Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, UPB-ZVO-1, 66/06, 57/08, 70/08, 108/09), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4 in 17/08, 21/08, 108/09), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Gorje (Uradni list RS, št. 22/10) in 16. člena Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. št. 3/07) je Občinski svet Občine Gorje na 26. redni seji dne 10. 6. 010 sprejel

(1) Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda) ter zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in pri lastni oskrbi s pitno vodo.
(2) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali ter stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.
(3) Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:
– iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
– je namen rabe vode proizvodnja pijač,
– se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,
– se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali
– se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
(4) Storitve javne službe opravljajo izvajalci storitev javne službe v obliki in na način, določen s predpisom, ki ureja gospodarske javne službe, v skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo ter v skladu s tem odlokom in Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda.
(5) Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. uporabniki so fizične ali pravne osebe, ki so lastniki ali solastniki celote ali dela stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta ali zemljišča na območju Občine Gorje, priključenega na javni vodovod in uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo vodo iz hidrantnega omrežja za zagotavljanje požarno varstvene funkcije ali koristijo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: uporabniki);
2. pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo;
3. obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo;
4. odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi;
5. javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih;
6. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov;
7. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture;
8. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura;
9. transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda;
10. lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;
11. zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo;
12. javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe;
13. oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod;
14. hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke;
15. upravljavec vodovoda je pravna oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico rabe in vzdrževanja z najetimi objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe, in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom;
16. obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev naselja;
17. predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke;
18. vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo;
19. obstoječa stavba je stavba, za katero je postalo izdano gradbeno dovoljenje dokončno najpozneje ob uveljavitvi tega pravilnika;
20. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
21. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora.

(1) Občina Gorje mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh njenih poselitvenih območjih, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
(2) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se skladno s pogoji iz pravilnika lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.

(1) Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena in označena v topografski karti, ki je sestavni del tega odloka kot priloga št. 1.
(2) Občina Gorje zagotavlja izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo v obliki javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: upravljavec), ki mu je predala v najem občinsko komunalno infrastrukturo.
(3) Magistralno vodovodno omrežje in naprave »Radovna–Bled–Hraše« oskrbuje s pitno vodo Občino Bled, Občino Radovljica in Občino Gorje. Vsa medsebojna razmerja glede upravljanja in vzdrževanja ter z njimi povezane stroške, občine uredijo s pogodbo.
(4) Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
(5) Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
(6) Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina določi za upravljavca zasebnega vodovoda izvajalca javne službe.

(1) V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem območju Občine Gorij zagotoviti:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
2. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe;
3. vzdrževanje in obnavljanje objektov in naprav javnega vodovoda;
4. izvedba in nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod;
5. vzdrževanje delov priključkov stavb na sekundarni vodovod;
6. vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
7. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
8. monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo;
9. monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
10. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;
11. izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema;
12. pripravo programa oskrbe s pitno vodo za naslednje leto;
13. pripravo predlogov in strokovnih podlag za programe, strategije in plane razvoja vodovodnega sistema ter cene storitev;
14. občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov;
15. občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;
16. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
17. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;
18. vodenje katastra javnega vodovoda v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture in določili 27. člena pravilnika;
19. posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture in občini;
20. vodenje evidenc v skladu s pravilnikom;
21. pripravo letnega poročila o izvajanju javne službe za preteklo leto in posredovanje ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta;
22. izdajo projektnih pogojev, soglasij k projektnim rešitvam, smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, soglasij za priključitev;
23. druge naloge v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
(2) Monitoring kemijskega stanja vodnega vira iz 8. točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih vodnih virih, ki oskrbujejo s pitno vodo javne vodovode, za katere je monitoring določen v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, če je vodni vir za oskrbo s pitno vodo površinska voda.
(3) Upravljavec javnega vodovoda organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo.
(4) Vodenje katastra javnega vodovoda iz 18. točke prvega odstavka Občina Gorje zagotavlja v okviru javne službe. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev Občine Gorje.

V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda morajo lastniki in upravljavci zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti vse pogoje iz pravilnika.

