usmeritev ohranjanja obstoječih funkcij in zagotavljanje družbene infrastrukture, ki služi potrebam bivanja. Možno je urejanje lokalov in objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, ki sodijo v stanovanjsko območje. Posebno pozornost se nameni sožitju urbane in ruralne funkcije.
(5) Ostala naselja so pretežno ruralnega značaja in je njihova prevladujoča raba namenjena kmetijstvu in bivanju. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti in na poudarku prenove kakovostne dediščine.
10. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Območje občine Gorenja vas - Poljane je vpeto v povezave 4. razvojne osi. Za boljše regionalne povezave je potrebno izboljšati povezave na vzhodu (Škofjeloška obvoznica) in na zahodu proti Občini Cerkno. Na območju občine pa je predvidena rekonstrukcija odsek regionalne ceste: Gorenja vas – Hotavlje, Trebija – Sovodenj, Lučine – Dolge Njive in izgradnja obvoznice Gorenja vas.
(2) Naselja v občini se bodo še naprej povezovala s sistemom regionalnih in občinskih cest, ki se bodo posodabljale z namenom zagotavljanja ustrezne pretočnosti in varnosti v prometu.
(3) V skladu z usmeritvami iz strategije RS se varujejo površine za ureditev kolesarskih poti regionalnega pomena iz Ljubljane, preko Škofje Loke v Poljansko dolino.
(4) Preko Občine Gorenja vas - Poljane poteka proga medkrajevnega avtobusnega prometa iz Škofje Loke, preko Poljan, Gorenje vasi, Hotavelj, Trebije v Žiri in preko Sovodnja v Cerkno.
11. člen
(območja ustvarjenih kvalitet prostora)
(1) Na območju občine je ohranjenih več objektov in območij kulturne dediščine, ki dajejo prostoru prepoznavnost. Z načrtovanjem prostorskega razvoja je potrebno zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in prostorski potencial.
(2) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, sakralno–profana, memorialna, naselbinska, vrtno arhitekturna in dediščinska kulturna krajina) in glede na status (kulturni spomenik državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina).
(3) Ohranjanje prepoznavnosti krajin oziroma prostora se zagotavlja na celotnem območju, predvsem na območju prepoznavnosti ter na območju krajinske prepoznavnosti. Za prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje obdelovalnih površin, zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, kmečka gospodarstva, skupine ali posamični kozolci toplarji), ohranjanje vidno privlačnih delov krajine, vedut oziroma kvalitetnih pogledov na naselja ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine. Pri posegih v prostor se upošteva in ohranja pojavne oblike naravnih prvin (voda, relief in vegetacija).
(4) Večino propadajočih enot kulturne dediščine predstavljajo opuščena kmečka gospodarstva, kmečke hiše in kozolci, za katere je treba poskrbeti in jih obnoviti zlasti tam, kjer tvorijo značilne ambiente v okviru naselij, saj le ti pomembno vplivajo na prepoznavnost prostora.
(5) Seznam enot kulturne dediščine:
+-----+--------------------------------------------------------+
|Esd |Ime |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16978|Brebovnica – Domačija Brebovnica 11 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|2146 |Bukov Vrh pri Hotovlji – Cerkev Žalostne Matere božje |
+-----+--------------------------------------------------------+
|12118|Čabrače – Arheološko najdišče Gradišče |
+-----+--------------------------------------------------------+
|2583 |Čabrače – Cerkev sv. Jedrti |
+-----+--------------------------------------------------------+
|11035|Čabrače – Znamenje |
+-----+--------------------------------------------------------+
|1867 |Četena Ravan – Cerkev sv. Brikcija |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16979|Četena Ravan – Hiša Četena Ravan 4 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|13798|Dobje – Domačija Dobje 2 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16483|Dobje – Grobišče padlih |
+-----+--------------------------------------------------------+
|12120|Dolenčice – Arheološko območje Lajše |
+-----+--------------------------------------------------------+
|13797|Dolenčice – Hiša Dolenčice 6 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16981|Dolenja Dobrava pri Gorenji vasi – Hiša Dolenja Dobrava |
| |2 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16982|Fužine – Domačija Fužine 7 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16973|Goli Vrh – Arheološko najdišče |
+-----+--------------------------------------------------------+
|28188|Goli Vrh – Podzemni bunker Goli Vrh |
+-----+--------------------------------------------------------+
|12147|Gorenja Dobrava – Arheološko območje Urbanski grič |
+-----+--------------------------------------------------------+
|2582 |Gorenja Dobrava – Cerkev sv. Urbana |
+-----+--------------------------------------------------------+
|2580 |Gorenja vas – Cerkev sv. Janeza Krstnika |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16977|Gorenja vas – Domačija Pot na Pretovč 2 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|17010|Gorenja vas – Domačija Trata 80 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|18167|Gorenja vas – Kulturna krajina Poljanske Sore |
+-----+--------------------------------------------------------+
|14211|Gorenja vas – Posavcev hlev in kozolec |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16486|Gorenja Žetina – Kulturna krajina Gorenje in Dolenje |
| |Žetine |
+-----+--------------------------------------------------------+
|2581 |Hotavlje – Cerkev sv. Lovrenca |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16983|Hotavlje – Domačija Hotavlje 11 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|13800|Hotavlje – Domačija Hotavlje 33 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16484|Hotavlje – Grobnica s spomenikom padlim v NOV |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16984|Hotavlje – Hiša Hotavlje 30 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16985|Hotavlje – Hiša Hotavlje 52 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16974|Hotavlje – Leseni most |
+-----+--------------------------------------------------------+
|13799|Hotovlja – Fortunov mlin in kozolec |
+-----+--------------------------------------------------------+
|1868 |Jarčje Brdo – Cerkev sv. Valentina |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16986|Jarčje Brdo – Domačija Jarčje Brdo 5 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|12129|Javorje pri Delnicah – Antični vodovod |
+-----+--------------------------------------------------------+
|1866 |Javorje pri Delnicah – Cerkev sv. Tilna |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16987|Kladje pri Hotavljah – Domačija Kladje 14 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|12131|Kremenik – Antični vodovod |
+-----+--------------------------------------------------------+
|12132|Lajše pri Gorenji vasi – Arheološko najdišče |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16988|Laze pri Leskovici – Domačija Laze 1 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|1966 |Leskovica – Cerkev sv. Urha |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16989|Leskovica – Hiša Leskovica 19 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16990|Leskovica – Kašča pri hiši Leskovica 14 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|2012 |Lučine – Cerkev sv. Vida |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16991|Lučine – Župnišče |
+-----+--------------------------------------------------------+
|2150 |Malenski Vrh – Cerkev Marijinega vnebovzetja |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16992|Murave – Hiša Murave 2 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|2079 |Nova Oselica – Cerkev sv. Janeza Nepomuka |
+-----+--------------------------------------------------------+
|12135|Podgora pri Hotavljah – Arheološko najdišče Za |
| |studencem |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16998|Podgora pri Hotavljah – Del hiše Podgora 19 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16993|Podgora pri Hotavljah – Hiša Podgora 11 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16975|Podgora pri Hotavljah – Pokriti most vzhodno od vasi |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16994|Podobeno – Domačija Podobeno 1 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16995|Podobeno – Povličeva žaga |
+-----+--------------------------------------------------------+
|12136|Podvrh pod Starim vrhom – Arheološko območje Za mirjem |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16996|Podvrh pod Starim vrhom – Hiša Podvrh 1 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16997|Podvrh pod Starim vrhom – Hiša Podvrh 2 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|12137|Poljane nad Škofjo Loko – Arheološko najdišče |
+-----+--------------------------------------------------------+
|12138|Poljane nad Škofjo Loko – Arheološko območje Ajdovski |
| |britof |
+-----+--------------------------------------------------------+
|2144 |Poljane nad Škofjo Loko – Cerkev sv. Martina |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16485|Poljane nad Škofjo Loko – Freska Poljanska vstaja |
+-----+--------------------------------------------------------+
|8103 |Poljane nad Škofjo Loko – Gostilna Na Vidmu |
+-----+--------------------------------------------------------+
|17001|Poljane nad Škofjo Loko – Hiša Poljane na Škofjo Loko |
| |73 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16999|Poljane nad Škofjo Loko – Hiša Poljane nad Škofjo Loko |
| |62 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|18490|Poljane nad Škofjo Loko – Kamensk hlev |
+-----+--------------------------------------------------------+
|9699 |Poljane nad Škofjo Loko – Rojstna hiša slikarjev |
| |Šubicov |
+-----+--------------------------------------------------------+
|28190|Poljane nad Škofjo Loko – Spomenik padlim v NOB |
+-----+--------------------------------------------------------+
|17002|Poljane nad Škofjo Loko – Stara šola |
+-----+--------------------------------------------------------+
|17000|Poljane nad Škofjo Loko – Videmski hlev |
+-----+--------------------------------------------------------+
|22481|Potok – Bunkerji na vrhu Blegoša |
+-----+--------------------------------------------------------+
|571 |Predmost – Kmečki dvorec Predmost 3 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|17003|Prelesje pri Lučinah – Hiša Prelesje 7 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|21476|Sopotnica – Blegoška vojaška cesta |
+-----+--------------------------------------------------------+
|12142|Srednja vas-Poljane – Arheološko najdišče pri cerkvi |
| |sv. Križa |
+-----+--------------------------------------------------------+
|2145 |Srednja vas-Poljane – Cerkev sv. Križa |
+-----+--------------------------------------------------------+
|17004|Srednja vas-Poljane – Domačija Srednja vas-Poljane 4 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|16482|Srednja vas-Poljane – Kapela pri cerkvi sv. Križa |
+-----+--------------------------------------------------------+
|17005|Srednja vas-Poljane – Vas |
+-----+--------------------------------------------------------+
|12143|Stara Oselica – Antični vodovod |
+-----+--------------------------------------------------------+
|2309 |Stara Oselica – Cerkev sv. Pavla |
+-----+--------------------------------------------------------+
|13802|Stara Oselica – Domačija Stara Oselica 26 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|17007|Stara Oselica – Domačija Stara Oselica 50 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|17008|Stara Oselica – Hiša Stara Oselica 65 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|17009|Suša pri Hotavljah – Domačija Suša 5 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|17012|Trebija – Hiša Trebija 20 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|17011|Trebija – Hiša Trebija 7 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|824 |Visoko pri Poljanah – Dvorec Visoko |
+-----+--------------------------------------------------------+
|12149|Volaka – Arheološko območje Pri Brunu |
+-----+--------------------------------------------------------+
|2147 |Volča – Cerkev sv. Jurija |
+-----+--------------------------------------------------------+
|13803|Volča – Domačija Volča 3 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|17013|Volča – Vas |
+-----+--------------------------------------------------------+
|17014|Volča – Žaga na Ločivnici |
+-----+--------------------------------------------------------+
|12151|Zadobje – Arheološko območje |
+-----+--------------------------------------------------------+
|17016|Zapreval – Hiša Zapreval 1 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|17017|Zapreval – Hiša Zapreval 3 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|17018|Žabja vas – Hiša Žabja vas 11 |
+-----+--------------------------------------------------------+
|24706|Žabja vas – Leseni most |
+-----+--------------------------------------------------------+
|17019|Žirovski Vrh Svetega Antona – Karlovski mlin in žaga |
+-----+--------------------------------------------------------+
|28189|Žirovski Vrh Svetega Antona – Podzemni bunker Hrastov |
| |grič |
+-----+--------------------------------------------------------+
|17020|Žirovski Vrh Svetega Urbana – Hiša Žirovski Vrh Svetega |
| |Urbana 27 |
+-----+--------------------------------------------------------+
Podrobnejši podatki so razvidni iz prikaza stanja prostora.
(6) Poleg enot kulturne dediščine se varuje tudi okolica varovane dediščine oziroma njeno vplivno območje. Vplivno območje je tisto, v katerem se presoja vpliv posega na varovane lastnosti enote dediščine, določeno je z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. V njem pristojna služba postavlja pogoje, pod katerimi je določen poseg možen, ter določa način delovanja obstoječim rabam s ciljem ohranitve in zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja dediščine.
(7) Na državnem nivoju sta kot območji izjemne krajine opredeljeni kulturna krajina Gorenje in Dolenje Žetine in kulturna krajina Poljanske Sore.
(8) Kot grajena kvaliteta se štejejo tudi utrdbe in bunkerji Rupnikove linije.
12. člen
(območja varstva narave)
(1) Ohranjanje naravnih vrednot se zagotavlja na celotnem območju občine: na zavarovanih območjih, na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti, na drevesni naravni vrednoti, na botanični, zoološki in na ekosistemski naravni vrednoti. Posege in dejavnosti se na naravni enoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti.
(2) V primeru posegov, ki so vezani na obsežna zemeljska dela, se poseg predhodno uskladi s pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave, da se omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot.
(3) Na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.
(4) Pri izvajanju posegov in dejavnosti v območjih Nature se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Na območja Nature se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(5) Z načrtovanjem se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst.
(6) Zavarovana območja:
+-------+---------------------+---------+----------------------+
| ZAP. | IME | STATUS | URADNA OBJAVA |
| ŠT. | | | |
+-------+---------------------+---------+----------------------+
|1 |Lipa pri Črtu |NS |Uradni list RS, št. |
| | | |20/90 |
+-------+---------------------+---------+----------------------+
|2 |Lipa pri Andrejčevih |NS |Uradni list RS, št. |
| | | |20/90 |
+-------+---------------------+---------+----------------------+
|*3 |Bukev pri |NS |Uradni list RS, št. |
| |Spolovičarju | |20/90 |
+-------+---------------------+---------+----------------------+
|*4 |Lipa pri Jezeršku |NS |Uradni list RS, št. |
| | | |20/90 |
+-------+---------------------+---------+----------------------+
* Drevo je posekano.
(7) Območja naravnih vrednot:
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
| IDENT. | IME | KRATKA OZNAKA | ZVRST | STATUS |
| ŠT. | | | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|39 V |Davča s |Dolina Davče s |geomorf, |NVDP |
| |Poreznom |slapovi in vrhom |(hidr) | |
| | |Porezna | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|236 V |Poljanska |Vodotok v |hidr, |NVLP |
| |Sora |Poljanski dolini |geomorf | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|693 |Rancka |Desni pritok |geomorf, |NVLP |
| | |Andrejaševega |hidr | |
| | |grabna s slapovi | | |
| | |pri Gorenji Žetini| | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|702 |Toplica pri |Hipotermalni izvir|hidr, geol |NVLP |
| |Hotavljah |ob potoku | | |
| | |Kopačnica v | | |
| | |Toplicah pri | | |
| | |Hotavljah | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|703 |Maherjeva |Grapa potoka s |geomorf, |NVLP |
| |grapa |slapišči, desni |hidr | |
| | |pritok Poljanske | | |
| | |Sore, jugozahodno | | |
| | |od Gorenje vasi | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|780 |Blegoš |Travišča na |bot |NVLP |
| | |Blegošu | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|1025 |Poljanska |Soteska Poljanske |hidr, |NVLP |
| |Sora – |Sore med zajetjem |geomorf | |
| |soteska |za HE in Fužinami | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|1026 |Gladkov jez |Slapišče in brzice|geomorf, |NVLP |
| | |na Poljanski Sori |hidr | |
| | |pri Fužinah | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|1378 |Andrejašev |Dolina levega |hidr, |NVLP |
| |graben |pritoka Logarščice|geomorf | |
| | |s slapovi v | | |
| | |Škofjeloškem | | |
| | |hribovju | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|1670 |Volaščica – |Slapovi na |hidr, |NVLP |
| |slapovi |Volaščici, levem |geomorf | |
| | |pritoku Kopačnice,| | |
| | |severozahodno od | | |
| | |Hotavelj | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|3931 |Vranškova |Potok Homošak s |hidr, |NVLP |
| |grapa |slapovi v |geomorf | |
| | |Vranškovi grapi, | | |
| | |desni pritok | | |
| | |Kopačnice, zahodno| | |
| | |od Hotavelj | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|3932 |Stara |Povirje ob cesti |ekos |NVLP |
| |Oselica – |pri Vrhovcu v | | |
| |povirje |Stari Oselici | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|3933 |Podjelovo |Lipa pri |drev |NVLP |
| |Brdo – lipa |Andrejčevih v | | |
| |pri |Podjelovem Brdu | | |
| |Andrejčevih | | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|3934 |Podjelovo |Lipa pri domačiji |drev |NVLP |
| |Brdo – lipa |Črt v Podjelovem | | |
| |pri Črtu |Brdu | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|3937 |Blegoš – |Gozdni rezervat na|ekos |NVLP |
| |gozdni |Blegošu | | |
| |rezervat | | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|4072 |Mrzla grapa |Potok Mrzla grapa |hidr, |NVLP |
| | |s slapovi in |geomorf | |
| | |slapišči, desni | | |
| | |pritok | | |
| | |Brebovščice, pri | | |
| | |Lučinah | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|7625 |Sovodenjščica|Levi pritok |hidr, |NVLP |
| |– |Poljanske Sore med|geomorf | |
| |Hobovščica |Sovodnjem in | | |
| | |Fužinami | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|7626 |Zapotoška |Levi pritok |hidr, |NVLP |
| |grapa |Poljanske Sore s |geomorf | |
| | |slapiči in | | |
| | |skakalci vzhodno | | |
| | |od Sovodnja | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|7627 |Muhovčeva |Desni pritok |hidr, |NVLP |
| |grapa |Poljanske Sore s |geomorf | |
| | |slapiči, vzhodno | | |
| | |od Trebije | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|7634 |Brebovnica |Nahajališče |geol, hidr |NVLP |
| |– |lehnjaka pod | | |
| |nahajališče |izvirom v cestnem | | |
| |lehnjaka |useku ob cesti | | |
| | |Gorenja vas – | | |
| | |Lučine | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|7643 |Mrzla grapa |Slap v srednjem |geomorf, |NVLP |
| |– slap 1 |delu Mrzle grape, |hidr | |
| | |desnem pritoku | | |
| | |Brebovščice | | |
| | |severozahodno od | | |
| | |Lučin | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|7644 |Mrzla grapa |Slapišče v |geomorf, |NVLP |
| |– slapišče |spodnjem delu |hidr | |
| | |Mrzle grape, | | |
| | |desnem pritoku | | |
| | |Brebovščice, | | |
| | |severozahodno od | | |
| | |Lučin | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|7645 |Mrzla grapa |Slap v spodnjem |geomorf, |NVLP |
| |– slap 2 |delu Mrzle grape, |hidr | |
| | |desnem pritoku | | |
| | |Brebovščice, | | |
| | |severozahodno od | | |
| | |Lučin | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|7697 |Hotavlje – |Nahajališče |geol |NVDP |
| |nahajališče |pisanega triasnega| | |
| |hotaveljskega|(karnijskega) | | |
| |apnenca |grebenskega | | |
| | |apnenca s | | |
| | |fosilnimi ostanki | | |
| | |v kamnolomu | | |
| | |Hotavlje | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|8009 |Črnovški |Izvirni krak |hidr, |NVLP |
| |potok |potoka Luša s |geomorf | |
| | |prelivnimi | | |
| | |stopnjami in | | |
| | |slapišči, zahodno | | |
| | |od naselja | | |
| | |Praprotno | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|8043 |Zabrežnik |Desni pritok |hidr |NVLP |
| | |Poljanske Sore do | | |
| | |Sela, severno od | | |
| | |Žirov | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|8046 |Zala pri |Levi pritok |hidr |NVLP |
| |Brebovnici |Brebovščice, | | |
| | |zahodno od Lučin | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|8047 |Volaščica |Zgornji tok levega|hidr, |NVLP |
| | |pritoka Kopačnice |geomorf | |
| | |s slapovi do | | |
| | |domačije Debeljak,| | |
| | |severozahodno od | | |
| | |Hotavelj | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|8048 |Kopačnica |Levi pritok |hidr |NVLP |
| | |Poljanske Sore pri| | |
| | |Hotavljah | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|8049 |Sevniščica |Desni pritok |hidr, |NVLP |
| | |Ločivnice s |geomorf | |
| | |sotesko v izvirnem| | |
| | |delu, severno od | | |
| | |Poljan nad Škofjo | | |
| | |Loko | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|8050 |Pohovica |Desni pritok |hidr |NVLP |
| | |Kopačnice, | | |
| | |severozahodno od | | |
| | |Hotavelj | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|8051 |Podkovščica |Desni pritok |hidr |NVLP |
| | |Kopačnice, | | |
| | |severozahodno od | | |
| | |Hotavelj | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|8052 |Osiščica |Desni pritok |hidr, |NVLP |
| | |Kopačnice s |geomorf | |
| | |slapiščem v | | |
| | |zgornjem toku, | | |
| | |zahodno od Gorenje| | |
| | |vasi | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|8053 |Vršanjska |Grapa levega |hidr, |NVLP |
| |grapa |pritoka Poljanske |geomorf | |
| | |Sore pri Gorenji | | |
| | |vasi | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|8054 |Gorenja vas |Močvirna dolina |ekos |NVLP |
| |– močvirna |pri Trati v | | |
| |dolina |Gorenji vasi | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
|8055 |Dršak |Levi pritok |hidr |NVLP |
| | |Brebovščice v | | |
| | |Žirovskem vrhu | | |
+--------+-------------+------------------+-----------+--------+
(8) Območja naravnih vrednot – jam:
+----------+-----------------+--------------------+--------+---------+------+
| IDENT. | IME | KRATKA OZNAKA | ZVRST | STATUS |REŽIM |
| ŠT. | | | | |VSTOPA|
+----------+-----------------+--------------------+--------+---------+------+
|41244 |Zlati vrh |Brezno/jama |geomorfp| NVDP | 3 |
+----------+-----------------+--------------------+--------+---------+------+
|41245 |Lisičja jama |Vodoravna jama |geomorfp| NVDP | 3 |
+----------+-----------------+--------------------+--------+---------+------+
|41246 |Medelenovcev |Brezno/jama |geomorfp| NVDP | 3 |
| |kevderc | | | | |
+----------+-----------------+--------------------+--------+---------+------+
|41249 |Jama v Stari |Brezno/jama |geomorfp| NVDP | 3 |
| |oselici | | | | |
+----------+-----------------+--------------------+--------+---------+------+
|42041 |Jama za Hudim |Jama z breznom in |geomorfp| NVDP | 3 |
| |lazom 1 |etažami, poševna | | | |
| | |jama | | | |
+----------+-----------------+--------------------+--------+---------+------+
|42042 |Kevdrovc |Vodoravna jama |geomorfp| NVDP | 3 |
+----------+-----------------+--------------------+--------+---------+------+
|42071 |Spodmol pri |Spodmol, kevdrc |geomorfp| NVDP | 3 |
| |Lučinah | | | | |
+----------+-----------------+--------------------+--------+---------+------+
|42100 |Brezen v Jelenjah|Poševno ali |geomorfp| NVDP | 3 |
| | |stopnjasto brezno | | | |
+----------+-----------------+--------------------+--------+---------+------+
|42101 |Brezen v Robiču |Brezno |geomorfp| NVDP | 3 |
+----------+-----------------+--------------------+--------+---------+------+
|44382 |Jama 2 za Hudim |Spodmol, kevdrc |geomorfp| NVDP | 3 |
| |lazom | | | | |
+----------+-----------------+--------------------+--------+---------+------+
|44713 |Jama na Špiku |Jama z breznom in |geomorfp| NVDP | 3 |
| | |etažami, poševna | | | |
| | |jama | | | |
+----------+-----------------+--------------------+--------+---------+------+
|46295 |Rauf kamra |Jama z občasnim |geomorfp| NVDP | 3 |
| | |tokom | | | |
+----------+-----------------+--------------------+--------+---------+------+
|46440 |Kevdrc pri |Jama občasni izvir |geomorfp| NVDP | 3 |
| |Hotovljah | | | | |
+----------+-----------------+--------------------+--------+---------+------+
|46583 |Brezno na Starem |Jama z breznom in |geomorfp| NVDP | 3 |
| |vrhu |etažami, poševna | | | |
| | |jama | | | |
+----------+-----------------+--------------------+--------+---------+------+
|46584 |Vrtače |Jama z breznom in |geomorfp| NVDP | 3 |
| | |etažami, poševna | | | |
| | |jama, jama z bazeni | | | |
| | |nakapane vode | | | |
+----------+-----------------+--------------------+--------+---------+------+
|46585 |Škrpetovo brezno |Jama z breznom in |geomorfp| NVDP | 3 |
| | |etažami, poševna | | | |
| | |jama | | | |
+----------+-----------------+--------------------+--------+---------+------+
|66641 |Jama Kobilica v |Vodoravna jama |geomorfp| NVDP | 3 |
| |Brinju | | | | |
+----------+-----------------+--------------------+--------+---------+------+
3 – odprta jama s prostim vstopom
(9) Območja pričakovanih naravnih vrednot:
+--------+------------------+----------------------------------+
| ZAP. | IME | KRATKA OZNAKA |
| ŠT. | | |
+--------+------------------+----------------------------------+
|42 |Žirovski vrh |Najpomembnejša uranova |
| | |mineralizacija v Južnih Alpah |
+--------+------------------+----------------------------------+
|0 |Karbonatne kamnine|Območje pričakovanih |
| | |geomorfoloških podzemskih |
| | |naravnih vrednot |
+--------+------------------+----------------------------------+
Namen opredelitve območij pričakovanih naravnih vrednot je spremljanje posegov v naravo, zlasti zemeljskih del, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje, zagotavljanje dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje na novo odkritih naravnih vrednot.