(1) Upravljavec opravlja na območju občine v okviru storitev javne službe naslednje naloge:
– izdaja projektne pogoje, smernice in mnenja, vse v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– izdaja soglasja k projektnim rešitvam,
– izdaja soglasja za priključek.
(2) Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega odstavka naslednjo dokumentacijo:
a) k vlogi za pridobitev projektnih pogojev:
– lokacijsko informacijo,
– idejno zasnovo predvidene gradnje,
– situacijo obstoječega stanja,
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode,
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi;
b) k vlogi za soglasje k projektnih rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, s projektom za priključitev na javni vodovod,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– služnostne pogodbe z lastniki parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek,
– izvedbeni načrt interne strojne (vodovodne) napeljave;
c) k soglasju za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– katastrski načrt (načrt parcele),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– izvedbeni načrt interne strojne (vodovodne) napeljave,
– projekt vodovodnega priključka,
– dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča,
– služnostne pogodbe z lastniki parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek;
d) k soglasju za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– lokacijsko informacijo oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.) upravnega organa o začasnem objektu,
– opis dejavnosti z navedbo predvidene porabe vode in času trajanja priključka,
– projekt vodovodnega priključka,
– služnostne pogodbe z lastniki parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek,
– dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode;
e) projektne pogoje izdaja upravljavec tudi k tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo na lasten vir oskrbe s pitno vodo, kakor tudi v primerih, ko za objekt ne potrebuje vode in v primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta.
(3) Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja c) točka tega člena, gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967.
(4) V primeru, da kapacitete vodnih virov in zmogljivost javnega vodovoda ne omogočajo novih priključkov, je upravljavec dolžan uporabnika in občino seznaniti o trenutnih razmerah ter o pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.
(5) Upravljavec ne izda soglasja za priključitev na javni vodovod, če odvod odpadnih vod ni ustrezno urejen oziroma bi lahko povzročil onesnaženje vira pitne vode.
(6) Upravljavec mora v soglasjih uporabniku javnega vodovoda določiti:
1. minimalne odmike objektov od vodovodnega omrežja,
2. pogoje in navodila za zaščito javnega vodovoda pred vplivom ostalih objektov, posebno novogradenj,
3. pogoje glede trase, globine in profila priključnega omrežja ter priključno mesto na javni vodovod,
4. podatke o zahtevanem profilu in tipu vodomera,
5. podatke o lokaciji, obliki in velikosti vodomernega jaška,
6. pogoje križanj komunalnih in drugih vodov z javnim vodovodom ter potrebne odmike objekta od vodovodnih objektov in naprav.
(7) V primeru novogradenj je upravljavec poleg pogojev v soglasjih iz prejšnjega odstavka dolžan predpisati še:
1. zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na ožjem, širšem ali vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali vodnih virov, predvidenih za zajem pitne vode,
2. pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda,
3. druge zahteve, ki so pomembne za delovanje in razvoj oskrbe z vodo.

Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoči javni vodovod. V nasprotnem je potrebno upoštevati določila o racionalni rabi vode, kot to določa pravilnik.

(1) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
(2) Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov priključenih na javni vodovod ali ne poslabšuje kakovosti vode v javnem vodovodu.
(3) Če objekti in naprave javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, je treba za oskrbo hidrantnega omrežja zagotoviti druge vodne vire, pri čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se s priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz javnega vodovoda.

(1) Javne vodovode je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
(2) Upravljavec javnega vodovoda lahko izjemoma rezervne vodne vire nadomesti z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj 10 litrov pitne vode na dan.
(3) Upravljavec javnega vodovoda podrobneje opredeli rezervne vodne vire in njihovo zmogljivost oskrbe s pitno vodo v programu oskrbe s pitno vodo.

(1) Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami pravilnika in tega odloka.
(2) Na poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(3) Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.

(1) Objekti in naprave uporabnikov so:
1. interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto;
2. vodovodni priključek:
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi;
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
3. vodomerni jašek, ki je namenjen merilnemu mestu in mora biti za vse novogradnje izven stavbe,
4. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
(2) Te naprave in objekti so v lasti uporabnika, ki z njimi razpolaga in mora zagotoviti njihovo načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje.