(10) Ekološko pomembna območja:
+------------+-------------------------------------+----------+
| KODA | IME | STATUS |
+------------+-------------------------------------+----------+
| 54600 |Blegoš | EPO |
+------------+-------------------------------------+----------+
| 36100 |Poljanska Sora | EPO |
+------------+-------------------------------------+----------+
(11) Posebna varstvena območja – območja Natura 2000:
+------------+-------------------------------------+------+
| KODA | IME |STATUS|
+------------+-------------------------------------+------+
|SI3000260 |Blegoš |pPosVO|
+------------+-------------------------------------+------+
|SI3000237 |Poljanska Sora Log – Škofja Loka |pPosVO|
+------------+-------------------------------------+------+
Posegov in dejavnosti na območjih Nature 2000 naj se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno posebno in potencialno posebno varstveno območje (rastišča rastlin, gnezdišča, kotišča, drstišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja,
(12) Območja predlagana za zavarovanje:
+----------+------------------+---------------------+----------+
|EVID. ŠT. | IME | KRATKA OZNAKA | STATUS |
+----------+------------------+---------------------+----------+
|231 |Porezen – Davča |Dolina Davče s | pKP |
| | |slapovi in vrhom | |
| | |Porezna | |
+----------+------------------+---------------------+----------+
|780 |Blegoš |Travišča na Blegošu | pNS |
+----------+------------------+---------------------+----------+
|3937 |Blegoš – gozdni |Gozdni rezervat na | pNS |
| |rezervat |Blegošu | |
+----------+------------------+---------------------+----------+
(13) Območja predlaganih naravnih vrednot:
+--------+---------------+-------------------+-------+---------+
|ZAP. ŠT.| IME | KRATKA OZNAKA | ZVRST | STATUS |
+--------+---------------+-------------------+-------+---------+
| p-1 |Gorenja Brda – |Mokrišče pri Kreku | ekos | pNVLP |
| |mokrišče |v Gorenjih Brdih | | |
+--------+---------------+-------------------+-------+---------+
| p-2 |Podgora – |Mokrišče ob potoku | ekos | pNVLP |
| |mokrišče |pod vasjo Košenija | | |
| | |pri Podgori | | |
+--------+---------------+-------------------+-------+---------+
| p-4 |Sovodenj – |Mokrišče ob cesti | ekos | pNVLP |
| |mokrišče |pri Sovodnikarju | | |
| | |pri naselju | | |
| | |Sovodenj | | |
+--------+---------------+-------------------+-------+---------+
| p-5 |Žirovski Vrh |Mokrišče pod | ekos | pNVLP |
| |nad Gorenjo |Kolišarjem na | | |
| |vasjo – |Žirovskem Vrhu nad | | |
| |mokrišče |Gorenjo vasjo | | |
+--------+---------------+-------------------+-------+---------+
| p-6 |Žirovski Vrh |Mokrišče pri | ekos | pNVLP |
| |nad Zalo – |Štrelu na | | |
| |mokrišče |Žirovskem Vrhu nad | | |
| | |Zalo | | |
+--------+---------------+-------------------+-------+---------+
2.3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
13. člen
(razvoj infrastrukturnih omrežij)
(1) Infrastrukturna omrežja se bodo razvijala skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij z upoštevanjem varstvenih omejitev. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost bo v prihodnje dopolnjevana na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo ter izboljševana, da bi se preprečilo onesnaževanje in zmanjšanje obremenitev vodotokov in drugih naravnih vrednot.
(2) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za prihodnje novo opremljanje in preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture in zvez.
(3) Obnova infrastrukturne opreme bo izvajana po načelu celovite opreme posameznih območij. Na območju urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) se morajo istočasno obnoviti vsi obstoječi ali na novo zgraditi potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezen odsek ali območje. Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih. Za obstoječe planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati predpisane varstvene pasove in pogoje upravljavcev posameznih naprav.
(4) Novogradnja ali posodabljanje obstoječih infrastruktirnih omrežij se izvaja na način, da varovane vrednote kulturne dediščine niso prizadete in upoštevani pogoji soglasodajalcev.
(5) Občina zagotavlja opremljanje zemljišč za gradnjo, zato je potrebno izdelati program opremljanja zemljišč za gradnjo za celotno območje občine. V programu se določi in uskladi gradnjo infrastrukture ter določi roke izgradnje, pogoje priključevanja ter finančne vire za realizacijo gradnje.
(6) Občinske ceste so navedene v Odloku o kategorizaciji občinskih cest v Občini Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 73/98 in naslednji). Mreža občinskih cest je dobro razvita, tako da je dostopnost do vseh naselij dobra. Znotraj naselij se promet umirja tako, da se lokalne ceste in poti uredijo v primernem profilu s koridorji za pešce in kolesarje.
(7) Kolesarske poti – za ureditev kolesarskega prometa, ki se odvija po regionalnih in občinskih cestah, se uredijo neprekinjene povezave znotraj naselij ter povezave med naselji. V skladu z usmeritvami iz strategije RS se varujejo površine za ureditev kolesarskih poti regionalnega pomena iz Ljubljane, preko Škofje Loke v Poljansko dolino. Na odseku Visoko – Poljane – Žabja vas – Gorenja vas – Hotavlje poteka kolesarska pot po desnem bregu Poljanske Sore, od Hotavelj pa po stari državni cesti do Podgore in nato po lokalni cesti do Trebije.
(8) Pešpoti – zagotovi se ustrezno opremljenost s pešpotmi znotraj naselij s sistemom pločnikov ob cestišču in samostojnimi peš koridorji. Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene. Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij peš povezav v dogovoru s sosednjimi občinami.
(9) Žičnice – žičniško omrežje se razvija v okviru obstoječega smučišča. Nove potrebe po širjenju le teh se preverjajo v sodelovanju s sektorji, ki jih tovrstni posegi v prostor neposredno prizadenejo.
(10) Javni potniški promet – za potrebe izboljšanja medkrajevne povezanosti si bo občina skupaj s sosednjimi občinami prizadevala vzpostaviti sodoben in učinkovit sistem javnega prometa.
(11) Telekomunikacijsko omrežje – razvoj se usmeri v opremljanje naselij s sodobnimi tehnološkimi rešitvami, kot je širokopasovni dostop do interneta in pokritost čim večjega območja občine s signalom mobilne telefonije. Pri razvoju in umeščanju brezžičnih povezav na področju telekomunikacijskih storitev v prostor bo treba izhajati iz ohranjanja naravnih in krajinskih kvalitet prostora, predvsem v smislu manjše vidne izpostavljenosti novih objektov in souporabe antenskih stolpov. Ni dopustno postavljanje anten za sisteme brezžičnih zvez na objekte kulturne dediščine. Objektov in naprav za sisteme zvez ni dopustno postavljati na lokacije, kjer bi lahko škodljivo vplivale na ljudi, naravo, okolje ali kulturno dediščino.
(12) Energetska infrastruktura – oskrba z električno energijo je zagotovljena delno iz obstoječe RTP 110/20 MKV Žiri preko Todraža, delno iz RTP Žiri preko Fužin in delno iz RTP Škofja Loka preko Visokega in preko Luše. Na območju, ki ga z električno energijo oskrbuje Elektro Ljubljana – okolica, je 82 TP (trafo postaj). Vsi daljnovodi so 20 KV. Območje smučišča Stari vrh je oskrbovano iz območja, ki ga oskrbuje Elektro Gorenjska, in sicer TP Zapreval Kope koča na Starem vrhu. Vsi daljnovodi so 20 KV. Elektro Primorska – Tolmin preko TP Leskovica, Ptičje Brdo, Krnice, Lajše, Robidnica, Kopačnica in Kopačnica vas oskrbuje našteta naselja z električno energijo. Vsi daljnovodi so 20 KV. Ohranjajo se obstoječi sistemi oskrbe in proizvodnje električne energije ter zagotavlja usklajena izgradnja energetske infrastrukture v vseh razvojno usmerjenih območjih.
(13) MHE: Obstoječe MHE: Poljanska Sora: MHE Fužine, MHE Hobovščiva, MHE Kopačnica, MHE Karlovška grapa, MHE Drnovšek, Mhe Volaščica 1, MHE Volaščica 2, MHE Suša, MHE Volča, MHE Sevnščica, MHE Dolenčice. Izgradnja novih objektov za vodnogospodarsko koriščenje bo možna, v kolikor interes izgradnje ni v nasprotju z načeli varstva voda in narave.
(14) Oskrba z drugimi viri energije – potencialne obnovljive vire energije v občini Gorenja vas - Poljane, ki še niso izkoriščeni, predstavljajo zlasti biomasa, sončna energija in odpadna toplota. V občini so prisotni močni trendi uporabe obnovljivih virov energije. Spodbuja se uporabo lesne biomase (lesni sekanci, peleti in polena) kot obnovljivega vira energije za ogrevanje v podjetjih in gospodinjstvih in gnojevke v kmetijskih gospodarstvih.
(15) Vodni viri in oskrba s pitno vodo: na območju občine je zavarovanih več obstoječih in potencialnih vodnih virov: Trebija, Hotovlja, Volaka, Leskovica, Sovodenj, Delnice, Lajše (nad Gorenjo vasjo), Javorje, Hotavlje, Poljane, Lučine, Podgora, Kopačnica, Brda – Hlavče Njive, Četena Ravan, Kovski Vrh, Kremenik, Malenski Vrh, Srednje Brdo, Volča, Zakobiljek, Zapreval in Žetina. Na območjih strnjene pozidave se oskrba s pitno vodo vrši iz javnih vodovodov, na območjih razpršene poselitve pa so v uporabi lastna zajetja. Iz javnih vodovodov je oskrbovanih približno 50% vseh prebivalcev občine Gorenja vas - Poljane.
(16) Odvajanje in čiščenje odplak – za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod sta v občini zgrajena dva kanalizacijska sistema s priključkom na čistilno napravo. Obstoječa ČN Gorenja vas je trenutno obremenjena s 950 PE (od 1000 PE zmogljivosti). Prispevno območje ČN se bo razširilo in bo obsegalo naslednja naselja: Gorenja vas, Hotavlje, Podgora, Trebija, Dolenja Dobrava, Gorenja Dobrava, Todraž in Dobravšce (skupaj 2.351 prebivalcev). Na prispevnem območju je še osnovna šola, vrtec, zdravstveni dom, trgovski center in šest gostinskih obratov. Zaradi razširitve prispevnega območja ČN Gorenja vas, je potrebno ČN povečati na ocenjeno zmogljivost naprave 3.100 PE.
– Obstoječa ČN Poljane je trenutno obremenjena s 704 PE (od 1000 PE zmogljivosti). Prispevno območje se bo razširilo in bo obsegalo še naslednja naselja: Predmost, Hotovlja, Dobje in nova gospodarska cona Dobje, Poljane in dolgoročno tudi naselje Volča.
– Kanalizacijski sistem strnjenega dela naselja Javorje je zasnovan gravitacijsko proti ČN v smeri proti jugu prispevnega območja. Po kanalizacijskem sistemu se bodo odvajale samo komunalne odpadne vode, ki se bodo očistile na lokalni biološki čistilni napravi, ki bo locirana južno od naselja ob manjšem neimenovanem vodotoku.
– Kanalizacijski sistem strnjenega dela naselja Sovodenj je zasnovan gravitacijsko proti ČN v smeri proti vzhodu prispevnega območja. Po kanalizacijskem sistemu se bodo odvajale samo komunalne odpadne vode, ki se bodo očistile na lokalni biološki čistilni napravi. ČN bo locirana vzhodno od naselja ob vodotoku Hobovščica.
– Kanalizacijski sistem naselij Lučine in Dolge Njive bo povezan v skupen kanalizacijski sistem, ki je zasnovan gravitacijsko proti BIO ČN v smeri proti severovzhodu prispevnega območja. Po kanalizacijskem sistemu se bodo odvajale samo komunalne odpadne vode, ki se bodo očistile na lokalni biološki čistilni napravi. ČN bo locirana na zahodni strani naselja Lučine ob neimenovanem vodotoku, ki se zliva v Brebovščico.
– Na območju razpršene gradnje in razpršene poselitve se čiščenje komunalnih odpadnih vod rešuje individualno z izgradnjo nepretočnih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav do 50 populacijskih enot.
(17) Ravnanje z odpadki – Občina Gorenja vas - Poljane je vključena v projekt CERO Gorenjska, v okviru katerega je v skladu z državnim operativnim programom odstranjevanja odpadkov predvidena gradnja centra za ravnanje z odpadki 1. reda. Občina naj bi se tako pridružila konceptu regionalnega ravnanja z odpadki in odpadke iz gospodinjstev deponirala na regijski deponiji. Do vzpostavitve regijske deponije bo občina odvažala odpadke na primerno urejeno deponijo v občini Logatec.
– Deponiranje izkopnih materialov in gradbenih odpadkov se zagotavlja v povezavi s sanacijo odprtih kopov mineralnih surovin. Možna lokacija za izkopane in rušitvene odpadke je peskokop Topos – Vehar v Lajšah.
– Nelegalna odlagališča na območju občine so v večini primerov sanirana, preprečuje se tudi njihovo ponovno oživljanje.
– Po letu 2001 je v občini uvedeno ločeno zbiranje odpadkov in sicer: steklo, papir in embalaža ter enkrat letno zbiranje in odvoz kosovnih in ostalih odpadkov.
– Na območju je 50 obstoječih ekoloških otokov, na območju Todraža pa je zgrajen zbirni center za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij komunalnih in kosovnih odpadkov.
(18) Na območju občine se nahajata območji z odlagališčem rudarske jalovine Jazbec in hidrometalurške jalovine Boršt, ki sta skladno z določili Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji jedrski varnosti (ZVISJV-UPB2, Uradni list RS, št. 102/04) sevalna objekta. Odlagališči bosta od Rudnika Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana, d.o.o., predani v upravljanje in dolgoročni nadzor Agenciji za radioaktivne odpadke.
(19) Varstvo okolja se mora odraziti v prostorskih ureditvah naselij in celotne občine. Varovanju naravnega okolja je potrebno prilagoditi prostorsko rast in vse posege v prostor.
(20) Pokopališča – dolgoročno je na vseh pokopališčih v občini Gorenja vas - Poljane zagotovljen prostor za pokope pokojnih celotnega območja občine Gorenja vas - Poljane. Na pokopališčih Gorenja vas in Poljane se predvidi tudi prostor potreben za pokope ob velikih nesrečah. Na ostalih pokopališčih: Stara Oselica, Nova Oselica, Javorje in Lučine se predvidi delovanje v obstoječem obsegu, možna je širitev vseh obstoječih pokopališč. Vsa pokopališča na območju občine morajo imeti zagotovljeno mrliško vežico za slovo od pokojnih.
(21) Druga območja javnega dobra – postajališča javnega potniškega prometa in postajališča za turistične avtobuse se obnovijo in primerno uredijo (klopi, voda). Oblika in funkcija trgov v lokalnih in vaških središčih se ohranjajo in oblikujejo v sonaravni obliki. V zaključenih poselitvenih območjih se uredijo otroška igrišča.
2.4. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
14. člen
(določitev naselij)
(1) Območja strnjenih naselij: Gorenja vas, Poljane, Lučine, Sovodenj, Dolenčice, Volča, Žabja vas, Predmost, Lajše, Dobje,Todraž, Javorje in Srednja vas.
(2) Območja naselij, ki vključujejo območja razpršene gradnje: Hotovlja, Malenski Vrh, Dolenje Brdo, Murave, Suša, Podvrh, Mlaka nad Lušo, Lom nad Volčo, Zakobiljek, Podobeno, Srednje Brdo, Fužine, Trebija, Podgora, Hotavlje, Dobravšce, Gorenja Dobrava, Dolenja Dobrava, Zapreval, Dolge Njive, Delnice, Četena Ravan, Brebovnica, Čabrače, Kladje, Leskovica in Prelesje.
(3) Območja razpršene gradnje
Razpršeno gradnjo se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem in dopolnjevanjem, kjer je to prostorsko ustrezno in okoljsko sprejemljivo ter možno z vidika opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo. Funkcionalne zaokrožitve in zgostitve razpršene gradnje so predvidene v naslednjih naseljih: Suša, Lovsko Brdo, Dobravšce, Stara Oselica, Dolenja Žetina, Goli Vrh, Srednje Brdo, Hotovlja, Dolenje Brdo, Lom nad Volčo, Gorenje Brdo, Smoldno, Zadobje, Hobovše pri Stari Oselici,Gorenja Dobrava – Pohovec, Kladje – Sušk, Brebovnica – Koritar, Hotavlje – Pri cerkvi, Vovča – žaga, Brebovnica – Dolina miru in Gorenja vas – Vovsar.
2.5. Okvirna območja razpršene poselitve
15. člen
(območja razpršene poselitve)
(1) Naselja, ki obsegajo nizko gostoto in njihov avtohton poselitveni vzorec v krajini predstavljajo samotne kmetije, zaselki, in razdrobljeni, razpršeni in raztreseni objekti ali skupine objektov so naslednja: Bačne, Gorenja Ravan, Volaka, Bukov Vrh, Stara Oselica, Nova Oselica, Zadobje, Hobovše, Žirovski Vrh Sv. Urbana, Žirovski Vrh Sv. Antona, Jelovica, Gorenje Brdo, Podjelovo Brdo, Javorjev Dol, Smoldno, Kopačnica, Robidnica, Goli Vrh, Studor, Debeni, Kremenik, Laze, Dolenja Žetina, Dolenja Ravan, Gorenja Žetina, Hlavče Njive, Jarčje Brdo, Jazbine, Krivo Brdo, Krnice pri Novakih, Laniše, Lovsko Brdo in Vinharje. Vsa našteta naselja so tudi demografsko ogrožena.
(2) Na celotnem območju občine se ohranijo območja razpršene poselitve, ki so se oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec: zaselki dveh do treh kmetij na izravnavah ali na pomolu, posamezne kmetije v celkih, lovske in gozdarske koče, planinski domovi; objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, spomeniki in znamenja); samotne kmetije in zaselki; gospodarski in pomožni objekti, ter njihove skupine (kozolci, čebelnjaki, seniki, lope); objekti komunalne infrastrukture in rekreacijsko – športni obje
(3) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij se zagotovita izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti vključno s turistično ponudbo. Naselja, v katerih je predvidena povečava stavbnih zemljišč kmečkih gospodarstev so: Zadobje, Dolenčice, Volaka, Javorje,Čabrače, Bukov Vrh, Žirovski Vrh Sv. Urbana in Jarčje Brdo.
2.6. Usmeritve za prostorski razvoj občine
16. člen
(usmeritve za razvoj in celovito prenovo)
(1) Razvoj poselitve je potrebno osredotočiti na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih območjih poselitve. Notranji razvoj naselij ima prednost pred širjenjem na nova območja. Za pozidavo se prednostno izkoristijo degradirane in nezadostno izkoriščene površine. Obstoječi opuščeni objekti, objekti stavbne in naselbinske dediščine se prenovijo, upoštevajoč namembnost in oblikovne značilnosti. Površine za gradnjo se določijo na območjih, ki imajo ustrezne naravne in ustvarjene razmere. Razvoj naselij se prilagaja geometriji obstoječih reliefnih oblik, omrežju vodotokov, smerem komunikacij, vedutam, pogledom in konfiguraciji zazidave. Novi poselitveni vzorci se ustvarijo takrat, kadar v obstoječih ni mogoče prepoznati kakovostne prostorske strukture.
(2) Zagotavlja se ohranjanje in razvijanje prepoznavne podobe naselja kot celote in njegovih posameznih delov, zlasti z ohranjanjem kulturne dediščine, z ohranjanjem visokodebelnih sadovnjakov in drugih kakovosti prostora. Zagotavlja se ohranjanje zelenih površin med naselji, ohranjanje obstoječih zelenih površin v naseljih in urejanje novih z namenom razvijanja urbanističnih in socialnih funkcij ter povezav z naravnim zaledjem in uvajanje drevorednih potez ob glavnih povezavah.
(3) Na območju občine se prednostno sanira: razpršena gradnja v območju kulturne krajine Poljanske Sore, posamični novejši nekvalitetno oblikovani objekti ali skupine takšnih objektov, deponije, površinski kopi, ter tipološko in glede namembnosti neustrezni pomožni in drugi objekti.
(4) Obstoječo razpršeno gradnjo se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem in dopolnjevanjem, z upoštevanjem okoljskih, socialnih, kulturnih, urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih vidikov.
(5) Nova arhitektura mora soustvarjati prepoznavno identiteto. Pri načrtovanju novih objektov je potrebno posebno pozornost nameniti: racionalni rabi energije z upoštevanjem bioklimatskih principov gradnje, uvajanju alternativnih energetskih sistemov, ureditvi zunanjih površin in uporabi prepoznavnih in avtentičnih oblikovalskih rešitev.
17. člen
(razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se umeščajo v občinsko in lokalna središča, kjer mora biti zagotovljen razvoj in dobra dostopnost. Ponudba na področju kulture mora biti namenjena tudi za potrebe turizma. V Gorenji vasi in Poljanah se bo kulturna dejavnost primarno razvijala, po potrebi in možnostih pa tudi v drugih naseljih.
(2) Obrtne, proizvodne in poslovne dejavnosti se bodo umeščale v obstoječe gospodarske cone: Gorenja vas, Poljane, Dobje, Todraž, Hotavlje in Sovodenj.
(3) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so namenjena za stanovanja in spremljajoče ter dopolnilne dejavnosti. Manjše obrate je možno locirati tudi v ostalih območjih naselij, tako da bo delovno mesto bliže domu.
(4) V podeželskih naseljih se predvsem dovolijo dejavnosti, povezane z gozdarstvom, s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu in dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo. Možen je razvoj centralnih dejavnosti (gasilni dom, muzej, trgovina, kulturni dom) in družbenih dejavnosti (vrtec, šola, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti), turistične dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (apartmaji) ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja, ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju.
(5) Dejavnost turizma se bo razvijala na območju obstoječih kapacitet in na območjih, ki imajo naravne danosti za to dejavnost.
18. člen
(urbanistično oblikovanje naselij)
Z oblikovanjem naselij se varuje podobo, merilo in krajinski okvir, sanira vidno degradirane prostore in ustvarja novo arhitekturno prepoznavnost v sožitju z obstoječimi kvalitetami prostora. Pri tem se spoštuje značilnosti prostora in podedovane vrednote ter naravne vrednote, poudarja oblikovne vrednote naselja in varuje dominantne poglede, z načrtno prenovo ohranja zgodovinska naselja oziroma njihove dele, zlasti naselbinsko dediščino (Srednja vas – Poljane in Volča – vas). Višinski gabariti naj sledijo obstoječim in se prilagodijo obstoječi strukturi.
2.8. Usmeritve za razvoj v krajini
19. člen
(1) Na območju Občine Gorenja vas - Poljane se prostorska razmerja v krajini ohranjajo. Cilji prostorskega razvoja krajine so: ohraniti prepoznavnost kulturnih kakovosti krajine, izkoristiti in vzdrževati potencial za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini, ohraniti naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih procesov in zagotoviti varno in privlačno bivalno okolje.
(2) Območja, ki vključujejo prepoznavne in reprezentativne dele krajine z dobro ohranjenim krajinskimi sestavinami, so območja z enkratnimi vzorci krajinske zgradbe in prostorsko poudarjena kulturna dediščina z visoko pričevalno in spomeniško vrednostjo, pogosto v kombinaciji z izjemnimi oblikami naravnih prvin in naravnih vrednot.
20. člen
(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire)
Zasnova kmetijstva
(1) Vseh kmetijskih površin v občini je 4567,31 ha, od tega je 2168,55 ha najboljših kmetijskih površin in 2398,76 ha drugih kmetijskih zemljišč.
(2) S sonaravnim načinom kmetovanja na območju celotne občine in obdelavo kmetijskih zemljišč se bo skrbelo za ohranjanje strukture krajine, za ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot in za ohranjanje vodovarstvenih območij. Na območjih zaraščanja kmetijskih površin pa se bo spodbujala ponovna kmetijska raba tal.
(3) Ohranjanje in spodbujanje naravi prijaznega kmetijstva, to je spodbujanje obnove visokoraslih sadovnjakov in pridelave sadja, spodbujanje integriranega poljedelstva in vrtnarstva, uvajanje paše na kmetijah, spodbujanje ekološkega kmetijstva in čebelarstva in usmeritev v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
(4) Na območju s slabšimi pridelovalnimi razmerami (hribovita, strma in slabše dostopna območja) je potrebno spodbujati kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in trajnostno naravnan turizem, kmetijstvo se preusmerja v integrirano in ekološko pridelavo.
Gozdarstvo
(1) Gozdovi pokrivajo 10.125 ha površin in se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom. Območje z osnovno namensko rabo gozda je razdeljeno na naslednja območja s podrobnejšo namensko rabo: varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim pomenom, večnamenski gozd lesno – proizvodni. Gospodarjenje z gozdovi urejajo gozdnogospodarski načrti za gozdnogospodarske enote Poljane, Sovodenj, Selca in Zali Log.
(2) V gozdovih, v varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi ter socialnimi funkcijami s 1. stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov.
(3) Pri načrtovanju osnovnih površinskih rab stanovanj, proizvodni dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni, gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, je potrebno vzdolž meje s površinami osnovne namenske rabe gozd načrtno predvideti tudi varnostno oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda. Ohranja se gozdne robove celkov.
(4) Na območjih vodnih virov se ohranja naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.
(5) Na strmih predelih (poudarjenost varovalne funkcije) je potrebno zagotavljati stalno pokritost tal z vegetacijo, ukrepati z nižjo intenziteto sečnje ter uporabljati primerno tehnologijo pridobivanja lesa in izgradnje prometnic.
(6) Raba in vzdrževanje večjih lesno proizvodnih kompleksov gozdov mora potekati skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Posegi v gozd in prostor ob gozdu morajo biti načrtovani tako, da se zagotovi oziroma ohrani dostop do sosednjega gozda oziroma gozdnega zaledja za potrebe gospodarjenja z gozdom (odvoz lesa s tovornim vozilom), vključno z njegovo splošno javno rabo (rekreacija, nabiranje plodov, čebelarjenje itd.).
Ribištvo
(1) Območje občine Gorenja vas - Poljane se prekriva s Poljanskim ribiškim okolišem. Na območju občine ribiško upravljanje izvaja Ribiška družina Visoko.
(2) Športna voda – revirji, v katerih je dovoljen športni ribolov, so vodotoki Brebovščica 2 (od Rudnika Žirovski vrh do izliva v Soro), Kopačnica 2 (Toplice – do izliva v Soro), Poljanska Sora 2 (od jezu v Hotavljah do Logu) in Volaščica 2 (od sotočja z Logarščico do izliva v Kopačnico).
(3) Rezervati za ohranjanje populacij avtohtonih vrst rib so na delih vodotokov: Debenjak (od izvira do izliva v Volaščico), Gabrška grapa (od izvira do izliva v Poljansko Soro); Krniška grapa (od izvira do izliva v Poljansko Soro, Ločivnica 2 (Volča do izliva v Poljansko Soro) in Sredenjska grapa (od izvira do izliva v Poljansko Soro).
(4) Gojitveni potoki za sonaravno vzrejo avtohtonih vrst rib: Brebovščica, Dršak, Hotaveljska grapa, Jazbica (Volča), Kopačnica 1, Leskovski potok, Ločivnica 1, Logarščica, Mihevka, Podplečica, Potoška grapa, Sevnščica, Traški graben – Peskovnica, Volaščica 1, Vršajnska grapa in Žabenska grapa.
(5) Revirji, v katerih se aktivno ribiško upravljanje ne izvaja: Bržinova grapa, Homovšak, Javorjeva grapa, Kebnovec, Mravljeva grapa, Mrzla grapa, Podkovščica, Polhovec, Prileški potok, Skrajniška grapa, Slatuška, Sovinska grapa, Studorščica, Štrkljevec, Zaklavža, Zala in Zarobarščica.
Lovstvo
(1) Pester živalski svet ter usklajeno razmerje med rastlinskim in živalskim delom je osrednjega pomena za uspešno sonaravno in trajnostno gospodarjenje ter pogoj za resnično mnogonamenskost.
(2) Na izboljšanje življenjskih razmer prostoživečih živečih živali se neposredno nanašajo naslednje usmeritve: zgostitev čim več pašnikov, jas in grmišč v gozdnem prostoru za pašo parkljate živali, za malo in obvodno divjad je potrebno rastje ob vodnih habitatih ohranjati na višini grmišča.
Območje za turizem in rekreacijo v naravnem okolju
(1) Turizem na območju občine v gospodarskem smislu krepi svojo vlogo s tem, da se vztrajno razvija. Pestrost ohranjenega in negovanega naravnega okolja in bogata kulturna dediščina in bližina večjih urbanih centrov, lahka dostopnost so dobra osnova za razvoj turizma.
(2) Občina bo postala prepoznavno turistično območje z navezavo na širša regijska jedrna turistična območja gorenjske in ljubljanske urbane regije.
(3) Turizem in rekreacijo se v prostoru usmerja tako, da se ohranjajo naravne in kulturne kakovosti prostora, ob upoštevanju razvojnih možnosti in potreb dejavnosti.
(4) Razvoj bo temeljil na: večji promociji in trženju turistične ponudbe na podeželju, povečanju nastanitvenih zmogljivosti, obnovi oziroma razvoju in izgradnji potrebne turistične in rekreacijske infrastrukture, vključevanju naravnih vrednot in kulturne dediščine v turistično ponudbo, vzpostavitvi kulturnega turizma, spodbujanju in nadaljnjem razvoju turistično-kulturnih prireditev, oživljanju tradicionalnih obrti in kulinarične ponudbe in povezovanju s sosednjimi občinami in regijami.
Območja pridobivanja mineralnih surovin
(1) Za potrebe po mineralnih surovinah so planirana območja za pridobivanje (LN in LP) – eksploatacijo, občina bo pridobivanje kamenih agregatov usmerjala predvsem na obstoječa območja, kjer je možna in smiselna širitev.
(2) Območja pridobivanja mineralnih surovin, za katera je podeljena rudarska pravica: Lajše, Hotovlja, Gorenja vas, Bradeško – Zadobje (vsi tehnični kamen – dolomit) in Hotavlje (naravni kamen – apnenec – marmor). Hkrati z izkoriščanjem mineralnih surovin se eksploatirana območja sanirajo v prvotno rabo, oziroma v rabo zemljišča, ki obdaja posamezno območje eksploatiranih površin (gozd, kmetijska zemljišča).
(3) Novih območij za izkoriščanje mineralnih surovin se ne načrtuje. Nelegalni peskokopi in kamnolomi, ki so s strani države ocenjena kot perspektivna nahajališča, so v prostorskem aktu označena kot potencialno perspektivna.
(4) Nelegalne in opuščene kope, kjer eksploatacija ni več možna, je potrebno ustrezno sanirati, prepustiti nadaljnji samosanaciji in rekultivaciji, s čimer se zagotovi varnost prostora za ljudi in živali ter sanacijo krajinskih kvalitet prostora, predvsem na območjih Nature 2000 (Blegoš).
(5) Za vzdrževanje lokalnih cest so planirani obstoječi peskokopi, ki so locirani na območjih, kjer je možno širjenje dejavnosti.
Gospodarjenje z vodami in vodnimi viri
(1) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-reakcijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena.
(2) Za zagotavljanje varstva kakovosti podzemne vode je potrebno:
– Odpadne vode čistiti z individualnimi čistilnimi sistemi (rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave in z zamenjavo klasičnih nepretočnih greznic s prej omenjenimi sistemi.
– Gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, potrebno je urediti ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune ter gnojevke in gnojnice odvažati na za to primerne površine.
– Vse lokalne vodne vire (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih) je potrebno ohraniti oziroma očistiti in ustrezno vzdrževati.
– Evidentirati in sanirati je treba divja odlagališča odpadkov, pripraviti sanacijske načrte ter izvesti ustrezne ureditvene in omilitvene ukrepe.
– Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti ter s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta kot količina podzemnih voda. Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Problem vodooskrbe se prioritetno rešuje na vododeficiranih območjih, zato se na taka območja umešča samo dejavnosti, ki ne rabijo velike količine vode oziroma je večja poraba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov upravičena.
Urejanje vodotokov in varstvo površinskih voda
(1) Zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: vodno zemljišče). Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda.
(2) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda (Poljanska Sora) 15 metrov od meje vodnega zemljišča oziroma 40 metrov od meje vodnega zemljišča zunaj območij naselij, na vodah 2. reda (vsi ostali vodotoki) pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Površinske vode se po pomenu, ki ga imajo za upravljanje voda, razvrstijo v 1. in 2. red.
(3) Za dosego dobrega stanja površinskih voda v občini Gorenja vas - Poljane za ohranjanje oziroma povečanje samočistilnih sposobnosti vodotokov ter biotske raznovrstnosti vodnega in obvodnega sveta naj se:
– Obstoječe naravne retencijske površine (mokrišča in poplavne površine izven naselij) je potrebno zavarovati pred nadaljnjo degradacijo. V primeru nadaljnje krčitve je potrebno zagotoviti nadomestne retencijske površine.
– Ohranjati in vzdrževati je potrebno vegetacijske pasove ob vodotokih (hrbtenica zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne rabe, preprečevanje širjenja površinskega onesnaževanja v vodotoke). Na območju kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso.
– Naravne vodotoke ohranjati v naravnem stanju, nadaljnje regulacije vodotokov niso sprejemljive (ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd.).
– Renaturacija reguliranih vodotokov, kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer so velik pomen v krajinskem in ambientalnem smislu.
– Uredi odvajanje in čiščenje odpadnih voda, kar bo pripomoglo k izboljšavi kakovosti podzemnih in površinskih voda ter hkrati omogočilo razmah oziroma razvoj vrste dopolnilnih dejavnosti na in ob vodi (šport, turizem, ribištvo ...).
– Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena (ZV-1), če gre za da rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali nadomestno gradnjo, če: se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, se s tem ne poslabšuje stanja voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
Območja kopalnih voda
Za dosego kakovosti Poljanske Sore, da bi ustrezala kriterijem za kopalno vodo, je potrebno zagotoviti v prispevnem območju urejeno odvajanje odpadne vode, ter čiščenje odpadne vode do stopnje, ki ne bo povzročala bakteriološkega onesnaženja na območju kopanja (III. stopnja čiščenja, dezenfikacija). Na območju kopalnih voda je prepovedano umeščati dejavnosti, ki bi lahko poslabšale kakovost kopalne vode in onemogočile dostop do kopališča.
Energetska izraba vodotokov
(1) Izkoriščanje vode kot naravnega vira (npr. odvzem vode za male vodne elektrarne) mora biti prehodno podvrženo interdisciplinarni presoji ter predpisom, ki urejajo vrsto posegov in način izkoriščanja naravnih virov.
(2) Gradnja na vodotokih, ki so skladno s kategorizacijo urejanja vodotokov v 1. in 1.–2. razredu vodotokov ter na vplivnem območju povirnih delih vodotokov, slapov, korit in ostalih naravnih vrednot ni dopustna.
(3) Prehodno je potrebno s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok, prav tako pa opredeliti ureditve in omilitvene ukrepe.
21. člen
(območje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Območja potencialnih naravnih in drugih nesreč
(1) V občini Gorenja vas - Poljane so območja potencialnih naravnih in drugih nesreč zlasti območja, ki so ogrožena zaradi poplav, hudournikov, zemeljskih ali snežnih plazov, erozij ali podorov. Na teh območjih je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(2) Na poplavnih, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(3) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.
(4) Na območju vododeficitarnosti in suše se ne umešča novih dejavnosti, ki povečajo porabo vode in s tem prizadenejo oskrbo s pitno vodo ter ogrozijo bogatenje podtalnice ali izvirov in minimalen pretok vodotokov. Obstoječe dejavnosti je potrebno prilagoditi tako, da je poraba vode čim manjša.
(5) Za povečanje požarne varnosti v občini Gorenja vas - Poljane, posebej v območjih poselitve se pozornost posveti izvedbi požarnega varovanja.
(6) Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.
(7) Skladno z načrtom zaščite in reševanja v občini Gorenja vas - Poljane so na območju občine določeni naslednji objekti oziroma območja pomembna s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– Lokacije siren, namenjenih obveščanju javnosti v primerih naravnih in drugih nesreč so na vseh gasilskih domovih na območju občine.
– Zbirna mesta za reševalne ekipe: Poljane – Dobje, Gorenja vas – Todraž, Javorje, Sovodenj, Trebija, Hotavlje in Lučine.
– Heliodrom: na travniku pred Poljanami (med državno cesto in vodotokom Poljanske Sore, Gorenja vas – Trata (travnik pred zdravstvenim domom).
– Pokopališča: na vseh obstoječih pokopališčih je možna širitev (Gorenja vas, Poljane, Javorje, Stara Oselica, Nova Oselica, Leskovica in Lučine).
– Pokopališča za živali: Vršajnska grapa.
– Deponija ruševin: peskokop Lajše.
– Začasne deponije za potrebe ob elementarnih nesrečah: območje eksploatacije marmorja na Hotavljah in območja odprtih in opuščenih peskokopov.
– Sanitetna sprejemališča: Kulturni dom Poljane, Gorenja vas, Sovodenj, Lučine, Hotavlje, Dom Trebija, šola Javorje in šola Leskovica.
– Zbirna mesta za gradbeno mehanizacijo: parkirišča Todraž in parkirišča Poljane med staro in novo regionalno cesto.
– Zbirna mesta za materialno pomoč: šola Gorenja vas, šola Poljane, šola Sovodenj, šola Lučine, šola Leskovica in šola Javorje in Dom Trebija.
– Zbirna mesta tuje pomoči: šola Gorenja vas, šola Poljane, šola Sovodenj, šola Lučine, šola Leskovica in šola Javorje in Dom Trebija.
– Dekontaminacijska postaja: Todraž (območje za posebne namene).
– Lokacije za postavitev zasilnih bivališč: športna cona Poljane in športna cona Gorenja vas – Hotavlje).
(8) V občini Gorenja vas - Poljane so značilne redke poplave na Poljanski Sori in pritokih: Kopačnica, Hobovščica, Trebišnik, Ločivnica, Brebovščica, Volaščica. Problematična je predvsem poplavna varnost poselitvenega območja Gorenje vasi, Žabje vasi, Dobja in Poljan.
(9) Za poplavna območja se določijo vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča. Na takem območju so v skladu s 86. členom ZV-1 prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanju voda.
(10) Dosedanje retenzijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah. Vse ureditve se načrtuje tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.
(11) Izgradnja suhih zadrževalnikov visokih voda (Študija št. C-32, Sora – koncept ureditve povodja, Vodnogospodarski inštitut Ljubljana, april 1993) je predvidena na pritokih Poljanske Sore: Kebrovec, Delnišnica, Brebovščica, Potoška grapa, Kopačnica. Planirane suhe zadrževalnike se podrobneje opredeli v fazi izvedbe posameznega zadrževalnika. Posegi v območjih planiranih zadrževalnikov so omejeni, niso dopustni posegi, ki bi ovirali ali onemogočali njihovo kasnejšo izvedbo.
22. člen
(območja za potrebe obrambe)
(1) Na območju občine Gorenja vas - Poljane sta za zagotavljanje obrambe države opredeljeni dve območji izključne rabe prostora: Žirovski vrh (Todraž) in Blegoš, ter območje izključne in možne izključne rabe Stari vrh (Zapreval – Grebeljca).
(2) Območja izključne rabe so namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.
(3) V območjih izključne rabe so dovoljene gradnje in ureditve objektov, namenjenih za razmestitev in delo obrambnih sil.
(4) Območja možne izključne rabe so primarno namenjena za druge potrebe, ki se jih v primeru izrednega ali vojnega stanja lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje vojske.
23. člen
(usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev – PIP)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji bodo podani za celotno območje občine, razen za območja, kjer so predvideni občinski podrobni prostorski načrti.
(2) Prostorski izvedbeni pogoji določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču in velikost ter oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj poselitvenih območij ter za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
3. IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
24. člen
(namen)
Izvedbeni del OPN določa za celotno območje občine: enote ureja prostora, območja namenske rabe prostora; dopustna izraba prostora, prostorske izvedbene pogoje in območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrti.
25. člen
(pojmi)
Uporabljeni pojmi v tem odloku imajo naslednje pomene:
(1) Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
(2) Sekundarne dejavnosti so industrija, proizvodne dejavnosti in gradbeništvo.
(3) Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve.
(4) Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.
(5) Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v naslednjih vrstah gostinskih obratov: hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi, turistične kmetije.
(6) Sekundarna bivališča po tem odloku so počitniške hiše, počitniška stanovanja, počitniški apartmaji in druge bivalne površine, ki jih lastnik uporablja delno ali pretežno za lastne potrebe in mu ne služijo za trajno bivanje.
(7) Ponovna gradnja je novogradnja na isti lokaciji, istih gabaritih in enakimi zmogljivostmi.
(8) Nezahtevni enostavni objekti po tem odloku so tisti objekti, ki jih določa Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).
(9) Kulturna krajina je rezultat vzajemnih učinkov naravnih procesov in človekovega delovanja.
3.1. Enote urejanja prostora
26. člen
(EUP)
(1) Enote urejanja prostora (EUP) so določene za celotno območje občine skladno z namensko rabo prostora. Obsegajo posamezna naselja ali njihove dele ter območja odprtega prostora.
(2) Podrobnejša namenska raba prostora je v posamezni enoti urejanja določena po načelu pretežnosti.
(3) EUP so za območja naselij označene s tročrkovno oznako, ki izhaja iz imena naselja po registru prostorskih enot (RPE) posameznega naselja, zaporedno številko naselja in zaporedne številke enote.
(4) Za posamezno enoto urejanja prostora (EUP) veljajo:
– prostorski izvedbeni pogoji (PIP), ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab v tej EUP;
– določila za dopustno izrabo prostora, ki so prav tako opredeljena za posamezne vrste namenskih rab;
– varstveni in drugi režimi.
(5) EUP, na katerih je predviden občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), je označena še z oznako OPPN.
(6) Za EUP, v katerih se nahaja kulturna dediščina, veljajo tudi PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine.