Objekti in naprave v najemu upravljavca so:
a) sekundarni vodovod (sekundarno vodovodno omrežje in naprave):
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje);
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov (hidrantno omrežje);
– omrežje za vzdrževanje javnih površin;
– črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;
b) primarni vodovod (primarno vodovodno omrežje in naprave):
– na ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju;
– vodohrani, raztežilniki;
– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohranov;
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji);
c) magistralno vodovodno omrežje in naprave:
– objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije;
– transportni vodovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, na katerem ni priključkov neposrednih uporabnikov pitne vode;
– vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.

(1) Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda upravljavec v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(2) Montažo vodovodnega priključka (instalacijska dela, tlačni preizkus in montažo vodomera) na javni vodovod, razen zemeljskih in ureditvenih del, lahko izvede le upravljavec oziroma s soglasjem upravljavca za taka dela usposobljen izvajalec.
(3) Izdelava vodovodnega priključka se izvede na stroške uporabnika, prav tako tudi prva vgradnja vodomera na obstoječih priključkih. Po končani gradnji uporabnik vodovodni priključek brezplačno prenese v upravljanje upravljavcu. Vsak obračunski vodomer mora pristojni organ pregledati in žigosati.
(4) Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod.
(5) Stroški kontrole, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera so breme uporabnika. Stroški se zaračunavajo v obliki mesečne števnine.
(6) Popravilo vodovodnega priključka lahko opravi le upravljavec. Če je vodomer nameščen v objektu ali če vodomer ni vgrajen, uporabnik nosi stroške gradbenih del popravila v objektu.
(7) Vodomerni jašek mora biti za vse novogradnje izven stavbe.

(1) Ceno storitev za vzdrževanje priključka stavbe in za števnino oblikuje upravljavec v skladu z veljavno zakonodajo in v soglasju s pristojnim organom občine.
(2) Vzdrževanje priključka stavbe je plačilo storitve upravljavca, ki jo mesečno plačujejo uporabniki, uporablja pa se za preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod, vodenje predpisanih evidenc o opremi priključkov stavb, trasah teh priključkov ter njihovo investicijsko in tekoče vzdrževanje.
(3) Števnina je plačilo storitve, ki jo mesečno plačujejo uporabniki, uporablja pa se za vzdrževanje, overjanje in zamenjavo vodomerov.

(1) Na poselitvenem območju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna. Lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta mora zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na sekundarni vodovod.
(2) Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– da je oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200 m ali
– da je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.
(3) Upravljavec mora obvestiti uporabnika, da je obvezna priključitev njegovega objekta na javni vodovod in jim posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek.
(4) Dokler upravljavec ne zagotovi ustreznih pogojev, navedenih v tem odloku, priključitev na javni vodovod ni obvezna.

(1) Upravljavec je dolžan izvesti priključek in dobavljati vodo uporabniku, če uporabnik:
– izpolnjuje vse pogoje iz soglasij;
– predloži dokazilo o plačanem komunalnem prispevku;
– predloži gradbeno dovoljenje za objekt;
– poda naročilo za izvedbo priključka.
(2) Upravljavec je dolžan izvesti priključek v roku 10 dni po izpolnitvi pogojev za priključitev, če vremenski pogoji dopuščajo kvalitetno izvedbo.
(3) Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.

Za prevzem vodovodnih objektov naprav v najem morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. vodovod, ki se predaja v najem upravljavcu, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, izdelan digitalni kataster vodovoda, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira).
2. vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje.
3. izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom.
4. sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan predračun.
5. izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav.
6. Voda, ki se zajema, mora biti zdravstveno ustrezna, zajetje mora imeti ustrezno kapaciteto.

(1) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo.
(2) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
(3) Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave in če ima uporabnik za rabo vode iz lastnega vira pridobljeno vodno dovoljenje.

Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri.

(1) Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire na območju, ki ga oskrbuje z vodo javni vodovod, morajo stalno meriti količino izčrpane vode.
(2) Javni uporabniki, ki uporabljajo javni vodovod, priključen na javni vodovod upravljavca – dobavitelja, so dolžni meriti dobavljeno količino vode in porabljeno količino pri svojih uporabnikih.