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
|Zap. št.| Naselje iz | Ime enote urejanja |Namenska raba | Šifra EUP |OPPN |
| | RPE | prostora | | oznaka v | OPN |
| | | | | grafičnih | |
| | | | | prilogah | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 01 |BAČNE |Bačne – Bačenski mlin|SK | BAČ01-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 01 |BAČNE |Bačne – območje z |O | BAČ01-2 |OPPN |
| | |odlagališčem | | | |
| | |hidrometalurške | | | |
| | |jalovine Boršt | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 01 |BAČNE |Bačne – ostali del |A, G, K1, K2, | BAČ01-3 | OPN |
| | | |VC, | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 02 |BREBOVNICA |Brebovnica – Koritar |SK, G | BRE02-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 02 |BREBOVNICA |Brebovnica – Dolina |SK | BRE02-2 | OPN |
| | |miru | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 02 |BREBOVNICA |Brebovnica – ostali |A, G, K1, K2, | BRE02-3 | OPN |
| | |del |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 03 |BUKOV VRH |Bukov Vrh – Cerkev |CU | BUV03-1 | OPN |
| | |žalostne matere Božje| | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 03 |BUKOV VRH |Bukov Vrh – ostali |A, G, K1, K2, | BUV03-2 | OPN |
| | |del |O, VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 04 |ČABRAČE |Čabrače – vas |SK | ČAB04-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 04 |ČABRAČE |Čabrače – Frlinc |SK, K2 | ČAB04-2 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 04 |ČABRAČE |Čabrače – Kobel |SK | ČAB04-3 |OPPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 04 |ČABRAČE |Čabrače – Logar |SK | ČAB04-4 |OPPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 04 |ČABRAČE |Čabrače – cerkev sv. |CU | ČAB04-5 | OPN |
| | |Jedrti | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 04 |ČABRAČE |Čabrače – ostali del |A, G, K1, K2, | ČAB04-6 | OPN |
| | | |O | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 04 |ČABRAČE |Čabrače |O | ČAB04-7 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 05 |ČETENA |Četena Ravan – vas |SK | ČER05-1 | OPN |
| |RAVAN | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 05 |ČETENA |Četena Ravan – |SP | ČER05-2 |OPPN |
| |RAVAN |Plešnica | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 05 |ČETENA |Četena Ravan – |SP | ČER05-3 |OPPN |
| |RAVAN |Grebljica | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 05 |ČETENA |Četena Ravan – cerkev|CU | ČER05-4 | OPN |
| |RAVAN |sv. Brikcija | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 05 |ČETENA |Četena Ravan – |A, G, K1, K2, | ČER05-5 | OPN |
| |RAVAN |razpršena poselitev |O | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 06 |DEBENI |Debeni – vas |SK | DEB06-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 06 |DEBENI |Debeni – ostali del |A, G, K2 | DEB06-2 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 07 |DELNICE |Delnice – vas |SK | DEL07-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 07 |DELNICE |Delnice – Pod gričem |SK | DEL07-2 |OPPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 07 |DELNICE |Delnice – ostali del |A, G, K1, K2, | DEL07-3 | OPN |
| | | |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 08 |DOBJE |Dobje – vas |SK | DOB08-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 08 |DOBJE |Dobje – cona |IG | DOB08-2 |OPPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 08 |DOBJE |Dobje – ostali del |G, K1, K2, VC | DOB08-3 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 09 |DOBRAVŠCE |Dobravšce – vas sever|SK | DOŠ09-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 09 |DOBRAVŠCE |Dobravšce – vas jug |SK | DOŠ09-2 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 09 |DOBRAVŠCE |Dobravšce – Mihevk |SK | DOŠ09-3 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 09 |DOBRAVŠCE |Dobravšce – ostali |A, G, K1 | DOŠ09-4 | OPN |
| | |del | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 10 |DOLENJA |Dolenja Žetina |A, G, K1, K2 | DOŽ10-1 | OPN |
| |ŽETINA | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 11 |DOLENJE |Dolenje Brdo – vas |SK | DOB11-1 | OPN |
| |BRDO | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 11 |DOLENJE |Dolenje Brdo – ostali|A, G, K1, K2 | DOB11-2 | OPN |
| |BRDO |del | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 12 |DOLENČICE |Dolenčice – vas |SK | DOL12-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 12 |DOLENČICE |Dolenčice – Polenšak |SK | DOL12-2 |OPPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 12 |DOLENČICE |Dolenčice – peskokop |LN | DOL12-3 |OPPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 12 |DOLENČICE |Dolenčice – ostali |A, G, K1, K2, | DOL12-4 | OPN |
| | |del |O, VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 13 |DOLGE NJIVE |Dolge Njive – vas |SK | DON13-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 13 |DOLGE NJIVE |Dolge Njive – ostali|A, G, K1, K2 | DON13-2 | OPN |
| | |del | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 14 |DOLENJA |Dolenja Dobrava – vas|SK | DOD14-1 | OPN |
| |DOBRAVA | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 14 |DOLENJA |Dolenja Dobrava – |O | DOD14-2 | OPN |
| |DOBRAVA |čistilna naprava | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 14 |DOLENJA |Dolenja Dobrava – |A, G, K1, K2, | DOD14-3 | OPN |
| |DOBRAVA |ostali del |VC, ZS | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 15 |DOLENJA |Dolenja Ravan |A, G, K1, K2 | DOR15-1 | OPN |
| |RAVAN | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 16 |FUŽINE |Fužine |A, G, K1, K2, | FUŽ16-1 | OPN |
| | | |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 17 |GOLI VRH |Goli Vrh |A, G, K1, K2, | GOV17-2 | OPN |
| | | |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 18 |GORENJA |Gorenja Dobrava – vas|SK | GOD18-1 | OPN |
| |DOBRAVA | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 18 |GORENJA |Gorenja Dobrava – |SK, K1 | GOD18-2 | OPN |
| |DOBRAVA |Pohovec | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 18 |GORENJA |Gorenja Dobrava – |CU | GOD18-3 | OPN |
| |DOBRAVA |cerkev sv. Urbana | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 18 |GORENJA |Gorenja Dobrava – |ZS | GOD18-4 | OPN |
| |DOBRAVA |športni center | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 18 |GORENJA |Gorenja Dobrava – |A, G, K1, K2, | GOD18-5 | OPN |
| |DOBRAVA |ostali del |O, VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 18 |GORENJA |Gorenja Dobrava – |O | GOD18-6 |OPPN |
| |DOBRAVA |odlagališče jamske | | | |
| | |jalovine | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 19 |GORENJA |Gorenja Ravan |A, G, K2 | GOR19-1 | OPN |
| |RAVAN | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 20 |GORENJA VAS |Gorenja vas – center |CU | GRV20-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 20 |GORENJA VAS |Gorenja vas –|PC | GRV20-2 |OPPN |
| | |obvoznica | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 20 |GORENJA VAS |Gorenja vas –|ZK | GRV20-3 | OPN |
| | |pokopališče | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 20 |GORENJA VAS |Gorenja vas – center|CU | GRV20-4 |OPPN |
| | |Trate | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 20 |GORENJA VAS |Gorenja vas –|IG | GRV20-5 |OPPN |
| | |gospodarska cona | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 20 |GORENJA VAS |Gorenja vas – vzhod |SK | GRV20-6 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 20 |GORENJA VAS |Gorenja vas – zahod |SS | GRV20-7 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 20 |GORENJA VAS |Gorenja vas – Vršajn |SS, K1, VC | GRV20-8 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 20 |GORENJA VAS |Gorenja vas –|SS | GRV20-9 | OPN |
| | |Francelj | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 20 |GORENJA VAS |Gorenja vas –|BT | GRV20-11 |OPPN |
| | |Praprotnica | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 20 |GORENJA VAS |Gorenja vas – Trate |CU, SK, PO, | GRV20-12 | OPN |
| | | |K1 | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 20 |GORENJA VAS |Gorenja vas – Lajše |SK | GRV20-13 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 20 |GORENJA VAS |Gorenja vas – Vovsar |SK | GRV20-14 |OPPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 20 |GORENJA VAS |Gorenja vas –|SK | GRV20-15 | OPN |
| | |Sestranska vas | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 20 |GORENJA VAS |Gorenja vas –|LN | GRV20-16 |OPPN |
| | |peskokop 1 | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 20 |GORENJA VAS |Gorenja vas –|LN | GRV20-17 |OPPN |
| | |peskokop 2 | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 20 |GORENJA VAS |Gorenja vas – ostali|A, G, K1, K2, | GRV20-18 | OPN |
| | |del |O, VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 21 |GORENJA |Gorenja Žetina – vas |A | GOŽ21-1 | OPN |
| |ŽETINA | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 21 |GORENJA |Gorenja Žetina – |A, G, K1, K2 | GOŽ21-2 | OPN |
| |ŽETINA |ostali del | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 22 |GORENJE |Gorenje Brdo |A, K1, K2, G | GOB22-1 | OPN |
| |BRDO | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 23 |HLAVČE |Hlavče Njive |A, G, K2 | HLN23-1 | OPN |
| |NJIVE | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 24 |HOBOVŠE PRI |Hobovše pri Stari |A, G, K2, VC | HSO24-1 | OPN |
| |STARI |Oselici | | | |
| |OSELICI | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 25 |HOTAVLJE |Hotavlje – naselje |SK, ZS, K1, | HOT25-1 | OPN |
| | | |K2 | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 25 |HOTAVLJE |Hotavlje – Lipan |SK | HOT25-2 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 25 |HOTAVLJE |Hotavlje – Pri cerkvi|CU, SK, K1, | HOT25-3 | OPN |
| | | |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 25 |HOTAVLJE |Hotavlje – Maticovi |ZS | HOT25-4 |OPPN |
| | |travniki | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 25 |HOTAVLJE |Hotavlje – Marmor |IG | HOT25-5 | OPN |
| | |gospodarska cona | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 25 |HOTAVLJE |Hotavlje – kamnolom |IG, G, K1, | HOT25-6 |OPPN |
| | | |K2, VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 25 |HOTAVLJE |Hotavlje – ostali del|A, G, K1, K2, | HOT25-7 | OPN |
| | | |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 26 |HOTOVLJA |Hotovlja – strnjeno |SK | HOV26-1 | OPN |
| | |naselje | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 26 |HOTOVLJA |Hotovlja – peskokop |LN | HOV26-2 |OPPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 26 |HOTOVLJA |Hotovlja – ostali del|A, G, K1, K2, | HOV26-3 | OPN |
| | | |O, VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 27 |JARČJE BRDO |Jarčje Brdo |A, G, K1, K2, | JAB27-1 | OPN |
| | | |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 28 |JAVORJE |Javorje – vas |SK, K2 | JAV28-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 28 |JAVORJE |Javorje – cerkev |CU | JAV28-2 | OPN |
| | |sv.Tilna | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 28 |JAVORJE |Javorje – pokopališče|ZK | JAV28-3 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 28 |JAVORJE |Javorje – ostali del |A, G, K1, K2 | JAV28-4 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 29 |JAVORJEV |Javorjev Dol – |LN | JAD29-1 |OPPN |
| |DOL |peskokop v Gošah | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 29 |JAVORJEV |Javorjev Dol |A, G, K1, K2, | JAD29-2 | OPN |
| |DOL | |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 30 |JAZBINE |Jazbine – cerkev |CU | JAZ30-1 | OPN |
| | |Marijinega | | | |
| | |vnebovzetja | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 30 |JAZBINE |Jazbine |A, G, K2 | JAZ30-2 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 31 |JELOVICA |Jelovica |A, G, K2 | JEL31-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 32 |KLADJE |Kladje – Sušk |SK | KLA32-1 |OPPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 32 |KLADJE |Kladje |A, G, K1, K2, | KLA32-2 | OPN |
| | | |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 33 |KOPAČNICA |Kopačnica |A, G, K1, K2, | KOP33-1 | OPN |
| | | |VC, | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 34 |KREMENIK |Kremenik |A, G, K1, K2, | KRE34-1 | OPN |
| | | |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 35 |KRIVO BRDO |Krivo Brdo |A, G, K1, K2, | KRB35-1 | OPN |
| | | |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 36 |KRNICE PRI |Krnice pri Novakih |A, G, K2 | KRN36-1 | OPN |
| |NOVAKIH | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 37 |LAJŠE |Lajše |A, G, K2 | LAJ37-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 38 |LANIŠE |Laniše |A, G, K1, K2, | LAN38-1 | OPN |
| | | |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 39 |LAZE |Laze |A, G, K1, K2 | LAZ39-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 40 |LESKOVICA |Leskovica – vas |SK | LES40-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 40 |LESKOVICA |Leskovica – cerkev |ZK | LES40-2 | OPN |
| | |sv. Urha s | | | |
| | |pokopališčem | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 40 |LESKOVICA |Leskovica – ostali |A, G, K1, K2, | LES40-3 | OPN |
| | |del |f, VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 41 |LOM NAD |Lom nad Volčo – vas |SK | LOM41-1 | OPN |
| |VOLČO | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 41 |LOM NAD |Lom nad Volčo – |A, G, K1, K2 | LOM41-2 | OPN |
| |VOLČO |ostali del | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 42 |LOVSKO BRDO |Lovsko Brdo |A, G, K1, K2 | LOB42-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 43 |LUČINE |Lučine – center |CU | LUČ43-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 43 |LUČINE |Lučine – naselje |SK | LUČ43-2 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 43 |LUČINE |Lučine – cerkev Sv. |ZK | LUČ43-3 | OPN |
| | |Vida s pokopališčem | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 43 |LUČINE |Lučine – ostali del |A, G, K1, K2, | LUČ43-4 | OPN |
| | | |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 44 |MALENSKI |Malenski Vrh |A, G, K1, K2 | MAV44-1 | OPN |
| |VRH | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 45 |MLAKA NAD |Mlaka nad Lušo – vas |SK | MLA45-1 | OPN |
| |LUŠO | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 45 |MLAKA NAD |Mlaka nad Lušo – |A, G, K1, K2, | MLA45-2 | OPN |
| |LUŠO |ostali del |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 46 |MURAVE |Murave – vas |SK, K1, K2 | MUR46-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 46 |MURAVE |Murave – peskokop |LN | MUR46-2 |OPPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 46 |MURAVE |Murave – ostali del |A, G, K1, K2 | MUR46-3 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 47 |NOVA |Nova Oselica – cerkev|ZK | NOS47-1 | OPN |
| |OSELICA |sv. Janeza Nepomuka s| | | |
| | |pokopališčem | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 47 |NOVA |Nova Oselica |A, G, K1, K2 | NOS47-2 | OPN |
| |OSELICA | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 48 |PODGORA |Podgora – vas |SK | POG48-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 48 |PODGORA |Podgora – Pogara |SK, K2 | POG48-2 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 48 |PODGORA |Podgora – ostali del |A, G, K1, K2, | POG48-3 | OPN |
| | | |O, VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 49 |PODJELOVO |Podjelovo Brdo |A, G, K1, K2, | POB49-1 | OPN |
| |BRDO | |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 50 |PODOBENO |Podobeno – vas |SK | POD50-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 50 |PODOBENO |Podobeno – ostali del|A, G, K1, K2, | POD50-3 | OPN |
| | | |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 51 |PODVRH |Podvrh – vas |SK | POH51-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 51 |PODVRH |Podvrh – počitniški |SP | POH51-2 |OPPN |
| | |objekti | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 51 |PODVRH |Podvrh – ostali del |A, G, K1, K2, | POH51-3 | OPN |
| | | |O | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 52 |POLJANE NAD |Poljane – center |CU | POL52-1 |OPPN |
| |ŠKOFJO LOKO | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 52 |POLJANE NAD |Poljane – šola |CU | POL52-2 | OPN |
| |ŠKOFJO LOKO | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 52 |POLJANE NAD |Poljane – naselje |SK, K2 | POL52-3 | OPN |
| |ŠKOFJO LOKO |vzhod | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 52 |POLJANE NAD |Poljane – naselje |SK, G, K1 | POL52-4 | OPN |
| |ŠKOFJO LOKO |zahod | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 52 |POLJANE NAD |Poljane – Dobenska |SS | POL52-5 | OPN |
| |ŠKOFJO LOKO |Amerika | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 52 |POLJANE NAD |Poljane – gospodarska|IG | POL52-6 |OPPN |
| |ŠKOFJO LOKO |cona | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 52 |POLJANE NAD |Poljane – pokopališče|ZK | POL52-7 | OPN |
| |ŠKOFJO LOKO | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 52 |POLJANE NAD |Poljane – park |ZP | POL52-8 |OPPN |
| |ŠKOFJO LOKO | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 52 |POLJANE NAD |Poljane – čistilna |O | POL52-9 | OPN |
| |ŠKOFJO LOKO |naprava | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 52 |POLJANE NAD |Poljane – žaga |SK | POL52-10 | OPN |
| |ŠKOFJO LOKO | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 52 |POLJANE NAD |Poljane – ostali del |A, G, K1, K2, | POL52-11 | OPN |
| |ŠKOFJO LOKO | |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 53 |PREDMOST |Predmost – naselje |SK | PRE53-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 53 |PREDMOST |Predmost – cerkev sv.|CU | PRE53-2 |OPPN |
| | |Martina in Županovše | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 53 |PREDMOST |Predmost – razpršena |A, G, K1, K2 | PRE53-4 | OPN |
| | |poselitev | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 54 |PRELESJE |Prelesje – vas |SK | PRL54-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 54 |PRELESJE |Prelesje – ostali del|A, G, K1, K2 | PRL54-2 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 55 |ROBIDNICA |Robidnica |A, G, K2 | ROB55-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 56 |SMOLDNO |Smoldno |A, G, K2 | SMO56-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 57 |SOVODENJ |Sovodenj – center |CU | SOV57-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 57 |SOVODENJ |Sovodenj – naselje |SK | SOV57-2 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 57 |SOVODENJ |Sovodenj –|IG | SOV57-3 | OPN |
| | |gospodarska cona | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 57 |SOVODENJ |Sovodenj – ostali del|A, G, K1, K2, | SOV57-4 | OPN |
| | | |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 58 |SREDNJA |Srednja vas – vas |SK | SVP58-1 |OPPN |
| |VAS-POLJANE | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 58 |SREDNJA |Srednja vas – cerkev |CU | SVP58-2 | OPN |
| |VAS-POLJANE |sv. Križa | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 58 |SREDNJA |Srednja vas – ostali |A, G, K1, K2, | SVP58-3 | OPN |
| |VAS-POLJANE |del |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 59 |SREDNJE |Srednje Brdo – vas |SK | SBO59-1 | OPN |
| |BRDO | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 59 |SREDNJE |Srednje Brdo – |SK | SBO59-2 | OPN |
| |BRDO |Darlink | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 59 |SREDNJE |Srednje Brdo – |SK, K2 | SBO59-3 |OPPN |
| |BRDO |Jelovčan | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 59 |SREDNJE |Srednje Brdo – |BT | SBO59-4 |OPPN |
| |BRDO |Toplice | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 59 |SREDNJE |Srednje Brdo – ostali|A, G, K1, K2, | SBO59-5 | OPN |
| |BRDO |del |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 60 |STARA |Stara Oselica – |ZK | STO60-1 | OPN |
| |OSELICA |cerkev sv. Pavla s | | | |
| | |pokopališčem | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 60 |STARA |Stara Oselica – |LN | STO60-2 | OPN |
| |OSELICA |peskokop Rotovž | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 60 |STARA |Stara Oselica |A, G, K1, K2, | STO60-3 | OPN |
| |OSELICA | |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 61 |STUDOR |Studor |A, G, K2 | STU61-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 62 |SUŠA |Suša |A, G, K1, K2 | SUŠ62-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 63 |TODRAŽ |Todraž – gospodarska |IG, VC | TOD63-1 | OPN |
| | |cona | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 63 |TODRAŽ |Todraž – gospodarska |IG | TOD63-2 | OPN |
| | |cona | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 63 |TODRAŽ |Todraž – gospodarska |IG | TOD63-3 |OPPN |
| | |cona | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 63 |TODRAŽ |Todraž – zbirni |O | TOD63-4 | OPN |
| | |center odpadkov | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 63 |TODRAŽ |Todraž – obramba |F | TOD63-5 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 63 |TODRAŽ |Todraž – ostali del |A, G, K1, K2, | TOD63-6 | OPN |
| | | |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 64 |TREBIJA |Trebija – naselje |SK, K1, K2 | TRE64-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 64 |TREBIJA |Trebija – počitniški |SP | TRE64-2 | OPN |
| | |objekti | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 64 |TREBIJA |Trebija – ostali del |A, G, K1, K2, | TRE64-3 | OPN |
| | | |VC, O | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 65 |VINHARJE |Vinharje |A, G, K1, K2, | VIN65-1 | OPN |
| | | |O, VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 66 |VOLAKA |Volaka – Močnik |SK | VOL66-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 66 |VOLAKA |Volaka – ostali del |A, G, K1, K2, | VOL66-2 | OPN |
| | | |O, VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 67 |VOLČA |Volča – vas |SK | VOČ67-1 |OPPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 67 |VOLČA |Volča – žaga |SK, K1, K2, | VOČ67-2 | OPN |
| | | |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 67 |VOLČA |Volča – cerkev sv. |CU | VOČ67-3 | OPN |
| | |Jurija | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 67 |VOLČA |Volča – ostali del |A, G, K1, K2, | VOČ67-4 | OPN |
| | | |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 68 |ZADOBJE |Zadobje – peskokop |LN | ZAD68-1 |OPPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 68 |ZADOBJE |Zadobje – ostali del |A, G, K2, O | ZAD68-2 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 69 |ZAKOBILJEK |Zakobiljek |A, G, K1, K2 | ZAK69-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 70 |ZAPREVAL |Zapreval – smučišče |BT, A, G, K1, | ZAP70-1 | OPN |
| | | |K2, O | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 70 |ZAPREVAL |Zapreval – območje |BT, G, K1 | ZAP70-3 |OPPN |
| | |turizma 2 | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 70 |ZAPREVAL |Zapreval – območje |BT | ZAP70-2 |OPPN |
| | |turizma 1 | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 70 |ZAPREVAL |Zapreval – Grebeljca |BT, f, ZS | ZAP70-4 |OPPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 71 |ŽABJA VAS |Žabja vas – vas |SK | ŽAV71-1 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 71 |ŽABJA VAS |Žabja vas – Na žagi |SK | ŽAV71-2 | OPN |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 71 |ŽABJA VAS |Žabja vas – ostali |A, G, K1, K2, | ŽAV71-3 | OPN |
| | |del |VC | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 72 |ŽIROVSKI |Žirovski Vrh Sv. |A, G, K1, K2, | ŽVA72-1 | OPN |
| |VRH SV. |Antona | | | |
| |ANTONA | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 73 |ŽIROVSKI |Žirovski Vrh Sv. |O | ŽVU73-1 |OPPN |
| |VRH SV. |Urbana – območje z | | | |
| |URBANA |odlagališčem rudarske| | | |
| | |jalovine Jazbec | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 73 |ŽIROVSKI |Žirovski Vrh Sv. |O | ŽVU73- 2 |OPPN |
| |VRH SV. |Urbana – Jazbec – | | | |
| |URBANA |podkop P1 | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
| 73 |ŽIROVSKI |Žirovski Vrh Sv. |A, G, K1, K2, | ŽVU73-3 | OPN |
| |VRH SV. |Urbana – ostali del |VC | | |
| |URBANA | | | | |
+--------+------------+---------------------+--------------+-----------+-----+
3.2. Območja namenske rabe prostora
27. člen
3.2.1. Osnovna namenska raba prostora se deli na:
(1) Območja stavbnih zemljišč
(2) Območja kmetijskih zemljišč
(3) Območja gozdnih zemljišč
(4) Območja vodnih zemljišč
(5) Območja drugih zemljišč.
3.2.2. Podrobnejša namenska raba prostora
Vsa območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe.
(1) OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
S – območja stanovanj, ki so pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in so členjena na podrobnejšo namensko rabo:
SS – stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi
SP – površine počitniških objektov, ki so namenjene za počitek
SB – stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov, in drugih socialnih skupin)
SK – površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju
C – območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim in bivanju
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje
I – območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim
IG – gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim
B – posebna območja, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno
BT – površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev;
Z – območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem
ZP – parki, kot urejena območja odprtega prostora v naselju
ZK – pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle
P – območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa
PC – površine cest
E – območja energetske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike
O – območja okoljske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki
F – območja za potrebe obrambe v naselju
f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij
A – območja razpršene poselitve
– območja razpršene gradnje
(2) OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
K – območja kmetijskih zemljišč
K1 – površine najboljših kmetijskih zemljišč
K2 – površine drugih kmetijskih zemljišč
(3) OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ
G – območja gozdov, kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z zakonom o gozdovih določena kot gozd
(4) OBMOČJA VODNIH ZEMLJIŠČ
V – območja vodnih zemljišč, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda;
VC – površine celinskih vod
(5) OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ
L – območja mineralnih surovin, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin
LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora
LP – površine podzemnega pridobivanja prostor.
3.3. Dopustna izraba prostora
28. člen
(1) Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, določen je za območja podrobnejše namenske rabe.
(2) Za stavbe splošnega družbenega pomena v območju centralnih dejavnosti ter za stanovanjske stavbe za posebne potrebe se zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti.
(3) Faktor izrabe parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino (površine vseh etaž objektov na parceli) in površino parcele.
(4) Kriteriji za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom naj ne presegajo spodaj opredeljenih vrednosti.
+-------------------------------------+-------------+----------+
| Namenska raba parcele | Faktor | Faktor |
| | zazidanosti | izrabe |
| | (FZ) | (FI) |
+-------------------------------------+-------------+----------+
|(1) Čista stanovanjska območja in | 0,4 | 1,2 |
|območja s kmetijskimi gospodarstvi | | |
+-------------------------------------+-------------+----------+
|Območja počitniških objektov | | |
+-------------------------------------+-------------+----------+
|(2) Stanovanjska območja s | 0,2 | 0,4 |
|kmetijskimi gospodinjstvi – območja | | |
|razpršeneposelitve | | |
+-------------------------------------+-------------+----------+
|(3) Mešana območja | 0,6 | 1,2 |
+-------------------------------------+-------------+----------+
|(4) Območja objektov družbene | 0,6 | 1,6 |
|infrastrukture | | |
+-------------------------------------+-------------+----------+
|(5) Območja gospodarskih con | 0,8 | 2,4 |
+-------------------------------------+-------------+----------+
(6) V območjih kulturne dediščine se ohranja faktor zazidanosti dejanskega stanja.
3.4. Splošni prostorski izvedbeni pogoji
3.4.1. Prostorsko izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
29. člen
V območju OPN so dovoljeni naslednji posegi razen, če ni določeno drugače:
a) vzdrževanje obstoječih objektov in naprav:
– za obstoječe objekte in naprave: redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist.
b) Gradnje:
– gradnje so dovoljene za tiste objekte, katerih raba oziroma namembnost je skladna s podrobnejšo (prevladujočo ali dodatno dovoljeno) namensko rabo, kot je določena za enoto urejanja, v kateri se bo izvajala gradnja objekta in če so njihovi vplivi na okolje okvirih s predpisi dovoljenih vplivov na okolje;
– gradnje novih objektov (zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih) in enostavnih objektov skladno z veljavno zakonodajo;
– dozidave, nadzidave in rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov, ki so v skladu z namensko rabo območja;
– odstranitve objektov in delov objektov, če se s tem ne poruši stavbni red, kadar gre za novogradnjo, kadar je odstranitev potrebna zaradi gradnje javne infrastrukture oziroma urejanja javnih površin in kadar je predvidena rekultivacija;
– dopolnilna gradnja objektov, ki je določena s pretežno namembnostjo posameznega območja urejanja tako, da ne presega gabaritov obstoječe zazidave v območju enote urejanja;
– gradnja in postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj, postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme;
– Enostavni in nezahtevni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v skladu z dovoljenim faktorjem izrabe (FI);
– V primeru obstoječega objekta ali ureditve, ki ima neprimerno dejavnost glede na določeno namensko rabo, je potrebno določiti sanacijske ukrepe, vplive na okolje zmanjšati na stopnjo dovoljeno v veljavnih predpisih. Do izvedbe sanacijskih ukrepov ni dovoljeno širiti dejavnosti na obstoječi lokaciji.
c) Spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja:
– dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje.
d) Gospodarska javna infrastruktura na celotnem območju občine:
– gradnja gospodarske infrastrukture in drugih omrežij, objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske, okoljske infrastrukture in MHE;
– za prometno omrežje in naprave (redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve, ureditev poti za pešce, ureditev kolesarskih stez);
– redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve obstoječih omrežij, objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture;
– otroška in druga javna igrišča ter igrišča za športe na prostem: večnamenska igrišča, trgi, parki in zelenice;
– vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodljivim vplivom voda (suhi zadrževalniki).
e) Legalizacije so dopustne v skladu z enakimi pogoji, kot veljajo za novogradnje.
f) Za obstoječa degradirana območja in za obstoječe objekte, ki imajo neprimerno dejavnost:
glede na določeno namensko rabo je potrebno določiti sanacijske ukrepe, vplive na okolje zmanjšati na stopnjo, dovoljeno v veljavnih predpisih. Do izvedbe sanacijskih ukrepov ni dovoljeno širiti neprimerne dejavnosti na obstoječi lokaciji.
g) Gradnje novih objektov na območjih kulturne dediščine, vključno z dozidavo, nadzidavo in rekonstrukcijo ter odstranitvijo obstoječih objektov ali delov objektov kulturne dediščine, so dopustne samo, če je v ta namen predhodno pridobljeno soglasje pristojnega organa.
h) Odstranitve objektov ali delov objektov kulturne dediščine so dopustne samo, če je v ta namen predhodno pridobljeno soglasje pristojnega organa. Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediščine mora upoštevati varstvene usmeritve.
i) Na območjih z nepremično kulturno dediščino in vplivnih območjih je pred načrtovanjem postavitve pomožnega objekta potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
3.4.2. Prostorski izvedbeni pogoji za posamezna območja namenske rabe
30. člen
V skladu s prevladujočo namensko rabo so v posameznih območjih, za katere ni predvidena izdelava OPPN, poleg gradenj, prostorskih ureditev in omejitev, določenih v 29. členu, dovoljene še naslednje vrste ureditev in gradenj.
1) Območja za stanovanja brez ali s spremljajočimi dejavnostmi (SS)
Območja eno- in dvostanovanjskih stavb (SS) so namenjena bivanju v eno- ali dvostanovanjskih stavbah nižje gostote in dopolnilnim oblikam dela na domu:
1.1 a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– stanovanja;
– delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročijo večjih vplivov kot bivanje samo, se odvijajo v zaprtih prostorih, npr. prevajanje, biro … in delo s strankami);
– terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje;
– kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja.
1.1 b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– novogradnje objektov;
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje in odstranitve objektov;
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in okoljska infrastruktura);
– vodnogospodarske ureditve in
– ureditve javnih površin.
1.1 c) Velikost objektov:
– tloris podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več;
– višina: največ K+P+1+M (vendar le, če je klet v celoti vkopana), pri pritličnih objektih je pritličje pri vhodu lahko največ 1,00 m nad urejenim terenom, zunanje stopnice z ograjo pa masivno grajene. Pri nadstropnih objektih je višina kolenčnega zidu največ 0,40 m;
– višina novega objekta mora biti prilagojena višinam sosednjih objektov, nadzidava objekta se lahko izvede le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita;
– pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja;
– streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljene strešne odprtine so strešna okna in klasične frčade. Možna je izvedba čopov v matični strešini z naklonom 45°.
1.1 d) Oblikovanje objektov:
– prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij;
– balkoni na čelnih fasadah niso dovoljeni, možna je izvedba ganka v zatrepu ali ganka ob vzdolžni fasadi objekta;
– fasadne okenske odprtine naj bodo pokončne v razmerju 1: 1,5, izjemoma pa tudi kvadratne;
– fasadne odprtine naj bodo razporejene osno v enotnem rastru polno prazno;
– barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, lahko so tudi lesene;
– strešna kritina je lahko opečna ali temno siva glede na obstoječe objekte v neposredni bližini, barvne kritine niso dovoljene;
– vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno, in sicer v naravni barvi lesa;
– pri gradnji objektov naj se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo).
– Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti pogojem, ki veljajo za stavbe, h kateri se gradijo.
1.1 e) Parcelacija:
– oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov in ureditvi parkirišč;
– na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin.
31. člen
1.2) Območja stanovanj za posebne namene (SP)
Območja počitniških hiš (SP) so namenjena sekundarnemu bivanju:
1.2 a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– sekundarno bivanje,
– šport in rekreacija,
– stanovanja le v obstoječih stanovanjskih objektih.
1.2 b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– novogradnje objektov,
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje in odstranitve objektov,
– dozidave so dopustne v primeru izboljšave funkcionalne zasnove in nastanitvenega standarda (dopustno enkratno povečanje zazidane površine objekta do 20%), ni pa dopustno: povečevanje nastanitvenih kapacitet v posameznem objektu ali povečevanje števila sekundarnih stanovanj (bivalnih enot),
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe (en objekt do površine 15 m2, ograje),
– postavitev pomožnih infrastrukturnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in okoljska infrastruktura),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
1.2 c) Velikost objektov:
– tloris podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več,
– višina: največ K+P+M (vendar le, če je klet v celoti vkopana), pri pritličnih objektih je pritličje pri vhodu lahko največ 1,00 m nad urejenim terenom, zunanje stopnice z ograjo pa masivno grajene. Pri nadstropnih objektih je višina kolenčnega zidu največ 0,40 m.
– streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljene strešne odprtine so strešna okna in klasične frčade. Možna je izvedba čopov v matični strešini z naklonom 45°.
1.2 d) Oblikovanje objektov:
– prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij;
– balkoni na čelnih fasadah niso dovoljeni, možna je izvedba ganka v zatrepu;
– fasadne okenske odprtine naj bodo pokončne v razmerju 1:1,5, izjemoma pa tudi kvadratne;
– fasadne odprtine naj bodo razporejene osno v enotnem rastru polno prazno;
– barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, lahko so tudi lesene;
– strešna kritina je lahko opečna ali temno siva glede na obstoječe objekte v neposredni bližini, barvne kritine niso dovoljene;
– vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno, in sicer v naravni barvi lesa;
– pri gradnji objektov naj se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka glina, les, steklo);
– oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti pogojem, ki veljajo za stavbe, h kateri se gradijo.
1.2 e) Parcelacija:
– oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov in ureditvi parkirišč;
– na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin.
32. člen
1.3) Območja podeželskega naselja (SK)
Območja za kmetije (SK) so namenjena za potrebe bivanja, kmetijskih gospodarstev in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, javne infrastrukture, storitvenih dejavnosti in trgovine.
1.3 a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– kmetijska (kmetijska gospodarska poslopja, stanovanjski objekt in objekti dopolnilnih dejavnosti na kmetiji);
– stanovanjska;
– terciarne in kvartarne dejavnosti;
– proizvodne dejavnosti, ki prekomerno ne vplivajo na okolje;
– šport in rekreacija.
1.3 b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– novogradnje objektov;
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov, odstranitve objektov;
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavo podrobno namensko rabo;
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in okoljska infrastruktura);
– vodnogospodarske ureditve;
– ureditve javnih površin.
1.3 c) Stanovanjski objekti:
– tloris podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več
– višina: največ K+P+1+M (vendar le, če je klet v celoti vkopana), pri pritličnih objektih je pritličje pri vhodu lahko največ 1,00 m nad urejenim terenom, zunanje stopnice z ograjo pa masivno grajene. Pri nadstropnih objektih je višina kolenčnega zidu največ 0,40 m;
– streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljene strešne odprtine so strešna okna in klasične frčade. Možna je izvedba čopov v matični strešini z naklonom 45°.
1.3 d) Oblikovanje objektov:
– prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in prenešeni arhitekturni elementi iz drugih okolij;
– balkoni na čelnih fasadah niso dovoljeni, možna je izvedba ganka v zatrepu ali ob vzdolžni fasadi objekta;
– fasadne okenske odprtine naj bodo pokončne v razmerju 1:1,5, izjemoma pa tudi kvadratne;
– fasadne odprtine naj bodo razporejene osno v enotnem rastru polno prazno;
– barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih;
– strešna kritina je lahko opečna ali temno siva glede na obstoječe objekte v neposredni bližini, barvne kritine niso dovoljene;
– vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno, in sicer v naravni barvi lesa;
– pri gradnji objektov naj se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka glina, les, steklo);
– barve fasade morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, lahko so tudi lesene;
– vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno v naravni barvi lesa;
– pri gradnji objektov naj se upošteva načelo sonaravnosti;
– objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, les);
– oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti pogojem, ki veljajo za stavbe, h kateri se gradijo.
1.3 e) Objekti za primarno kmetijsko proizvodnjo in za dopolnilno dejavnost na kmetiji:
– gospodarski objekti in druge stavbe (gospodarska poslopja, hlevi, skednji, kašče, strojne lope, seniki, kozolci, toplarji) so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem. Po vertikalnih in horizontalnih gabaritih, oblikovanju streh in fasad morajo biti usklajeni s stanovanjskimi in gospodarskimi objekti.
– objekti morajo biti praviloma podolgovatega tlorisa v razmerju stranic 1:1,4 ali več, na strmejših delih mora biti sleme vzporedno s plastnicami. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave ne smejo rušiti razmerij;
– v primeru velikih gradbenih mas (dolžina) je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase, in sicer z ometanimi slopi in lesenimi polnili;
– kozolci toplarji morajo po obliki, stavbni masi in materialih slediti avtentičnim objektom, ki se nahajajo v Poljanski dolini;
– višinski gabarit stavb je praviloma od (K) + P + 1 + M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K + P + M;
– streha: strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice iztega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38°–45°, z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma sosednjih objektov. Strešna kritina je lahko opečna, lahko pa tudi temno sive barve, če takšne strehe prevladujejo v okolici. Odpiranje streh je dopustno v obliki frčad. Najvišji del frčade ne sme biti višji od slemena osnovne strehe;
– oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti pogojem, ki veljajo za stavbe, h kateri se gradijo.
1.3 f) Parcelacija:
– oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov in ureditvi parkirišč;
– na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin.
33. člen
1.4) Območja razpršene poselitve (A)
Območja razpršene poselitve so avtohton poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).
1.4 a) Vrste objektov glede na namen:
– stanovanjske in nestanovanjske stavbe kmetij, stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij;
– prostostoječi eno- ali dvostanovanjski objekti, dopustna je nemoteča poslovna in storitvena dejavnost (apartmaji in turistične sobe);
– posamezni objekti javne infrastrukture, lovske in planinske koče, posamezni gostinsko-turistični objekti.
1.4 b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– novogradnje znotraj obstoječih območij razpršene poselitve za potrebe stanovanjskega, kmetijskega objekta in objektov za dopolnilno dejavnost;
– vzdrževanje, rekonstrukcija, prenova in sanacija, dozidava in nadzidava, ponovna gradnja, sprememba namembnosti dela objekta za dopolnilno dejavnost z možnostjo prepletanja dejavnosti;
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;
– ureditve infrastrukture (prometno-komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in okoljska infrastruktura);
– vodnogospodarske ureditve.
1.4 c) Velikost objektov:
– tloris podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več;
– višina: največ K+P+1+M (vendar le, če je klet v celoti vkopana), pri pritličnih objektih je pritličje pri vhodu lahko največ 1,00 m nad urejenim terenom, zunanje stopnice z ograjo pa masivno grajene. Pri nadstropnih objektih je višina kolenčnega zidu največ 0,40 m;
– streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljene strešne odprtine so strešna okna in klasične frčade. Možna je izvedba čopov v matični strešini z naklonom 45°.
1.4 d) Oblikovanje objektov:
– prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in prenešeni arhitekturni elementi iz drugih okolij;
– balkoni na čelnih fasadah niso dovoljeni, možna je izvedba ganka ob vzdolžni fasadi objekta;
– fasadne okenske odprtine naj bodo pokončne v razmerju 1:1,5, izjemoma pa tudi kvadratne;
– fasadne odprtine naj bodo razporejene osno v enotnem rastru polno prazno;
– barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, lahko so tudi lesene;
– strešna kritina je lahko opečna ali temno siva glede na obstoječe objekte v neposredni bližini, barvne kritine niso dovoljene;
– vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno, in sicer v naravni barvi lesa;
– pri gradnji objektov naj se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo);
– oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti pogojem, ki veljajo za stavbe, h katerim se gradijo.
1.4 e) Objekti za primarno kmetijsko proizvodnjo:
– gospodarski objekti in druge stavbe (gospodarska poslopja, hlevi, skednji, kašče, strojne lope, seniki, kozolci toplarji) so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem. Po vertikalnih in horizontalnih gabaritih, oblikovanju streh in fasad morajo biti usklajeni s stanovanjskimi in gospodarskimi objekti;
– objekti morajo biti praviloma podolgovatega tlorisa v razmerju stranic 1:1,4 ali več, na strmejših delih mora biti sleme vzporedno s plastnicami. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave ne smejo rušiti razmerij;
– v primeru velikih gradbenih mas (dolžina) je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase, in sicer z ometanimi slopi in lesenimi polnili;
– kozolci toplarji morajo po obliki, stavbni masi in materialih slediti avtentičnim objektom, ki se nahajajo v Poljanski dolini;
– višinski gabarit stavb je praviloma od (K) + P + 1 + M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K + P + M;
– streha: strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice iztega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38°–45°, z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma sosednjih objektov. Strešna kritina je lahko opečna, lahko pa tudi temno sive barve, če takšne strehe prevladujejo v okolici. Odpiranje streh je dopustno v obliki frčad. Najvišji del frčade ne sme biti višji od slemena osnovne strehe;
– oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti pogojem, ki veljajo za stavbe, h katerim se gradijo.
1.4 f) Parcelacija:
– oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov in ureditvi parkirišč;
– na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin.
34. člen
1.5) Osrednja območja centralnih dejavnosti (CU)
1.5 a) Dopustni objekti so:
– stanovanjski objekti (enostanovanjski, dvostanovanjski do največ štiristanovanjski objekti),
– stanovanjsko-poslovni objekti,
– objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
– objekti za gostinstvo,
– objekti za šport, rekreacijo in oddih.
1.5 b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– novogradnje objektov,
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov in odstranitev objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– gostinstvo kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti območja,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno-komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in okoljska infrastruktura),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
1.5 c) Velikost objektov:
– objekti po velikosti ne smejo presegati obstoječih objektov v neposredni bližini, v območjih starih jeder se prilagajajo gabaritom obstoječih objektov;
– tloris podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, v območjih starih jeder naj se prilagaja tlorisnim gabaritom stavb, tipičnem razmerju, značilnem za stavbno dediščino v vaškem jedru;
– višina: največ K+P+1+M (vendar le, če je klet v celoti vkopana), pri pritličnih objektih je pritličje pri vhodu lahko največ 1,00 m nad urejenim terenom, zunanje stopnice z ograjo pa masivno grajene. Pri nadstropnih objektih je višina kolenčnega zidu največ 1,00 m;
– streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljene strešne odprtine so strešna okna in klasične frčade. Možna je izvedba čopov v matični strešini z naklonom 45°;
– oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti pogojem, ki veljajo za stavbe, h katerim se gradijo.
1.5 d) Oblikovanje objektov:
– prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in prenešeni arhitekturni elementi iz drugih okolij;
– balkoni na čelnih fasadah niso dovoljeni, možna je izvedba ganka ob vzdolžni fasadi objekta;
– fasadne okenske odprtine naj bodo pokončne v razmerju 1:1,5, izjemoma pa tudi kvadratne;
– fasadne odprtine naj bodo razporejene osno v enotnem rastru polno prazno;
– barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv;
– strešna kritina je lahko opečna ali temno siva glede na obstoječe objekte v neposredni bližini, barvne kritine niso dovoljene;
– vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno, in sicer v naravni barvi lesa;
– pri gradnji objektov naj se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo);
– oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti pogojem, ki veljajo za stavbe, h katerim se gradijo.
1.5 e) Parcelacija:
– oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov, ureditvi parkirišč in zelenih površin.
35. člen
1.6) Območja za turizem (BT)
Posebna območja z nastanitvijo, ki so namenjena pretežno gostinsko-nastanitvenim dejavnostim s spremljajočimi dejavnostmi; gostinske storitve prehrane, trgovine in storitev.
1.6 a) Dopustni objekti so:
– hoteli, penzioni in počitniška stanovanja,
– objekti terciarnih dejavnosti za potrebe območja,
– objekti za šport in rekreacijo,
– objekti za gostinstvo.
1.6 b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– novogradnje objektov,
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov in odstranitev objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– gostinstvo kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti območja, in sicer brez nastanitvenih kapacitet,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno-komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in okoljska infrastruktura),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
1.6 c) Velikost objektov:
– objekt nastanitvene dejavnosti po velikosti ne sme presegati obstoječih objektov v neposredni bližini,
– tloris podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več,
– višina: največ K+P+1+M (vendar le, če je klet v celoti vkopana), pri pritličnih objektih je pritličje pri vhodu lahko največ 1,00 m nad urejenim terenom, zunanje stopnice z ograjo pa masivno grajene. Pri nadstropnih objektih je višina kolenčnega zidu največ 1,00 m;
– streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljene strešne odprtine so strešna okna in klasične frčade. Možna je izvedba čopov v matični strešini z naklonom 45°.
1.6 d) Oblikovanje objektov:
– prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in prenešeni arhitekturni elementi iz drugih okolij;
– balkoni na čelnih fasadah niso dovoljeni, možna je izvedba ganka ob vzdolžni fasadi objekta;
– fasadne okenske odprtine naj bodo pokončne v razmerju 1:1,5, izjemoma pa tudi kvadratne;
– fasadne odprtine naj bodo razporejene osno v enotnem rastru polno prazno;
– barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, pri nadstropnih objektih je zaželjena lesena fasada zgornje etaže;
– strešna kritina je lahko opečna ali temno siva glede na obstoječe objekte v neposredni bližini, barvne kritine niso dovoljene;
– vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno, in sicer v naravni barvi lesa;
– pri gradnji objektov naj se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo);
– oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti pogojem, ki veljajo za stavbe, h katerim se gradijo.
1.6 e) Parcelacija:
– oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov in ureditvi parkirišč;
– na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin.
36. člen
1.7) Območja proizvodnih dejavnosti (IG)
Območja proizvodni dejavnosti so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
1.7 a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– servisi in storitvene dejavnosti,
– proizvodna dejavnosti z manjšimi vplivi in v manjših objektih,
– skladiščenje,
– za potrebe prometa.
1.7 b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine,
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov in odstranitev objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in okoljska infrastruktura),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
1.7 c) Velikost objektov:
– tlorisna zasnova proizvodnih stavb mora upoštevati funkcijo območja in optimalno izrabo prostora ter tehnološke pogoje in omejitve.
– višina: vertikalni gabarit dopolnilnih gradenj proizvodnih objektov mora upoštevati višinski gabarit obstoječe gradbene strukture. Pri oblikovanju je potrebno upoštevati prostorske dominante. Maksimalna dovoljena višina proizvodnih stavb na območjih, ki so predvidena za izgradnjo gospodarskih con, je 10 m nad koto urejenega terena.
– streha: pri objektih večjih dimenzij se izvede ravna streha, lahko pa tudi enokapna streha majhnega naklona; v obeh primerih se fasada dvigne nad nivo strešin.
1.7 d) Oblikovanje objektov:
– oblikovanje fasad naj sledi sodobni tehnologiji s poudarkom na enostavnejši členitvi fasad, z uporabo lesa, stekla, kovine in naravnega kamna. Uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov ni dovoljena, dovoljeni so manjši barvni poudarki;
– fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane in členjene kot glavne fasade, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni ambienti.
37. člen
1.8) Območja za oddih, šport, rekreacijo (ZS)
Območja za oddih, šport, rekreacijo, zelene površine, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem.
1.8 a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– šport in rekreacija,
– postavitev kampov,
– gostinstvo kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti območja, in sicer brez nastanitvenih kapacitet, če v posebnih določbah ni opredeljeno drugače.
1.8 b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov in odstranitev objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– ureditve rekreacijskih in športnih površin,
– ureditev kampa; površine za postavitev šotorov ali počitniških prikolic se uredijo v travnatih površinah,
– ureditev otroških igrišč,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in okoljska infrastruktura),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
1.8 c) Posebnosti in pogoji na območjih, ki so namenjena postavitvi kampov:
– na območju, namenjenem za ureditev kampa, je dovoljena ureditev prostorov, kot so počivališča s klopmi in mizami, ognjišča ter oprema za odlaganje odpadkov; kurjenje z odprtim ognjem je na teh območjih prepovedano,
– sanitarne prostore, priključene na javno vodovodno omrežje pod sanitarnim nadzorom in priključek na kanalizacijo s ČN se locira znotraj stavbnih zemljišč v neposredni bližini,
– ograja okrog kampa se izvede v obliki lese.
1.8 d) Oblikovanje objektov:
– v območju odprtega prostora, in sicer v območju kulturne krajine Poljanske Sore, je možna le gradnja gospodarskih objektov npr.: kozolci, toplarji, šupe in seniki,
– kozolci toplarji morajo po obliki, stavbni masi in materialih slediti avtentične objekte, ki se nahajajo na območju kulturne krajine,
– oblikovanje objektov naj sledi avtentičnim objektom območja, prednost naj ima prenova obstoječih objektov pred novogradnjo,
– novopredvideni objekti se zgradijo v lesu, z lesenimi montažnimi elementi, ki naj bodo obdelani v naravni barvi,
– športna igrišča: dovoljena je le izgradnja igrišč za potrebe športov, ki se izvajajo na prostem.
1.8 e) Tloris in gabarit objektov:
Pogoji so enaki pogojem iz 33. člena (ureditvena območja razpršene poselitve –A).
1.9 Parki (ZP)
1.9 a) Dopustni objekti:
– paviljoni in stojnice;
– namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev objektov in naprav za opazovanje narave;
– objekti, ki služijo dejavnostim v okviru preživljanja prostega časa;
– druge nestanovanjske stavbe in gradbeno-inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju;
– enostavni in nezahtevni objekti.
1.9 b) Dopustne dejavnosti:
– dejavnosti, namenjene oddihu in drugim prostočasnim ter spremljajočim dejavnostim (kulturne, razvedrilne in izobraževalne dejavnosti).
1.9 c) Dopustne gradnje in druga dela:
– skladno s splošnimi PIP (29. člen) o vrstah dopustnih gradenj in drugih del.
1.9 d) Druga merila in pogoji:
– parkovne ureditve, objekti in ograje morajo biti na celotnem območju občine oblikovani enotno ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij,
– na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine), brez večjih zemeljskih del. Ureditve, ki zahtevajo trajnejše posege, se lahko izvedejo le na za to predvidenih površinah. Parkirišča se uredijo neposredno ob komunikaciji.
38. člen
1.10) Pokopališča (ZK)
Pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle.
1.10 a) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– novogradnje objektov za opravljanje verskih obredov, pokopaliških stavb in spremljajočih objektov,
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov in odstranitev objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno-komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in okoljska infrastruktura),
– ureditve javnih površin,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov.
1.10 b) Oblikovanje:
– poslovilni objekti se oblikujejo skladno s profano dediščino območja,
– preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij niso dovoljeni,
– ograjevanje pokopališč je dovoljeno z avtohtono živo mejo ali s polnim, ometanim zidom.
39. člen
1.11) Območja okoljske infrastrukture (O)
(1) Območja okoljske infrastrukture so namenjena izgradnji objektov za potrebe oskrbe s pitno vodo, čiščenju odpadnih voda ter ravnanju z odpadki.
(2) Na območjih okoljske infrastrukture so dovoljeni vsi posegi, ki služijo nadgradnji in tehničnim izboljšavam okoljske infrastrukture (ČN; vodohrani, vodna zajetja, črpališča, razbremenilniki).
(3) Na ureditvenem območju Centra ravnanja z odpadki v Todražu so dovoljeni vsi posegi za ureditev Zbirnega centra odpadkov. Dovoljene so novogradnje, dozidave, ureditve ploščadi, gradnja komunalne infrastrukture in Centra za monitoring in dolgoročno opravljanje jalovišč ter informiranje javnosti.
(4) Na območjih z odlagališčem rudarske jalovine Jazbec in odlagališčem hidrometalurške jalovine Boršt, ki sta skladno z določili Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV – UPB2, Uradni list RS, št. 102/04) sevalna objekta, so dopustni zgolj posegi v prostor, ki:
– so skladni z določili Uredbe o določitvi območja in višini nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju Rudnika urana Žirovski vrh (Uradni list RS, št. 22/08),
– ne ogrožajo dolgoročne stabilnosti odlagališč jalovine Jazbec in Boršt,
– omogočajo izvajanje dolgoročnega nadzora, upravljanje in vzdrževanje odlagališč.
Za posege na območje odlagališč rudarske jalovine Jazbec in hidrometalurške jalovine Boršt je k projektnim rešitvam potrebno pridobiti soglasje Uprave za jedrsko varnost.
(5) Oblikovanje objektov: skladno s pogoji iz 36. člena (območja proizvodnih dejavnosti IG).
40. člen
1.12) Območja za potrebe obrambe (F, f)
(1) Na območju občine so za zagotavljanje obrambe države opredeljena tri območja rabe prostora za potrebe obrambe, in sicer:
– območje izključne rabe za potrebe obrambe v naselju (F) v Todražu
– območja izključne rabe za potrebe obrambe zunaj naselij (f) na Blegošu
– območje izključne rabe (f) in možne izključne rabe za potrebe obrambe izven naselja (ZS) na Zaprevalu – Grebeljca.
(2) Na območjih izključne rabe prostora so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo na področju graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitev objektov) ter ostale infrastrukture za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost.
(3) Pri načrtovanju infrastrukture za potrebe obrambnih dejavnosti se posebna pozornost nameni ustrezni prostorski umestitvi, zmanjšanju vplivov in potrebnih varnostnih odmikov od pomembnejše kulturne dediščine, naravne dediščine in stanovanjskih območij.
(4) Dopustne vrste posegov in oblikovanje objektov:
– skladno s 37. členom na območju Zaprevala – Grebeljce in na Blegošu;
– skladno s 34. členom na območju Todraža.
41. člen
1.13) Razpršena gradnja
(1) Razpršena gradnja, zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč.
(2) Dovoljena gradnja:
– gradnja novih objektov ni dovoljena;
– dovoljene so rekonstrukcije in vzdrževalna dela;
– dozidave so dopustne v primeru izboljšave funkcionalne zasnove (dopustno enkratno povečanje zazidane površine objekta do 20%);
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih upravnih dovoljenjih opredeljena kot funkcionalna.
(3) Oblikovanje:
– pogoji oblikovanja objektov so enaki pogojem iz 33. člena (ureditvena območja razpršene poselitve);
– oblikovanje objektov Rupnikove linije se ohranja v avtentični obliki in materialih.
42. člen
2) Območja kmetijskih zemljišč
2.1) Kmetijska zemljišča (K1,K2)
(1) Površine, ki so v OPN opredeljene kot območja kmetijskih zemljišč, se urejajo v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo to področje, pri tem pa je na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine potrebno čimbolj ohraniti obstoječo rabo kmetijskih površin. Morebitne agrarne operacije je dovoljeno izvajati le v skladu s predpisi. Pri izkoriščanju zemeljskih površin je potrebno zagotoviti takšen način obdelave, da bo ohranjena in zagotovljena pestrost krajine. Sečnja posameznih dreves in omejkov je dovoljena v skladu s predpisi, gozdnogojitvenimi načrti in varstvom narave.
(2) Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljeni še naslednji posegi:
– Kmetijsko prostorsko ureditvene operacije in melioracije, redno vzdrževanje kmetijskih površin, čiščenje pašnikov in planin, ki so v zaraščanju, ohranijo se le skupine višje vegetacije ali posamezna večja drevesa.
– Sanacije divjih peskokopov in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo.
– Urejanje in gradnja poljskih poti, pešpoti in kolesarskih stez.
– Dovoljenja je ureditev napajališč za živino in postavitev obor za pašo.
– Postavitev naprav za potrebe raziskovalnih dejavnosti (pitne vode).
– Dovoljena je obnova obstoječih gospodarskih objektov, staj, kozolcev toplarjev, raztegnjenih kozolcev in senikov.
– Dovoljena je postavitev pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov. V območju kulturne krajine postavitev plastenjakov ni dovoljena.
– Sprememba namembnosti obstoječih gospodarskih objektov za potrebe bivanja ni možna.
– Dovoljena je postavitev začasnih objektov, namenjenih prireditvam v skladu s predpisi.
– Če za potrebe kmetije ni mogoče uporabiti zemljišč v prostorskih enotah SS, SK in A, je pod pogoji, ki izhajajo iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08) dopustno na kmetijskem zemljišču, kot funkcionalna dopolnitev kmetijske proizvodnje, graditi pomožne kmetijsko-gozdarske objekte. Pogoj je, da je lokacija čim bližje obstoječi kmetiji ter naselju oziroma zaselku in ima obstoječ dostop; da objekt ne bo povzročil vidnega razvrednotenja prostora in da ne bo ogrožal naravnih vrednot.
– Na najboljših kmetijskih zemljiščih je izgradnja komunalnih infrastrukturnih objektov in naprav dopustna le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko predelavo. Obstoječo komunalno infrastrukturo, ki poteka preko kmetijskih zemljišč, je možno rekonstruirati in na njej vršiti vzdrževalna dela.
– Na območju kmetijskih zemljišč, ki se nahajajo znotraj smučišča Stari vrh, je dovoljena izgradnja objektov in naprav (vlečnic, sedežnic in objektov postaj) za potrebe smučišča.
– Posegi za izgradnjo vadbenih objektov, namenjenih športu in rekreaciji na prostem, kot so: kolesarska steza, sprehajalna pot in druge ureditve, smučarska tekaška steza, so dopustni le pod pogojem, da ne ovirajo upravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi kmetijstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo.
– Na območjih z nepremično kulturno dediščino in vplivnih območjih je pred načrtovanjem postavite pomožnega objekta potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
– Za posege v zavarovana območja, v območja Natura 2000 in v naravne vrednote je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojnega organa.
43. člen
3) Območja gozdnih zemljišč
3.1) Gozdna zemljišča (G)
(1) Površine, ki so v OPN opredeljene kot gozdne površine, porasle z gozdnim drevjem, zemljišča, namenjena gojenju in ekonomskem izkoriščanju gozdov, ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd.
(2) Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba.
(3) V negozdnem prostoru, ki je funkcionalno povezan z gozdom, so dopustni le posegi, ki ne razvrednotijo ali ne poškodujejo gozda. V prostoru ob gozdu je potrebno ohraniti obstoječe dostope do gozda oziroma urediti nadomestne. Odmik od gozdnega roba mora biti tolikšen (običajno ne manj kot 25 m), da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oziroma rab prostora; če tega odmika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo ujme, ter sanacijo njihovih posledic in normalno vzdrževanje gozda.
(4) V območjih nad gozdno mejo, v območjih z ostrimi vremenskimi razmerami ter v varovalnih gozdovih se ne dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, še posebno kadar bi to predstavljajo nevarnost za začetek erozijskih procesov.
(5) Pri gradnjah gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij v javni rabi, za katera ni predvidena izdelava izvedbenega prostorskega akta, se je potrebno izogibati posegom, ki trajno degradirajo večje gozdne površine. Umeščanje energetskih objektov in naprav se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij in reliefne značilnosti. Grmišča, ki oblikujejo gozdne robove, naj se ohranijo v obstoječem stanju.
(6) V območjih gozdov so dovoljeni naslednji posegi:
– posegi v skladu z gozdnogospodarskimi in lovskogojitvenimi načrti;
– gozdarske prostorskoureditvene operacije in krčitve gozdov v skladu z Zakonom o gozdovih;
– gradnje gozdnih cest, gozdnih učnih poti, žičnic, gozdnih vlak, planinskih in sprehajalnih poti in kolesarskih poti;
– ureditve za potrebe lova in ribolova;
– sanacije površinski kopov in cestnih usekov ter nasipov;
– sanacije degradiranega gozdnega prostora;
– gradnja pomožnih gozdarskih objektov (obore, krmilnice, lovske preže, napajališča, gozdne vlake, gozdne ceste in učne poti ter gozdne žičnice) in ograditve posameznih delov gozdov v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov;
– sanitarne sečnje;
– v območjih varovalnih gozdov so posegi v prostor dopustni le izjemoma za infrastrukturne objekte, če po presoji vplivov na okolje ne ogrožajo ekoloških funkcij gozdov in če je predhodno pridobljeno dovoljenje ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
(7) Na območjih gozdov, ki so del območij varovanja kulturne dediščine, je dejavnosti potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za to dediščino.
44. člen
4) Območja vodnih zemljišč
4.1) Območja površinskih voda (V, VC)
(1) Vodna zemljišča celinskih voda so tista, na katerih je voda stalno in občasno prisotna in se zato na njih oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe – najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je voda poplavila zaradi posega v prostor.
(2) Priobalna zemljišča so vsa tista zemljišča, ki neposredno mejijo na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč je na vodotokih 1. reda (Poljanska Sora) zunaj območij naselij 40 metrov od meje vodnega zemljišča in 15 m od vodnega zemljišča v naseljih, na vodotokih 2. reda (vsi ostali vodotoki) pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča.
(3) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena ZV-1, če gre za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali nadomestno gradnjo, če: se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, se s tem ne poslabšuje stanja voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
(4) Ohranjajo in vzdržujejo se vegetacijski pasovi ob vodotokih, naravne vodotoke se ohranja v naravnem stanju, regulacije vodotokov niso dovoljene.
(5) Renaturacija reguliranih vodotokov se izvrši, kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, ki so pomembni v krajinskem in ambientalnem smislu.
(6) Na območjih površinskih voda, ki so del območij varovanja kulturne dediščine, je dejavnosti potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za to dediščino.
45. člen
5) Območja drugih zemljišč
5.1) Območja mineralnih surovin (LN, LP)
(1) Na območju občine je večje število odprtih kopov mineralnih surovin – peskokopov (LN) in en podzemni kop naravnega kamna hotaveljskega apnenca (LP).
(2) Na Območju pričakovanih geomorfoloških podzemskih naravnih vrednot, na Območju pričakovanih geoloških naravnih vrednot (kjer so predvideni posegi) ter na območju NV Hotavlje – nahajališče hotaveljskega apnenca, naj se ob odkritju mineralov in fosilov o tem čim prej obvesti območno enoto ZRSVN.
(3) Na vseh območjih potencialno perspektivnih peskokopov, kjer je predvidena eksploatacija mineralnih surovin, se le ta vrši skladno z OPPN in s sočasno sanacijo.
(4) Za peskokope, ki nimajo ustreznih dovoljenj, se lahko predvidi le sanacija. Peskokopi, ki so že samosanirani, se prepustijo nadaljnjemu zaraščanju.
(5) Na območjih mineralnih surovin, ki so del območij varovanja kulturne dediščine, je dejavnosti potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za to dediščino.
3.4.3. Splošni prostorsko izvedbeni pogoji glede lege objektov
46. člen
(1) Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelnih meja 4,0 m tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele. Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb v gravitacijskem območju. Manjši odmik je mogoč le s soglasjem lastnika sosednje parcele.
(2) Odmiki novozgrajenih objektov morajo slediti gradbeni liniji obstoječih objektov ob ulicah in obstoječim gradbenim linijam v prostoru. Takšni odmiki veljajo tudi za enostavne objekte. Če gradbene linije v prostoru ni, je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, pogojena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov.
(3) Odmiki med objekti naj bodo enaki višini kapi višjega objekta, razen ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, kjer mora biti odmik enak 1,5-kratniku višine kapi predvidenega objekta (osončenje).
(4) Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko – zdravstveni in požarno varstveni pogoji.
(5) V območjih ohranjenih vaških jeder je pri določitvi lege stavbe potrebne slediti talni zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, ko je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, je potrebno stavbo praviloma locirati na mejo, ob pogoju, da kap strešine ne sega v sosednje zemljišče.
(6) Ograje višine do 1,0 m naj bodo praviloma postavljene na posestne meje gradbenih parcel, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu.
(7) Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se z grafično analizo okolice, ki jih morajo vsebovati lokacijski podatki posebnega dela projekta, utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja oziroma dela naselja oziroma prevladujočo orientacijo slemen.
(8) Upoštevati je potrebno obstoječe razpoznavne gradbene linije.
(9) Stavbno zemljišče mora biti sposobno za gradnjo. Na plazovitih in nestabilnih območjih je gradnja mogoča le po predhodno izdelanem geotehničnem elaboratu, na območjih visoke podtalnice je potrebna izdelava geotehničnega in hidrološkega elaborata.
(10) Graditev na poplavnih in erozijsko ogroženih območjih je možna le v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) oziroma z istovrstnimi predpisi, ki bi stopili v veljavo po sprejetju tega odloka.
(11) Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.
(12) Pri gradnji ali spremembi namembnosti objektov je potrebno preprečiti odtekanje nevarnih snovi v tla, sisteme pa organizirati tako, da direkten iztok škodljivih snovi neposredno v ponikanje, vodotoke ali kanalizacijo ni mogoč.
(13) Pri lociranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti k ohranjanju kvalitetne arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov. Na celotnem obravnavanem območju je potrebno dosledno upoštevati izhodišča, usmeritve in pogoje za opredeljena območja varstva narave in kulturne dediščine.
(14) Podrobnejše usmeritve za odmik od gozdnega roba:
– Nove stanovanjske in industrijske objekte naj se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Odmik je potreben zaradi zagotovitve varnosti objektov.
– Za nemoteno gospodarjenje z gozdovi je potrebno do vsake gozdne površine zagotoviti dostop. Ker je pri gospodarjenju z gozdovi v naselju potreben dovoz lesa, je potrebno od površin zagotoviti primerno dovozno cesto v skladu z določili 8. člena Pravilnika o gozdnih prometnicah. Na gozdnem robu je prav tako potrebno zagotoviti ustrezen večnamenski prostor za začasno deponiranje lesa. V času, ko se ne opravlja gozdna proizvodnja, je ta prostor lahko namenjen za druge dejavnosti (parkirišča, prireditveni prostor, igrišča …).
(15) Na erozijskih območjih je prepovedano: poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov; ogoljevanje površin; krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižjeležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije; zasipavanje izvirov; nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih; omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer; odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov; zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom; odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge; vlačenje lesa.
(16) Na plazljivih zemljiščih je prepovedano: zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč; poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode; izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča; krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
3.4.4. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti
47. člen
(1) Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti so podani v poglavju 3.4.2.
(2) Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave, prav tako to velja za dozidave in nadzidave objektov.
(3) Etažnost stanovanjskih in gospodarskih objektov pri kmetijah je klet, pritličje, nadstropje in izkoriščeno podstrešje (največ K+P+1+M). Pri tem je treba skrbeti, da se ohrani razmerje zidanega dela objekta do strehe v razmerju, značilnem za posamezno vrsto objekta v naselju in arhitekturni krajini.
(4) Novogradnje na izpostavljenih legah in grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano v zemlji, da se zagotovi pritličen gabarit na teh območjih.
(5) Tlorisne oblike novih objektov v okviru vaških naselij in v odprtem prostoru naj bodo podolgovate in v razmerju stranic 1:1,4 ali več. V okviru urbanih in lokalnih središč je tlorisni gabarit potrebno podrediti obstoječi zazidavi. Možna je sodobnejša zasnova (členjenost) v primeru, da ni v nasprotju z ostalimi določili iz tega odloka.
(6) Površina dozidave tega objekta ne sme presegati zazidane površine obstoječega objekta, pri čemer je treba ohraniti razmerje tlorisnih stranic objekta, kot je to opredeljeno v prejšnjem odstavku.
(7) Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov skladno s predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo poslabšati.
(8) Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta.
(9) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalne gabarite naselij oziroma posameznih ureditvenih enot tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja, razen v primerih, kjer se z višino objektov izboljšuje oziroma načrtno spreminja podoba naselja.
(10) Dozidave in nadzidave objektov se morajo v prostorskih razmerjih in razmerjih gradbenih mas skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta. Dodani del stavbe mora z osnovno stavbo oblikovati celovito prostorsko kompozicijo, skladno s sosednjimi objekti v naselju.
3.4.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
48. člen
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov so podani v poglavju 3.4.2.
3.4.6 Prostorski izvedbeni pogoji glede ureditve okolice
49. člen
(1) Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovano povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli z lokacijskimi podatki projektne dokumentacije.
(2) Pri zemeljskih posegih v teren se planiranje terena izvaja z brežinami in le v primeru, ko to ni mogoče oziroma ko se mora upoštevati pogoje geotehničnega poročila, se izvede z opornimi zidovi po projektu, vendar morajo biti ti maksimalno ozelenjeni, izvedeni v kamnu lomljencu ali z lesenimi kaštami. Izgradnja opornega zidu v primeru popolne izravnave terena ni dopustna.
(3) Ograjevanje parcel je dovoljeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, možna je kombinacija žive meje z verejo ali leso in drugo v skladu z obstoječimi ureditvam okolja, vendar ograje ne smejo biti višje od 1,0 m.
(4) Pri ograjevanju objektov in območij, ki zahtevajo posebno varnost, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.
(5) Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo z avtohtonimi vrstami vegetacije. Okolica naj bo urejena skladno z obstoječo krajino. Odprte zelene površine, osrednje površine za pešce (trgi) se ne smejo pozidati. Hortikulturni elementi iz drugih okolij so prepovedani.
(6) Obstoječi visokodebelni sadovnjaki se v največji meri ohranjajo, pri novih zasaditvah se uporabljajo stare avtohtone sorte.
(7) Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovani tako, da omogočajo dostop tudi telesno prizadetim občanom.
(8) Ograje in oporne zidove je možno graditi na podlagi tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo to področje. Gradnja opornega zidu, višjega od 1,2 m, je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena. Višje oporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno oblikovati tako, da se v največji meri prilagajajo terenu.
(9) Zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje in zasipavanje) se izvaja tako, da se ohranijo lastnosti terena pred začetim posegom, in sicer na način, da je vidna podoba čim manj spremenjena.
3.4.7. Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov
50. člen
(1) Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov je dovoljena le na stavbnih parcelah; ki pripadajo stavbi; h kateri se gradijo in v skladu s podrobno namensko rabo zemljišč. Izjemoma je možna gradnja tudi na zemljiščih, ki niso stavbna, če niso zavarovana po drugih področnih predpisih.
(2) Na območju kulturne krajine se lahko postavijo pomožni kmetijsko-gozdarski objekti za potrebe, ki so neposredno vezane na dejavnost kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Nezahtevnih objektov za lastne potrebe ni mogoče graditi na zemljiščih večstanovanjskih objektov, na skupnih funkcionalnih zemljiščih, na zemljiščih javnega dobra in območjih, ki se urejajo z OPPN. Sprememba namembnosti nezahtevnega objekta za lastne potrebe in pomožnega kmetijsko-gozdarskega objekta v objekt za stanovanjski ali poslovni namen ni mogoča.
(3) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov mora biti v skladu s pogoji, ki veljajo za gradnjo v posamezni EUP, glede na podrobno namensko rabo zemljišč.
(4) Posebni in dodatni pogoji:
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, ki se lahko postavijo ali gradijo pod posebnimi pogoji in služijo namenu dejavnosti izven območja stavbnih zemljišč in ki so: poljska ali gozdna pot, čebelnjak, hlev ali zavetišče kot nadstrešnica za živino in krmišča, senik, kozolec ali lopa za kmetijsko mehanizacijo, se lahko gradijo pod pogojem, da so kmetijske površine v velikosti najmanj dva hektarja oddaljene od kmetije več kot 1 km. Gradnja novih gozdnih cest in vlak je mogoča samo v skladu s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti.
(5) Postavitev čebelnjakov v naseljih je dopustna samo na obrobju, izven naselij je mogoča z mnenjem Čebelarske zveze Slovenije.
(6) Signalizacija, reklamne, obvestilne in usmerjevalne table za lastne potrebe morajo biti postavljene znotraj označenega naselja in na način, ki ga predpisuje lokalna skupnost.
(7) Postavitev reklamnih panojev (jumbo plakatov), svetlobnih napisov ali drugih oblik vizualnega oglaševanja vseh velikosti in oblik je na območju občine Gorenja vas - Poljane prepovedana.
3.4.8 Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
51. člen
(1) Parcela namenjena gradnji mora omogočiti normalno uporabo in vzdrževanje objektov z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, dostopom, komunalnimi in energetskimi priključki.
(2) Velikost parcele se določi glede na:
– namembnost in velikost objekta, nezahtevne in enostavne objekte, oblikovanost zemljišča, lego sosednjih objektov, obstoječe parcelne meje in lastništvo;
– dostope in dovoze z javne ceste ali poti, interventne poti, parkirna mesta, funkcionalno zelenje, potek komunalnih in energetskih vodov;
– sanitarno-tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje, hrup).
(3) Pred gradnjo je potrebno na območju predvidene parcele namenjene gradnji vzpostaviti enotno katastrsko parcelo. Parcela za gradnjo mora biti pregledno označena na zemljiškem katastru projektne dokumentacije, v kateri mora biti opredeljena njena velikost.
(4) Velikost parcele za gradnjo enostanovanjske hiše je minimalno 550 m2, na strmih in reliefno razgibanih legah je velikost parcele za gradnjo stanovanjskih objektov lahko tudi večja, vendar ne večja od 800 m2. V območjih razpršene poselitve je lahko izjemoma parcela le za en objekt tudi manjša, vendar ne manjša od 250 m2.
(5) Pri določanju grajenega območja kmetije se upoštevajo zemljišča, na katerih stojijo stanovanjske stavbe in gospodarska poslopja kmetije, medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potreben manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo.
(6) Pri določanju parcele za gradnjo objektov proizvodnih dejavnosti se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov, vrsta proizvodnje in potreben manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije.
(7) Za objekte sekundarnih, terciarnih in kvartarnih dejavnosti mora biti dovoz na parcelo širok najmanj 6 m.
(8) Za stanovanjska območja višje gostote ter druga območja, kjer je dopustna izgradnja večjih objektov, je potrebno pri določanju parcele upoštevati potrebne površine za obstoječo ali predvideno gostoto poselitve, povečano število avtomobilov, potrebe po kakovostnih skupnih oziroma odprtih prostorih.
(9) Skupne parkirne, zelene ali odprte površine ni možno razdeliti med zasebne lastnike in za interese posameznikov. Postavitve pomožnih objektov za individualne potrebe na teh zemljiščih niso dopustne.
(10) Oblika parcele na stavbnih zemljiščih razpršene poselitve (A) mora omogočati pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere, zagotavljati mora primerne ureditve površin, ki bodo služile objektu in bodo služile pogojem oblikovanja objektov. To je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo obstoječega objekta.
3.5 Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
52. člen
(1) Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno in energetsko opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektro omrežje, zadostno oskrbo s pitno vodo ter urejeno odvajanje odpadnih voda.
(2) Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno-zaščitnim zahtevam (varstvom pred požarom, oskrba v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti).
(3) V predvidenih koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, razen izjemoma ob soglasju upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda.
(4) V novopredvidenih območjih gradnje, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov možna po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma sočasno.
(5) Predvideni sekundarni vodi in dostopi morajo biti zgrajeni pred oziroma sočasno z gradnjo objektov. Obstoječe in predvidene objekte je obvezno priključiti na vso obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo.
(6) Posamezni komunalni objekti in naprave (transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki ipd.) morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
(7) Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
(8) Pogoje za priključitev podajo upravljavci komunalnih in energetskih naprav ter omrežja zvez.
3.5.1 Cestno omrežje
53. člen
(1) Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti so dovoljeni le s soglasjem upravljavca. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran javne ceste širok:
– pri regionalnih cestah 15 m
– pri občinskih lokalnih cestah 6 m
– pri krajevni cesti 6 m
– pri javnih poteh 4 m.
(2) Če nameravana gradnja leži na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas gradbeno-inženirskega objekta ali na območju, ki je s predpisi urejeno kot varovano območje, mora investitor pred začetkom izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje pristojnega organa oziroma službe.
(3) Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev novih posegov.
3.5.2 Gradnja ali rekonstrukcija cest in dostopov do objektov in zemljišč
(1) Cestna infrastruktura občine sestoji iz obstoječe cestne mreže, ki jo tvorijo državne regionalne ceste, lokalne ceste, krajevne ceste, javne poti ter gozdne ceste.
(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj območij prometne infrastrukture in območij, predvidenih za urejanje z OPPN, na preostalih območjih pa skladno z določili tega odloka.
(3) Pri načrtovanju nove prometne infrastrukture se upoštevajo omejitve, ki izhajajo iz 46. člena tega odloka.
(4) Upoštevati je potrebno pogoje in določila za državne ceste:
– novi priključki na regionalno cesto morajo biti locirani po možnosti v oseh, obstoječih na nasprotni strani,
– novi priključki za posamezne objekte izven naselja niso dovoljeni. Priključki morajo biti navezani na občinsko cesto in z njo na regionalno cesto. Varno vključevanje in izključevanje na državne ceste se izvede z ureditvijo levih zavijalnih pasov oziroma z razširitvijo voznega pasu na minimalno širino 5,50 m,
– minimalne širine hodnikov za pešce ob regionalni cesti znašajo 1,55 m, minimalne širine kolesarskih stez pa 1,00 m,
– priključki na državne ceste iz parcel, ki so ograjene, morajo biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine državne ceste in kolesarske steze.
(5) Upoštevati je potrebno pogoje in določila za občinske ceste:
– veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne (dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste in ceste v zasebni lasti),
– v primeru novogradenj ali rekonstrukcij cest je le-te treba urediti z ustreznimi materiali in zgraditi s prometnotehničnimi elementi, določenimi glede na funkcijo ceste, prometno obremenitev, vrsto in strukturo prometa,
– prometnotehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih (polje preglednosti) ter morajo ustrezati strukturi prometa in prometnim obremenitvam. Raba prostora v območju polja preglednosti je omejena in na njem ne sme biti vertikalnih ovir (objekti, ograje, zasaditve) višjih od 30 cm. Ceste naj se križajo čimbolj pravokotno,
– oblikovanju javnih prometnih površin je potrebno nameniti večjo pozornost, zlasti z uporabo primernih tlakovanj. Vrste tlakovanj naj bodo prilagojene različnim območjem ter posameznemu namenu. Za umirjanje prometa naj se uporablja sprememba v tlakovanju. Prostor med hišami ob cestah mora omogočati uvoze na parcele. Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Na javno cesto naj se praviloma priključuje več objektov skupaj. Slepo zaključene ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne širine za obračanje komunalnih vozil,
– v primeru zagotovitve dostopa preko sosednjih zemljišč mora imeti investitor zato zagotovljeno služnost,
– priključki na lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene, morajo biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine lokalne ceste in kolesarske steze,
– pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša,
– kjer ureditve prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba prehode planinskih in drugih poti na novo urediti in označiti.
3.5.3 Površine za pešce in kolesarje
54. člen
(1) Kolesarske poti
(1) Državna kolesarska pot Ljubljana–Škofja Loka–Poljane–Gorenja vas–Trebija poteka delno po regionalni cesti, delno pa po stari državni cesti.
(2) Na odseku Visoko–Poljane–Žabja vas–Gorenja vas–Hotavlje se uredi kolesarska pot po desnem bregu Poljanske Sore, od Hotavelj pa po stari državni cesti do Podgore in Trebije.
(3) Znotraj naselij se kolesarske poti izvedejo ločeno od cestišča in peščevih površin.
(4) Pločniki in kolesarske steze v naselbinski dediščini se izvedejo glede na prostorske možnosti, poglabljanje vhodov v historične stavbe ni dopustno.
(2) Avtobusna postajališča
Na območju celotne občine naj bo izdelana celostna podoba postajališč in druge opreme.
(3) Konjeniške poti
Sistem konjeniških poti za potrebe turizma in rekreacije v naravi se izvede za celotno območje skladno z regijskimi povezavami.
(4) Pešpoti
Znotraj naselij je širina hodnikov za pešce minimalno 1,6 m, enako velja tudi za pešpoti izven naselij. Izjemoma so dovoljena zožanja (vendar ne manj kot 1,0 m), kadar je to potrebno zaradi obstoječih ovir.
3.5.4 Parkirne površine
55. člen
(1) Pri objektih z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet (trgovine, gostinski obrati, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte ipd.) ali pa so pb njih potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na gradbeni parceli objekta, na skupnem funkcionalnem zemljišču. Zagotovitev parkirnih prostorov na javnih parkirnih površinah je dopuščena le izjemoma, in sicer na podlagi soglasja občinske uprave Občine Gorenja vas - Poljane. Občinska uprava soglasje izda v primeru, da javne parkirne površine zadoščajo, ali v primeru, da nosilec dejavnosti zagotovi sofinanciranje izgradnje novih javnih parkirnih površin.
(2) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo, ki morajo biti dostopne brez arhitektonskih ovir, je potrebno zagotoviti vsaj 5% oziroma vsaj eno parkirno mesto za invalida. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju. Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(3) Parkirišča za dejavnosti je potrebno praviloma zagotoviti na lastnem zemljišču.
(4) Parkirišča v bližini državnih cest morajo biti fizično ločena od državnih cest.
(5) Parkirišča za potovalne kombije morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev.
(6) Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se prepreči neurejeno parkiranje. Fizične ovire naj bodo izvedene z naravnim gradivom (npr. oblice ali kamen kot robniki, lesena ograja – plot).
(7) Parkirna mesta in garaže morajo biti razporejene in izvedene tako, da hrup in smard ne motita dela, bivanja in počitka v okolici. Parkirišča, ki po površini presegajo 20 PM, je treba členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami (drevoredi), spremembami tlakov in drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev.
(8) Potrebno število parkirnih mest pri novogradnjah, rekonstrukcijah in spremembah namembnosti objektov javnega značaja znaša vsaj:
– enostanovanjske stavbe z 2 PM/stanovanje
garažo
– dvostanovanjske stavbe z 4 PM
garažo
– večstanovanjske stavbe 2 PM/stanovanje
– počitniške hiše 2 PM
– dom za starejše 1PM/ 5 postelj
– vrtci, šole 2PM/oddelek + 1PM/2 zaposlena
– zdravstveni domovi 1PM/2 zaposlena + 1PM/30 m2
– poslovni prostori/pisarne 1 PM/2 zaposlena + PM/30 m2
neto površine
– poslovni prostori/stranke 1 PM/2 zaposlena + PM/20 m2
neto površine
– obrtni ali industrijski 1PM/50 m2 ali 1PM/2 zaposlena
objekti
– skladišča 1PM/100 m2 ali 1PM/2 zaposlena
– kulturni dom 1 PM/5–10 sedežev
– cerkev 1 PM/10–20 sedežev
– pokopališča 1PM/2000 m2 površine
– trgovine 1PM/ 30–40 m2 koristne
prodajne površine
– rekreacijska igrišča, 1 PM/250 m2
– športne dvorane z gledalci 1 PM/10–15 obiskovalcev
– športne dvorane brez 1 PM/50 m2 površine dvorane
obiskovalcev
– manjše krajevne gostilne, 1PM/4 sedežev
bifeji
– gostilne s prenočišči 1PM/2 sobi in 1PM/6 sedežev.
(9) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno v območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti.
3.6 Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
3.6.1 Oskrba s pitno vodo, varovanje vodnih virov
56. člen
(1) Na območjih, kjer obstaja javno vodovodno omrežje, morajo biti vsi objekti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca. Na območjih, kjer ni možno zagotoviti oskrbe iz javnega vodovodnega omrežja, niti ni predvidena napeljava le-tega, si mora investitor zgraditi ustrezno vodooskrbno napravo (vodnjak, kapnico) v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04). Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine.
(2) Pri načrtovanju gradenj je potrebno upoštevati varovalni pas omrežij oskrbovalnih sistemov in komunalne opreme in upoštevati ustrezne odmike. Predvidene vodovode se načeloma gradi ob obstoječih in predvidenih prometnih površinah tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zgrajene zaprte sisteme.
(4) Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno količino požarne vode. Na območjih, kjer ni zagotovljenih zadostnih količin požarne vode, se uredi požarne bazene ali druge možne izvedbe za zagotavljanje požarne vode.
(5) Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost.
(6) Pri odvzemanju vode iz vodotoka je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna ustanova.
(7) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba upoštevati varstvene pasove vodotokov, ki znašajo:
– za Poljansko Soro v širini 40 m od zgornjega roba brežine izven naselij in 15 m v naseljih;
– za druge vodotoke pa 5 m od zgornjega roba brežine.
(8) V tem pasu mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka, gradnja objektov in trajnih ovir ni dopustna, razen za mline, žage in male hidroelektrarne je odmik od vodotoka lahko manjši.
(9) Graditev na poplavnih in erozijsko ogroženih območjih je možna le v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) oziroma z istovrstnimi predpisi, ki bi stopili v veljavo po sprejetju tega odloka.
(10) Dosedanje retenzijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah. Vegetacijske pasove ob vodotokih se ohranja in vzdržuje, v teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in drugih ureditev za potrebe rekreacije v naravnem okolju.
(11) Pri urejanju objektov in naprav z derivacijo (npr. malih hidroelektrarn, mlinov, žag in ribogojnic) odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod rib.
(12) Strojnica malih hidroelektrarn (MHE) mora biti postavljena nevpadljivo, velikost ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Če je strojnica v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. MHE naj se locira izven varovanih območij in izven območij naravnih vrednot.
3.6.2 Zbiranje in odvajanje ter čiščenje odpadnih voda
57. člen
(1) Kanalizacija mora biti zgrajena v ločenem sistemu, razen na območjih, kjer je zgrajen mešan sistem kanalizacije. Vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno.
(2) V območjih, kjer je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno, je priključevanje novozgrajenih in obstoječih objektov na javno kanalizacijo obvezno.
(3) V območjih naselij Javorje, Lučine in Sovodenj se načrtuje ločen sistem kanalizacije s priključkom na lokalne čistilne naprave. Priključitev obstoječih in predvidenih objektov bo obvezna.
(4) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, ki niso pokrita s kanalizacijskim sistemom, je treba odvajati v male čistilne naprave (BIO ČN) ali dvoprekatne greznice, ki jih redno čisti pooblaščeni koncesionar.
(5) Tehnološke in druge vode, ki vsebujejo škodljive snovi, se pred izpustom v kanalizacijski sistem očisti do mere, kot jo določa zakon.
(6) Gnojišča in gnojnične jame morajo biti urejene skladno s strokovnimi navodili za urejanje gnojišč in greznic.
(7) Na območjih, na katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo ponikanje, je treba zagotoviti bogatenje podtalnice s ponikanjem čiste padavinske vode s strešin, dvorišč in drugih utrjenih površin. Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(8) Padavinske vode se preko meteorne kanalizacije vodi v površinske odvodnike. Hipni odtok iz urbaniziranih površin se zmanjša z zadrževanjem padavinskih voda z zatravitvijo, travnimi ploščami ali morebitnimi suhimi zadrževalniki.
(9) Padavinske vode s cestišč in parkirišč se vodi preko cestnih požiralnikov v ponikovalnice ali v vodotoke.
(10) Padavinske vode s streh se vodi preko peskolovov v ponikovalnice ali vodotoke.
3.6.3 Ravnanje z odpadki
58. člen
(1) Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vidno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino tako, da je omogočeno enostavno čiščenje, zagotovljena mora biti dostopnost do odvzemnih mest.
(2) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu z občinskimi predpisi na primerno dostopnih mestih locira zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otoki).
(3) Ekološki otok naj bo v naselju ali v odprtem prostoru oblikovan skladno s celostno podobo urbane opreme. Pri lokaciji ekološkega otoka se upošteva dejstvo, da gre za povsem netradicionalno funkcijo in obliko. Uporabljeni materiali naj bodo čimbolj naravni (kamen in les).
(4) Zbiranje nevarnih odpadkov mora potekati ločeno v centru za zbiranje odpadkov Todraž.
(5) Gradbene in izkopne odpadke se odlaga na območju odlagališč v peskokopih Lajše.
(6) Organski odpadki se zbirajo na hišnih vrtovih ali kompostarni, kjer se predelajo v kompost.
(7) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi na nivoju občine, izvaja jih koncesionar.
(8) V času gradbenih del je investitor dolžan zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem.
3.6.4 Elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava
59. člen
(1) Elektroenergetska infrastruktura na območju občine Gorenja vas - Poljane
Za potrebe razvoda električne energije na območju občine služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kW.
(2) Naselja, ki se bodo urejala na podlagi OPPN in PIP, se bodo oskrbovala z električno energijo iz obstoječih trafo postaj. V primeru slabih napetostnih razmer oziroma povečanega odjema elektrike bo upravljavec zgradil novo trafo postajo s pripadajočimi visokonapetostnimi priključki in nizkonapetostnimi vodi.
(3) Koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov ter lokacije trafo postaj je potrebno upoštevati kot omejitvene faktorje pri določanju lokacij za predvidene objekte, in sicer v smislu določenih širin koridorjev na vsako od osi daljnovodov s pripadajočimi trafo postajami:
– varovalni koridor 20 kW – 20 m (10 m + 10 m). V koridorju obstoječih in predvidenih daljnovodov novogradnja, gradnja in saditev drevja visoke rasti ni dovoljena. Za vsak poseg v koridor je potrebno soglasje upravljavca.
– objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam.
(4) Zračni daljnovodi ne smejo potekati v smeri kakovostnih pogledov prostorske dominante.
(5) V naseljih se nizko- in srednjenapetostno omrežje izvede v podzemni kabelski izvedbi. Priključki odjemalcev na omrežje se prav tako izvedejo v podzemni izvedbi.
(6) V območjih kulturne dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine je nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje speljati podzemno, razen če gre za arheološko dediščino – v tem primeru naj vodi potekajo izjemoma ob robovih naselij ali gozda.
(7) Transformatorska postaja naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine, umaknjena mora biti iz smeri vedut in prostorske dominante.
(8) Relejna hišica naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine.
(9) Omrežje javne razsvetljave v naselju mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob poti ali ob cesti. Ceste in hodniki za pešce se opremijo z nizkimi uličnimi svetilkami. Posebno pozornost je potrebno posvetiti onesnaževanju prostora z močno razsvetljavo.
(10) Za osvetljevanje poti, ulic, cest in objektov se lahko uporabljajo le popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV-svetlobe (halogenska svetila), namestitve novih obcestnih svetilk naj se omeji na minimum, po polnoči naj se moč osvetljevanja zmanjša, reklamna in okrasna osvetlitev naj se časovno omeji (največ do 22. ure), posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji.
3.6.5 Drugi viri in energije
60. člen
(1) Občina Gorenja vas - Poljane spodbuja uporabo energetsko obnovljivih virov, ki štejejo kot pomembna nacionalna strateška zaloga energije.
(2) Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike na objektih je možna pod pogojem, da so naprave izvedene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša.
(3) Sevanje sonca se lahko izkorišča s pasivnimi solarnimi sistemi (okna, sončni zidovi in steklenjaki ali z aktivnimi solarnimi sistemi, sončni kolektorji, sončne celice, zrcala).
(4) Izredno visoka gozdnatost občine Gorenja vas - Poljane (69%) nudi izredne pogoje za izkoriščanje lesene biomase kot glavnega energetskega vira za ogrevanje.
(5) Gradnja malih hidroelektrarn (MHE) je vezana na ohranjanje in varstvo narave in je možna le na tistih vodotokih, kjer je možno zagotoviti način, metode in tehnične rešitve, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrst. V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz MHE je treba na tovrstnih območjih prednostno zagotoviti priključitev na javno elektroenergetsko omrežje.
(6) V skladu z predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami se omogoči izvedba raziskav za izrabo geotermične energije ter njihova izraba.
(7) Utekočinjen naftni plin – energetsko učinkovit, okolju in uporabniku prijazen energent se lahko hrani v nadzemnih ali podzemnih plinohramih, ki morajo biti locirani na pripadajočem zemljišču objekta zgrajenega z gradbenim dovoljenjem.
3.6.6 Komunikacijsko omrežje
61. člen
(1) Novogradnje, rekonstrukcije in priključke telekomunikacijskega omrežja se v naseljih gradi podzemno. Za gradnje in priključevanje na obstoječe omrežje je potrebno pridobiti soglasje upravljavca. Telefonsko in kabelsko omrežje je potrebno projektirati po istih trasah. Varovalni pas, merjeno od osi posameznega voda, znaša 1,5 m.
(2) Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj.
(3) Postavitev objektov in naprav mobilne telefonije je potrebno načrtovati v primerni oddaljenosti od stanovanjskih in drugih objektov, občutljivih na elektromagnetno sevanje. Objekte se načrtuje v prostoru tako, da so vidne in okoljske kvalitete najmanj prizadete, posebno to velja za območja varstva narave in kulture.
(4) Za vse antene mobilne telefonije je potrebna preveritev vpliva na vizualno okolje in soglasje pristojne občinske službe.
(5) Umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe je možno le v primerih, če to ne bo povzročalo destruktivnih učinkov na historično substanco objekta in njegovo pojavnost v prostoru.
3.7 Varstvo ohranjanja kulturne dediščine; ohranjanja narave; varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi nesrečami ter obrambnih potreb
3.7.1. Prostorsko izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine
62. člen
(1) Kulturna dediščina je opredeljena v strateškem delu tega odloka (11. člen), prikazana pa v prikazu stanja prostora.
(2) Na objektih in območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Za poseg v registrirano kulturno dediščino, kulturni spomenik, registrirano arheološko najdišče, v vplivno območje registrirane kulturne dediščine ali kulturnega spomenika je potrebno pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(5) Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
(6) Na objektih ali območjih registrirane kulturne dediščine, ki ni razglašena za kulturni spomenik, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialne substance, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni.
(7) Pri načrtovanju objekta in zunanje ureditve v neposredni bližini enot kulturne dediščine, v vplivnem območju enote kulturne dediščine je potrebno upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednost kulturne dediščine.
(8) Kulturni spomeniki lokalnega pomena, ki so že v kritičnem stanju, se prednostno revitalizirajo (EŠD 13800 – Domačija na Hotavljah 33 in EŠD 17011 – HIŠA Trebija 7). Lokalna skupnost naj poskrbi za finančna sredstva in predvidi programe, ki bodo oživili objekte.
(9) Pri objektih cerkvene stavbne dediščine je potrebno prednostno izvesti obnovo najbolj ogroženih objektov (EŠD 1868 Jarčje Brdo – cerkev sv. Valentina, EŠD 2150 Malenski Vrh – cerkev Marijinega vnebovzetja). Pri vseh objektih cerkvene stavbne dediščine je potrebno vplivno območje in območje, ki je vedutno, očistiti visokoraslega drevja. Ohranjajo se le posamična avtohtona dreves (lipe, kostanji in kleki).
(10) Na območju Kulturne krajine Poljanske Sore, ki sega na EUP ali na del EUP HOV26 – 3, HOV26 – 1, PRE53 – 2, PRE53 – 4, POL52 – 1, POL52 – 3, POL52 – 8, POL52 – 11, DOB08 – 1, DOB08 – 2, DOB08 – 3, SRP58 – 1, SRP58 – 3, ŽAV71 – 1, ŽAV71 – 2, ŽAV71 – 3, DOD14 – 1, DOD14 – 2, DOD14 – 3, GRV2O – 1, GRV20 – 6, GRV20 – 14, GRV20 – 15, GRV20 – 18, HOT25 – 2, HOT25 – 4, HOT25 – 7, POG48 – 1, POG48 – 2, POG48 – 3, TRE64 – 1, TRE64 – 3, FUŽ16 – 1, se varuje krajinsko zgradbo in prepoznavno prostorsko podobo; tipologijo krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva in odprti prostor pred urbanizacijo. Vsi posegi v prostor morajo biti usklajeni s pogoji in soglasji pristojnega organa za varstvo dediščine.
(11) Na območjih Kulturne krajine Gorenja Žetina – vas (GOŽ21 – 1), Gorenja Žetina – ostali del (GOŽ21 – 2) in Dolenjea Žetina (DOŽ10 – 1) se zagotavlja usklajeno delovanje vseh dejavnikov pri posegih v prostor in izvajanje vseh posegov skladno s pogoji organa, pristojnega za varstvo dediščine.
(12) Za posamezne zvrsti registrirane kulturne dediščine veljajo poleg določb prejšnjih odstavkov tudi dodatni varstveni režimi.
(13) Varstveni režim za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine).
(14) Varstveni režimi za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.).
(15) Varstveni režimi v območjih kulturne krajine: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(16) Varstveni režimi v območjih vrtnoarhitekturne dediščine: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze),
– kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture),
– naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.),
– funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote,
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja itd.),
– ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja,
– rastišče,
– posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.).
(17) Varstveni režimi za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(18) Varstveni režimi v vplivnem območju kulturne dediščine:
– ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine
– prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnil imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture dediščine
– dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine
(19) Varstveni režim v registriranem arheološkem najdišču:
– ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline,
– izjemoma so v registrirana arheološka najdišča dovoljeni posegi, kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi enega od pogojev:
– v fazi priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, se izvede arheološke raziskave in rezultate upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji),
– v okviru postopka priprave OPPN se izvede arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča.
(20) Na območjih registriranih arheoloških najdišč se zagotovi predhodne arheološke raziskave. Obseg arheoloških raziskav opredeli Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Stroške arheoloških raziskav nosi investitor posega.
3.7.2 Prostorsko izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje narave
63. člen
(1) Na območju občine Gorenja vas - Poljane se nahaja večje število naravnih vrednot, ki so navedene v 12. členu tega odloka in prikazane v grafični prilogi strateškega dela OPN.
(2) Pri načrtovanju posegov v zavarovanih območjih se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »naravovarstvene smernice za občinski prostorski načrt občine gorenja vas – Poljane« (ZRSVN, OE Ljubljana, februar 2008).
(3) Če se načrtuje gradnja ali ureditev na zavarovanem območju, naravni vrednoti, pričakovani naravni vrednoti, ekološko pomembnem območju ali v območju Natura 2000, je potrebno v postopku pridobitve ustreznega upravnega dovoljenja pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje.
(4) Na ekološko pomembnih območjih naj se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le- ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
(5) Na območjih Nature se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri: ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst; ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo; ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
(6) Pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
(7) Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne sovpada ali v čim manjši možni meri sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja. Rastlinam pa se čas izvajanja prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
(8) Na območja Nature se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(9) Umeščanje novih odprtih kopov na območju Natura 2000 – pSCI Blegoš ni možno. Na obstoječih nelegalnih kopih je možna eksploatacija do sanacije, pod pogoji, ki bodo izhajali iz sanacijskega načrta, izdelanega v sodelovanju z biologom.
(10) Za zaščito malega podkovnjaka na območju Natura 2000 – v okolici Gorenje vasi se ohranja obstoječa kotišča v objektih, ohranja se večja drevesa, visokostebelne sadovnjake in tudi druge strukture v naravi (živice). Izsekavanje vegetacije ob Poljanski Sori je prepovedano.
(11) Za osvetljevanje je potrebno uporabiti popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV-svetlobe.
(12) Najdbe fosilov, mineralov in jam je potrebno prijaviti Ministrstvu za okolje in prostor. Hkrati mora najditelj najdbo zaščititi pred uničenjem; poškodbo ali krajo.
3.7.3 Prostorsko izvedbeni pogoji za varstvo pred onesnaženjem zraka
64. člen
(1) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije.
(2) Proizvodne, gospodarske, stanovanjske in druge objekte je potrebno priključiti na ekološko čiste vire energije.
(3) Potrebno je zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov ter uporabo ekološko sprejemljivih goriv.
(4) Z gradnjami in ureditvami se škodljivi vplivi na zrak ne smejo povečevati. Nove stavbe poslovno proizvodnih in centralnih dejavnosti je potrebno priključiti na skupinske – daljinske vire energije, graditi nizkoenergetske pasivne objekte.
3.7.4 Prostorsko izvedbeni pogoji za varovanje tal in plodne zemlje
65. člen
(1) Ohranja se naravne prvine v prostoru, posege je potrebno prilagoditi reliefnim značilnostim prostora.
(2) Ob gradnji objektov so investitorji dolžni upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba.
(3) Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
(4) Predvideni posegi morajo biti projektirani in izvedeni tako, da ne povzročajo erozijskih procesov. Potrebnost pridobivanja predhodnega geotehničnega mnenja h posegu se določi skladno z zahtevami, ki izhajajo iz varovanj (erozijske cone).
(5) Pri gradnji ali spremembi namembnosti objektov je potrebno preprečiti odtekanje nevarnih snovi v tla, sisteme pa organizirati tako, da direkten iztok škodljivih snovi neposredno v ponikanje, vodotoke ali kanalizacijo ni mogoč.
3.7.5 Prostorsko izvedbeni pogoji za varstvo pred hrupom
66. člen
(1) Varstvo pred hrupom je opredeljeno na podlagi posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) Glede stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja s hrupom, ki so določene za posamezne površine glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so naslednje stopnje varstva pred hrupom:
– I. stopnja varstva pred hrupom velja za vse površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih območjih: območje prometne infrastrukture P, območje gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti G, na območju za potrebe obrambe f in na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
– III. stopnja varstva pred hrupom velja za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa: na območju stanovanj SS in SK; na območju površin, namenjenih počitniškim objektom SP, na območjih, ki so namenjena površinam za turizem BT, na območjih razpršene poselitve A, na parcelah razpršene gradnje, na območju družbene infrastrukture – površine za vzgojo in izobraževanje, šport, zdravstvo, kulturo, javno upravo in opravljanje verskih obredov, CU; na območjih zelenih površin, namenjenih za rekreacijo in šport, parki in pokopališča, ZS, ZP, ZK in na območju vodnih zemljišč VC.
– IV. stopnja varstva pred hrupom velja na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa: območja proizvodnih dejavnosti IG, površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (SK, A), na območju prometne infrastrukture (PC, PO); na območju komunikacijske infrastrukture vse površine; na območju energetske infrastrukture vse površine; na območju okoljske infrastrukture vse površine (O); na območju mineralnih surovin namenjenih izkoriščanju, vse površine (LN, LP), na območju za potrebe obrambe (F) in na območjih za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Za javne prireditve, javni shod in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa.
(4) Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(5) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov je treba vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
(6) Izvedba aktivne in pasivne protihrupne zaščite na območjih spremenjene rabe je obveznost investitorjev posegov.
3.7.6 Prostorsko izvedbeni pogoji za zaščito pred požarom
67. člen
(1) Pri predvidenih posegih je treba upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je treba upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
(2) Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara iz objekta na objekt. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.
3.7.7 Prostorsko izvedbeni pogoji za potresno ogroženost
68. člen
Pri projektiranju objektov mora biti za zagotavljanje potresne varnosti upoštevana VII. stopnja potresne ogroženosti, po MSC lestvici.
3.7.8 Prostorsko izvedbeni pogoji za zaščito pred poplavami
69. člen
(1) Na poplavnem območju so prepovedani vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(2) Gradnja na poplavnih in glede na dosegljive podatke ogroženih območjih je dopustna izjemoma samo v primeru, če se predhodno preveri poplavna ogroženost in nevarnost območij na podlagi določil veljavne zakonodaje. Za vse posege v poplavnih območjih je potrebno pridobiti soglasje pristojnih služb.
(3) Vse ureditve se načrtuje tako, da se poplavna varnost in poplavna ogroženost ne poslabšuje.
(4) Na območju občine so poplavna območja vzdolž Poljanske Sore, Kopačnice, Hobovščice, Brebovščice, Volaščice, Trebišnika in Ločivnice in delno ali v celoti segajo na naslednje EUP: DOB08 – 2, DOB08 – 3; DOD14 – 3; GOD18 – 5; GRV20 – 1, GRV20 – 2, GRV20 – 12, GRV20 – 15, GRV20 – 18; HOT25 – 1, HOT25 – 2, HOT25 – 3, HOT25 – 4, HOT25 – 5, HOT25 – 6, HOT25 – 7; HOV26 – 1, HOV26 – 3; POG48 – 3; POL52 – 1, POL52 – 6, POL52 – 7, POL52 – 8, POL52 – 9, POL52 – 10, POL52 – 11; PRE53 – 4; SVP58 – 3; SBO59 – 5; TRE64 – 3; VOČ67 – 1, VOČ67 – 4; ŽAV71 – 1, ŽAV71 – 2, ŽAV71 – 3.
(5) Za območje GRV20 – 1 Gorenja vas – center (bencinski servis) so predvideni protipoplavni ukrepi s katerimi se zagotovi, da območje ne bo poplavno ogroženo, pri čemer je potrebno izpolniti pogoje in omejitve iz veljavnih predpisov.
3.7.9 Zaščita pred erozijami
70. člen
(1) Na območju občine sta dve erozijski žarišči (žarišče globinske in bočne erozije): na območju Laz pri Leskovici in na območju Zakobiljka. Po erozijskih conah je del ob večjih vodotokih v običajni erozijski coni, hriboviti v zahtevnejši, na območju nad Hotovljo (JV) pa v strogi erozijski coni.
(2) Zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne erozije vode, prekrivajo celotno območje občine (območja strogega protierozijskega varovanja, erozijska žarišča, območja zahtevnejših protierozijskih ukrepov, območja običajnih protierozijskih ukrepov).
Na erozijskih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižjeležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(3) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča.
(4) Na plazljivih zemljiščih je prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
3.7.10 Pogoji za urejanje območij, za katera veljajo sprejeti prostorski izvedbeni akti
71. člen
Na območju gospodarske cone Dobje, za katero velja Odlok o OLN (Uradni list RS, št. 63/06) in njegove spremembe (Uradni list RS, št. 122/07), so dopustni posegi v skladu s tem prostorskim izvedbenim aktom.
3.8 Območja, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN)
72. člen
1. Degradirana območja z odlagališči jamske jalovine, rdečega blata in hidrometalurške jalovine:
– ŽVU 73-1(O) Žirovski vrh Sv. Urbana – območje z odlagališčem jamske jalovine Jazbec
– ŽVU 73-2(O) Žirovski vrh Sv. Urbana – nekdanji podkop P1
– BAČ 01-2(O) Bačne – območje z odlagališčem hidrometalurške jalovine Boršt s spremljajočim območjem s tunelom drenažnih vod in območjem nekdanjega zadrževalnega bazena.
(1) Vsa območja so v zaključni fazi sanacije in v fazi evidentiranja trajnih območij državne infrastrukture. OPPN se izdelajo v primeru potrebnih obsežnejših dodatnih sanacij za območje predvidene posamične sanacije, pred izdelavo OPPN pa je možna izvedba sanacij manjšega obsega.
(2) Poudarek sanacije degradiranih območij z odlagališči naj bo na zaščiti in kontroli pred ionizirajočimi sevanji in vsakršnimi vplivi na okolje.
(3) Gozdni rob se ustrezno varuje.
2. Območja peskokopov in predvidenih odlagališč izkopnega in gradbenega materiala, odrivke in jalovine iz kamnolomov Hotavlje:
– HOT 25-6 (IG, G, K1, K2) Kamnolom.
Na celotnem območju enote urejanja je predvidena podrobnejša namenska raba (LN) podzemni kop naravnega kamna – apnenca.
– DOL 12-13 (LN) peskokop Dolenčice
– GRV 20-17 (LN) peskokop 2 Gorenja vas
– GRV 20-16 (LN) peskokop 1 Gorenja vas
– HOV 26-2 (LN) peskokop Hotovlja
– JAD 29-1 (LN) peskokop Javorjev Dol
– MUR 46-2 (LN) peskokop Murave
– ZAD 68-1 (LN) peskokop Zadobje.
(1) OPPN se izdelajo za celotna območja enot urejanja podzemnega in odprtih kopov.
(2) Poudarek pri izdelavi OPPN naj bo na sanacijskih ukrepih in na varovanju okolja.
(3) Najdbe fosilov, mineralov in jam je potrebno prijaviti Ministrstvu za okolje in prostor. Hkrati mora najditelj najdbo zaščititi pred uničenjem; poškodbo ali krajo.
(4) Odprte kope na območju Studorja (Studor 2, 3 in 4) je možno eksploatirati do sanacije. Za sanacijo je potrebno sprejeti OPPN na osnovi sanacijskih načrtov, pri katerih mora sodelovati biolog. V sklopu sanacijskega načrta naj se predvidi zasaditev z avtohtonim grmičevjem in visokim steblikovjem. (Pogoji so navedeni v okoljskem poročilu za OPN, Aquarius, december 2008).
(5) Pri vseh kopih se ohranja in varuje gozdni rob, sanacije naj se izvajajo tako, da bodo izključeni negativni vplivi na okolje med in po sanaciji.
3. Območja varovanj naselbinske dediščine
– SVP 58-1 Srednja vas – Poljane
– VOČ 67-1 Volča – vas.
(1) OPPN se izdela za celotno območje enote urejanja. Možna je izdelava le za del, vendar mora biti območje smiselno zaključeno glede na funkcije.
(2) Pri območjih naselbinske dediščine se varuje zgodovinski značaj naselja; naselbinsko zasnovo (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov); odnose med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom; prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki); prepoznavno lego v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti); naravne in druge meje rasti ter robove naselja; podobo naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina); odnose med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega) in stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema).
(3) Ukrepi revitalizacije in rehabilitacije morajo biti prilagojeni tudi posebnim lastnostim posameznega tipa kulturne dediščine (stavbne profane in sakralne, memorialne) znotraj naselja.
(4) V naselbinsko dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem.
4. Območja gospodarskih con:
– POL 52-6 (IG) gospodarska cona Poljane
– DOB 08-2 (IG) gospodarska cona Dobje
– GRV 20-5 (IG) gospodarska cona Gorenja vas
– TOD 63-3 (IG) gospodarska cona Todraž.
(1) OPPN se izdela za celotno območje enote urejanja. Možna je izdelava le za del, vendar mora biti območje smiselno zaključeno glede na funkcije. Pred izdelavo OPPN za TOD 63-3 (IG) je možna pridobitev gradbenih dovoljenj le na območju, ki je v celoti komunalno opremljeno in ni predmet širitve po tem odloku.
(2) Oblikovanje objektov naj sledi funkciji objekta, možna je uporaba sodobnih tehnologij izgradnje s poudarkom na enostavnejši členitvi fasad, z uporabo lesa, stekla, kovine in naravnega kamna. Uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov ni dopustna, dovoljeni so le manjši barvni poudarki.
(3) Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane in členjene kot glavne fasade, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni ambienti. Pri oblikovanju je potrebno upoštevati prostorske dominante. Maksimalna dovoljena višina proizvodnih stavb je 10 m nad koto urejenega terena.
(4) Oblikovanje okolice objektov: posebno pozornost je potrebno posvetiti ohranjanju obvodne vegetacije, znotraj območja gospodarske cone je potrebno zagotoviti 20% zelenih površin, za ozelenitev se šteje tudi parkirišče v dvorednih drevoredih.
(5) Ohranja naj se celovitost oziroma vzpostavlja naj se prehodnost prostora za prostoživeče živali.
(6) Objekti podzemni in nadzemni daljinski vodi, naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem, vrhovom, grebenom in izjemni krajini.
(7) Za zunanje osvetljevanje se uporabljajo zasenčena svetila s svetlobnim snopom, obrnjenim v tla.
5. Območja podeželskih naselij
– ČAB04-3 (SK) Čabrače – Kobel
– ČAB04-4 (SK) Čabrače – Logar
– GOV17-1 (SK) Goli Vrh
– GRV20-14 (SK) Gorenja vas – Vovsar
– DEL07 -2 (SK) Delnice – Pod gričem
– DOL12 -2 (SK) Dolenčice – Polenšak
– KLA 32 -2 (SK) Kladje – Sušk
– SBO 59-3 (SK)Srednje Brdo – Jelovčan.
(1) OPPN se izdela za celotna območja enot urejanja, delitev posameznega območja enote urejanja ni možna.
(2) Kot poselitveni vzorec se pri vseh enotah urejanja prostora ohranja gručasta zasnova kmečko- stanovanjske pozidave, hkrati pa se predvidi osrednji prostor zaselkov. Pomembno je varovati in ohraniti značilno vizuro krajine s starim naselbinskim jedrom. Oblikovanje objektov naj sledi pogojem oblikovanja, ki so v PIP določeni za objekte podeželskega naselja.
(3) Območja novo predvidenih zaselkov je potrebno infrastrukturno opremiti s poudarkom na varstvu okolja.
6. Območja počitniških objektov
– ČER05-2 (SP) Četena Ravan – Plešnica
– ČER05-3 (SP) Četena Ravan – Grebljica
– POH51-2 (SP) Podvrh – počitniški objekti.
(1) OPPN se izdela za celotno območje enote urejanja.
(2) Objekti naj sledijo terenu, zaselek naj tvori gručasta pozidava, hkrati pa se predvidi tudi osrednji prostor (lipa). Pomembno je varovanje in ohranjanje značilne vizure krajine s starimi naselbinskimi kvalitetami. Oblikovanje objektov in okolice objektov naj sledi pogojem oblikovanja, ki so v PIP določeni za počitniške objekte.
(3) Območja predvidenih in obstoječih počitniških objektov je potrebno infrastrukturno opremiti s poudarkom na varstvu okolja.
(4) Parcelacija: oblika parcel mora slediti terenskim zahtevam – naklon terena, dostop do parcele in možnost priključevanja na javno infrastrukturo. Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja prostora in naklonom terena. Priporočena minimalna velikost stavbne parcele za počitniški objekt je 450 m2.
7. Posebna območja – turizem
– GRV20-11 (BT) Gorenja vas – Praprotnica
– ZAP70-2 (BT) Zapreval – Območje turizma 1
– ZAP70-3 (BT) Zapreval – Območje turizma 2
– ZAP70-4 (BT, ZS, f) Zapreval – Grebeljca
– SBO59-4 (BT) Srednje Brdo – Toplice.
(1) OPPN se izdela za celotno območje enote urejanja. Možna je izdelava le za del, vendar mora biti območje smiselno zaključeno glede na funkcije.
(2) Oblikovanje objektov naj sledi funkciji objekta skladno s pogoji, ki izhajajo iz prostorskih izvedbenih pogojev. Območja nastanitvenih kapacitet za potrebe turizma se zgradijo v obliki razpršenega hotela. Posamični objekt nastanitvenih kapacitet naj ne bi presegal štirih apartmajskih enot, ki so vezane na skupni vhod. Spremljajoči programi za potrebe prostočasnih dejavnosti, športa in rekreacije se zgradijo na območju posamezne enote urejanja v enem objektu za potrebe vseh nočitvenih kapacitet.
(3) Oblikovanje okolice objektov: posebno pozornost je potrebno posvetiti ohranjanju obstoječih naravnih kvalitet območja, kjer bo zgrajen nastanitveni kompleks. Objekti naj sledijo zahtevam terena – naklon terena, dostop do parcel in možnost priključevanja na infrastrukturo. Za posamezno območje urejanja se predvidi skupno parkirišče, dostop do posameznega objekta naj se omogoči le za intervencijska vozila. V zimskem času se predvidi na območju smučišča Stari vrh samo peš dostop in dostop s sanmi.
(4) Na območju Toplic se predvidi izgradnja bazenskega kompleksa s spremljajočimi dejavnostmi ter turističnih namestitvenih kapacitet.
8. Območja prometnih površin
– GRV20-2 (PC) Gorenja vas – obvoznica.
(1) OPPN se izdela za celotno območje enote urejanja.
(2) Trasa predvidene obvoznice z začetkom pri rondoju na vzhodni strani in priključkom na obstoječo državno cesto na skrajnem zahodnem robu strnjenega dela naselja Gorenja vas v vsej svoji dolžini spremlja vodotok Poljanske Sore. Odmik predvidene obvoznice od zgornjega roba vodotoka mora zagotavljati ohranjanje celotnega pasu obvodne vegetacije. Glede na veljavne predpise se v največji možni meri upošteva odmik obvoznice od vodotoka. Priključki na predvideno obvoznico se izvedejo za potrebe vstopa v del centra pri Merkatorju, izvedeta se dva prehoda za pešce na obstoječi brvi preko Poljanske Sore.
(3) Vzporedno z državno cesto se uredijo površine za pešca in kolesarja, ob severnem robu pa se kot protihrupna zaščita proti naselju predvidi dvoredni drevored. Drevesa naj bodo avtohtonega izvora, priporočamo zasaditev z lipami in kostanji, ob Poljanski Sori pa z vrbami.
9. Območja centralnih dejavnosti
– GRV20-4 (CU) Gorenja vas – center Trata
– POL52-1 (CU) Poljane – center
– PRE53-2 (CU) Predmost – cerkev sv. Martina in Županovše.
(1) OPPN se izdela za celotno območje enote urejanja. Možna je izdelava le za del, vendar mora biti območje smiselno zaključeno glede na funkcije.
(2) Novo predvideni center Gorenje vasi na območju Trate se funkcionalno nameni za potrebe širitve vzgojnih dejavnosti, in sicer za izgradnjo športne hale, ureditev parkirišč za potrebe šole in zdravstvenega doma, osrednji del pa je namenjen izgradnji doma starejših občanov.
(3) Na območju centra Poljane se na območju naselbinske dediščine izvajajo programi revitalizacije in rehabilitacije obstoječih objektov kulturne dediščine na način, da se vanje lahko posega le z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije in v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. Na celotnem območju centra Poljane je potrebno upoštevati tradicionalne strukture ohranjenih kvalitetnih objektov in naselbinskega jedra in njegovo značilno podobo v prostoru kot del kulturne krajine. Notranji razvoj centra Poljan se vzpodbuja zlasti s kvalitetno prenovo naselja in posameznih objektov. Znotraj centra Poljan so do izdelave OPPN na objektih možna samo nujna vzdrževalna dela, ki so v zvezi z varovanjem kulturne dediščine. Prenova območja je možna po celoviti proučitvi zmogljivosti in sprejemljivosti prostora tudi ob spoštovanju in ohranitvi značilnosti naselja in vrednot kulturne dediščine.
(4) Oblikovanje objektov naj sledi funkciji, možna je uporaba sodobnih tehnologij izgradnje s poudarkom na enostavnejši členitvi fasad, z uporabo lesa, stekla, kovine in naravnega kamna. Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane in členjene kot glavne fasade, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni ambienti. Pri oblikovanju je potrebno upoštevati kvalitetne vedute in prostorske dominante. Maksimalna dovoljena višina objektov naj ne presega višine obstoječih objektov na območju centra.
(5) Funkcionalno se center Poljan nameni dejavnostim, ki služijo turizmu v obliki razpršenega hotela (nočitvene kapacitete v posamičnih objektih kulturne dediščine), služnostnim dejavnostim in trgovini. Trgovski centri se uredijo znotraj obstoječega stavbnega fonda s spremembo namembnosti ali z nadomestno gradnjo. Parkovne površine se zaradi novogradenj ne zmanjšujejo. V poplavnem območju novogradnja ni dovoljena, dokler se možnost posega v prostor ne preveri z izdelavo hidrološko-hidravlične študije.
(6) Za območje cerkve Sv. Martina in Kmečkega dvorca Predmost 3 – Županovše (KS-D), EŠD 571 se izdela OPPN, pri čemer se lahko smiselno upošteva 73. člen odloka. Program dvorca naj se poveže v programe obšolskih dejavnosti in v mrežo turističnih projektov občine.
10. Območja površin za oddih, rekreacijo in šport
– HOT25-4 Hotavlje – Maticovi travniki
– POL25-8 Poljane – park.
(1) OPPN se izdela za celotno območje enote urejanja. Možna je izdelava le za del, vendar mora biti območje smiselno zaključeno glede ne funkcije.
(2) Območje Maticovih travnikov za potrebe športa in rekreacije v naravnem okolju se nahaja na območju Kulturne krajine Poljanske Sore. V območju odprtega prostora je možna le gradnja objektov, ki upoštevajo tipologijo kmetijskih gospodarskih objektov v kulturni krajini, v njihovi izvirni postavitvi in velikosti.
(3) Kjer športno rekreacijsko območje meji na gozdni rob, je potrebno gozdni rob v celoti ohraniti, ohranja se tudi vegetacijske prvine (obmejki, osamela drevesa, nižinski gozd).
(4) Gradnjo na poplavnem območju je potrebno izvesti brez spreminjanja kote terena in brez postavitve objektov, pri čemer je potrebno v celoti izpolniti pogoje in omejitve iz veljavnih predpisov. Investitor mora upoštevati dejstvo, da je območje poplavno ogroženo in da na retenzijskih površinah lahko prihaja do škode zaradi poplav.
(5) Okolica objektov se uredi v sonaravni obliki: ograje se izvedejo v lesu (plot, vereja), lahko so tudi oblikovane žive meje, vendar iz avtohtonih grmovnic (ciprese in zimzelene drevnine so prepovedane).
(6) Za potrebe parkiranja se uporablja parkirišča znotraj urbanih površin. Za osvetljevanje objektov je potrebno uporabiti popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV-svetlobe, svetila naj imajo vgrajen senzor za prižiganje in samodejen izklop, osvetlitev se časovno omeji do maksimalno 22. ure. V primeru, da se igrišče v večernih urah in ponoči ne uporablja, naj se igrišče ne osvetljuje.
(7) Površine okoli igrišč se ne smejo uporabljati za druge namene, kot so parkirišča, dejanska raba mora ostati kmetijska.
3.9. Prostorsko izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
73. člen
(1) Pred sprejetjem OPPN je na obstoječih parcelah dovoljeno:
– tekoča vzdrževalna dela objektov in naprav,
– na gradbenih parcelah objektov, določenih z upravnim dovoljenjem, ki niso predvideni za rušenje, so dopustne vse vrste posegov,
– sprememba namembnosti obstoječih objektov skladno z namensko rabo območja,
– odstranitev obstoječih objektov in naprav,
– gradnja pomožnih objektov, v kolikor ne ovirajo izvedbe OPPN,
– gradnja nadzemnih umetnih vodnih teles v raziskovalne namene skladno z namensko rabo območja.
(2) Odstranitev obstoječih objektov ali delov objektov kulturne dediščine ni dovoljena, razen če je v ta namen predhodno pridobljeno soglasje pristojnega organa.
(3) V območju GRV 20 – 5 (IG) se lahko pred sprejetjem OPPN obrati Jelovice na parc. št. 531/5 in 531/3, k.o. Gorenja, vas širijo širijo in lahko se spremeni njihova namembnost, vendar pa morajo biti vsi ti posegi skladni s končno ureditvijo območja.
(4) Sprememba meje OPPN:
– meja in podrobna namenska raba OPPN, ki sta prikazani v OPN, se v fazi njegove priprave lahko prilagodi programskim zahtevam in razmeram na terenu, ureditvam dostopov, dovozov in infrastrukture,
– možna je širitev meje območja urejanja z OPPN, tudi kadar se posegi vršijo v vplivnem območju kulturne in naravne dediščine.
(5) OPPN, ki v OPN niso posebej opredeljeni, se lahko izdelajo za prostorske ureditve:
– zadrževalniki, odlagališča gradbenih in izkopnih materialov, vodnogospodarske ureditve, gradnja in rekonstrukcija gospodarske javne infrastrukture, peskokopi, ki se le sanirajo za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij ter za sanacijo posledic naravnih nesreč.
(6) OPPN se lahko izdela za posamezno enoto urejanja prostora ali za manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora tudi, če to ni določeno v občinskem prostorskem načrtu in se takšna potreba izkaže po sprejetju občinskega načrta, kadar:
– se za območje ali za manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora izkaže interes in ta ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami prostorskega razvoja občine, oziroma ne odstopa od prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za predlagano območje,
– so potrebne prostorske ureditve zaradi posledic naravnih in drugih nesrečami.
(7) V območju SBO59 – 4 (BT) Srednje Brdo – Toplice je pred sprejemom OPPN dovoljena le začasna ureditev stoječega, nadzemnega, umetnega vodnega telesa (bajerja) s prostornino vodne kotanje do 250 m3, katerega dno je obdelano s folijo ali z naravnim neprepustnim materialom, ter je namenjeno analizi kvalitete vode iz obstoječega geotermičnega zajema in ugotavljanju primernosti glede na namensko rabo območja in v katerem kopanje v času trajanja začasne ureditve ni prepovedano. V času trajanja začasne ureditve je dovoljena postavitev enostavnih in začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi in prireditvam v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost.
3.11. Območja za potrebe pred naravnimi in drugimi nesrečami
74. člen
Skladno z načrtom zaščite in reševanja v občini Gorenja vas - Poljane so na območju občine določeni naslednji objekti oziroma območja, pomembna s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– Lokacije siren, namenjenih obveščanju javnosti v primerih naravnih in drugih nesreč so na vseh gasilskih domovih na območju občine.
– Zbirna mesta za reševalne ekipe: Poljane – Dobje, Gorenja vas – Todraž, Javorje, Sovodenj, Trebija, Hotavlje in Lučine.
– Heliodrom: na travniku pred Poljanami (med državno cesto in vodotokom Poljanske Sore, Gorenja vas – Trata (travnik pred zdravstvenim domom).
– Pokopališča: na vseh obstoječih pokopališčih je možna širitev (Gorenja vas, Poljane, Javorje, Stara Oselica, Nova Oselica, Leskovica in Lučine).
– Pokopališča za živali: Vršajnska grapa.
– Deponija ruševin: peskokop Lajše.
– Začasne deponije za potrebe ob elementarnih nesrečah: območje eksploatacije marmorja na Hotavljah in območja odprtih in opuščenih peskokopov.
– Sanitetna sprejemališča: Kulturni dom Poljane, Gorenja vas, Sovodenj, Lučine, Hotavlje, Dom Trebija, šola Javorje in šola Leskovica.
– Zbirna mesta za gradbeno mehanizacijo: parkirišča Todraž in parkirišča Poljane med staro in novo regionalno cesto.
– Zbirna mesta za materialno pomoč: šola Gorenja vas, šola Poljane, šola Sovodenj, šola Lučine, šola Leskovica, šola Javorje in Dom Trebija.
– Zbirna mesta tuje pomoči: šola Gorenja vas, šola Poljane, šola Sovodenj, šola Lučine, šola Leskovica, šola Javorje in Dom Trebija.
– Dekontaminacijska postaja: Todraž (območje za posebne namene).
– Lokacije za postavitev zasilnih bivališč: športna cona Poljane in športna cona Gorenja vas – Hotavlje).
– Na območju občine je predvidena izgradnja suhih zadrževalnikov visokih voda na pritokih Poljanske Sore: Kebrovec, Delniščica, Brebovščica, Potoška grapa in Kopačnica.
– Na območju občine so poplavna območja vzdolž Poljanske Sore, Kopačnice, Hobovščice, Brebovščice, Volaščice, Trebišnika in Ločivnice in delno ali v celoti segajo na naslednje EUP: DOB08 – 2, DOB08 – 3; DOD14 – 3; GOD18 – 5; GRV20 – 1; GRV20 – 2, GRV20 – 12, GRV20 – 15, GRV20 – 18; HOT25 – 1; HOT25 – 2; HOT25 – 3; HOT25 – 4; HOT25 – 5; HOT25 – 6; HOT25 – 7; HOV26 – 1; HOV26 – 3; POG48 – 3; POL52 – 1; POL52 – 6; POL52 – 7; POL52 – 8; POL52 – 9; POL52 – 10; POL52 – 11; PRE53 – 4; SVP58 – 3; SBO59 – 5; TRE64 – 3; VOČ67 – 1; VOČ67 – 4; ŽAV71 -1; ŽAV71 – 2; ŽAV71 – 3.
3.11.1. Odlagališča jamske jalovine
75. člen
Na območju rudnika urana Žirovski vrh v zapiranju se nahajata trajni odlagališči rudarske jalovine Jazbec ŽVN-O-1 in odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt TOD-IG-3.
Obe odlagališči sta trajni lokaciji odloženih radioaktivnih snovi in je zanju potrebno v primeru obsežnejše dodatne sanacije izdelati OPPN.
4. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
76. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000, za območje Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 73/98, 40/01, 79/04, 128/04)
– Odlok o uskladitvi prostorskih ureditvenih pogojev s prostorskimi sestavinami planskih aktov občine (Uradni list RS, št. 132/04)
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 47/93, 8/94), spremembe in dopolnitve za območje Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 11/99, 17/00, 67/01, 102/01, 132/04, 92/06, 34/7, 90/07, 119/08).
77. člen
Odlok o občinskem prostorskem načrtu je občanom, organizacijam in skupnosti stalno na vpogled pri upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora na Upravni enoti Škofja Loka in na Občini Gorenja vas - Poljane.
78. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka upravlja pristojni inšpektorat.
79. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-16/2007-54
Gorenja vas, dne 1. junija 2010
Župan
Občine Gorenja vas - Poljane
Milan Čadež l.r.