(1) Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer na stroške uporabnika. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec v skladu s projektom. Vgrajen mora biti v jaških izven stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, pri daljših priključkih čim bližje javnemu vodovodu. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati, popravljati obračunskega vodomera, odstraniti plombe upravljavca na obračunskem vodomeru ali odvzemati vode pred obračunskim vodomerom.
(2) Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje. Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov.
(3) Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera.

Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčituje za obračun stroškov, razen če skleneta upravljavec javnega vodovoda in upravljavec internega vodovoda o tem posebno pogodbo.

Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor (jašek) za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za izvajanje vzdrževanja in rednega pregledovanja.

Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti upravljavcu. Uporabnik ima poleg rednih pregledov iz 19. člena pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če je njegova točnost sporna. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

Viri financiranja javne službe so:
– cena storitve oskrbe s pitno vodo (vodarina, omrežnina);
– komunalni prispevek,
– sredstva občinskega proračuna,
– drugi viri.

(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih.
(2) Cena storitve oskrbe s pitno vodo se določi skladno s predpisi o oblikovanju cen komunalnih storitev in mora biti oblikovana tako, da v celoti pokriva stroške izvajanja javne službe. Ceno oblikuje upravljavec v skladu z veljavno zakonodajo in v soglasju s pristojnim organom občine.

Oblikovanje cene storitve oskrbe s pitno vodo, ki se ne šteje v storitev javne službe, upravljavec oblikuje s tarifnim sistemom.

V primeru, če upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari, ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju. V primeru, če še ni bilo nobenega obračuna oziroma obračunski vodomer še ni vgrajen, se za količino storitev upošteva letno 50 m3 na osebo, ki je v stavbi stalno prijavljena, za stavbe brez stalno prijavljenih prebivalcev pa letno 50 m3.

(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera na vodovodnem priključku posebej.
(2) Načina zaračunavanja sta dva:
– za male uporabnike (letna poraba do 1000 m3 vode): akontacija na osnovi dejanske porabe vode v preteklem obračunskem oziroma odčitovalnem obdobju in veljavne cene. Upravljalec mora najmanj enkrat letno ugotoviti dejansko porabo in izvesti poračun preteklega obračunskega obdobja,
– za velike uporabnike (letna poraba enaka ali večja od 1000 m3 vode): plačujejo mesečno glede na odčitek stanja vodomera v preteklem mesecu.
(3) V primeru, da uporabnik stavbo oziroma inženirski objekt ali del stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča odda v najem, ob tem pa želi, da najemnik plačuje storitve javne službe, je najemodajalec dolžan z upravljavcem skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.

(1) V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu objekta oziroma internega vodovoda.
(2) Interna delitev in zaračunavanje vode posameznim uporabnikom iz prejšnjega odstavka je obveznost lastnikov oziroma upravljavcev takih objektov.
(3) Če večstanovanjski objekt nima upravljavca objekta, upravljavec izjemoma lahko izda račune posameznim uporabnikom, na podlagi pisnega dogovora vseh strank glede načina obračuna, ključa delitve stroškov porabe vode, ki mora biti za vse uporabnike enoten in plačila nastalih stroškov takšne delitve.

(1) Uporabnik mora račun plačati v roku, navedenem na računu. Upravljavec je dolžan račun poslati uporabnikom v 8 dneh po koncu obračunskega obdobja. Uporabnik lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v osmih dneh po prejemu računa. Če uporabnik ne plača zaračunanega zneska v postavljenem roku in upravljavcu ni poslal pisnega ugovora na obračun, mu upravljavec izda opomin, v katerem ga opozori tudi na možnost prekinitve dobave vode.
(2) Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor uporabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.
(3) Če uporabnik ne plača zaračunanega zneska niti v 15 dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec prekine dobavo vode. Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.

Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo, poleg nalog iz 3. člena tega odloka, naslednje obveznosti:
– pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode – za rabo vode iz vodnih virov za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda za vse vodne vire, iz katerih se uporablja pitna voda za javni vodovod v Občini Gorje;
– zagotavljati normalno obratovanje javnega vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predloge za planiranje obnove, širitve in dopolnitve sistemov za oskrbo s pitno vodo ter varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih virov;
– redno vzdrževati javni vodovod;
– kontrolirati hišne priključke;
– redno vzdrževati obračunske vodomere in skrbeti za redne preizkuse, skladno z zakonom o merilih ali na zahtevo uporabnika, kot to določa 25. člen tega odloka;
– redno kontrolirati kvaliteto vode, skladno s predpisi, ki urejajo to področje;
– kontrolirati ustreznost internega vodovodnega omrežja pred priključitvijo na javni vodovod;.
– obveščati uporabnike v sredstvih javnega obveščanja ali neposredno o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode;
– odčitavati vodomere;
– izdajati soglasja in omogočati priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok;
– organizirati preskrbo s pitno vodo v primeru višje sile in poročati o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom;
– sistematično in strokovno pregledovati javni vodovod, letno spremljati vodne izgube v vodovodnem omrežju, ter pripravljati in izvajati programe ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub;
– izvajati črpanje vode tako, da je poraba energije minimalna;
– sistematično spremljati in pripravljati predloge za spremembe oziroma novelacije operativnega programa oskrbe s pitno vodo in občinskih predpisov s področja oskrbe s pitno vodo;
– preizkušati in vzdrževati hidrante oziroma hidrantno omrežje in voditi register hidrantov;
– merjenje količine načrpane vode na lastnih črpališčih;
– upoštevati pogoje Odloka o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnega zajetja Ovčja jama (Uradni list RS, št. 43/99, 61/01) pri posegih v prostor;
– pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja, preveriti in po potrebi obnoviti vodovode, ki ne ustrezajo več veljavnim normativom za hidrantno omrežje;
– načrtovati, da javni vodovodi potekajo po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh na tak način, da je omogočeno vzdrževanje vodov in priključkov;
– načrtovati, da so javni vodovodi zgrajeni iz atestiranih materialov in v skladu z geotehničnimi pogoji;
– predvideti in uporabljati zaprte sisteme za uporabo tehnološke vode pri proizvodnih in storitvenih dejavnostih,
– posredovati lastniku javnega vodovoda vse zahtevane evidence, kataster, plane, programe, poročila, soglasja, dovoljenja in drugo zahtevano dokumentacijo,
– voditi kataster javnega vodovoda v skladu s 27. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06) in voditi kataster priključkov;
– voditi evidence opravljanja storitev javne službe v skladu s 25. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo;
– voditi evidence oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov v skladu s 26. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo;
– izdelati program oskrbe s pitno vodo in ga izvajati v skladu z 28. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo ter posredovati skladno s 34. členom;
– posredovati poročilo o izvajanju javne službe v skladu z 29. in 34. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– predhodno pridobiti soglasje upravljavca za priključitev na javni vodovod (14. člen tega odloka);
– priključiti se na javni vodovod ob upoštevanju pogojev in soglasja upravljavca v skladu z 16.,18. in 22. členom tega odloka;
– redno vzdrževati interno omrežje in interne hidrante, jih ščititi pred zmrzovanjem in čistiti dostope do njih zaradi snega, ledu in ostalega materiala;
– dovoliti vstop v svoj objekt za potrebe odčitavanja in vzdrževanja vodomera, ugotavljanja vzrokov motenj ali okvar, meritev tlakov ali odvzem vzorcev vode ter omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe;
– kontrolirati stvarno porabo vode in jo primerjati z dovoljeno ob priključitvi;
– javljati upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomerih in o odjemu vode iz požarnih hidrantov;
– pismeno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe, ki je mogoča šele po poravnavi vseh zapadlih obveznosti;
– redno plačevati vodo na podlagi izdanih računov;
– urejati medsebojno delitev stroškov, kadar se obračun izvaja preko enega obračunskega vodomera;
– upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode;
– pridobiti soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilih internega omrežja;
– povrniti škodo povzročeno na javnem vodovodu, zaradi del v zvezi z njihovim objektom ali zaradi motenj, povzročenih z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.

(1) Izvajalci gradbenih del ali upravljavci drugih infrastrukturnih objektov oziroma vsi, ki na območju javnega vodovoda ali vodovodnega priključka izvajajo dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave, morajo pred pričetkom vzdrževalnih, investicijskih del ali drugih del, ki potekajo v varovalnem pasu vodovoda, pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda in poskrbeti za zakoličenje obstoječe vodovodne napeljave ter zagotoviti vzpostavitev vodovodnega omrežja in opreme v prvotno stanje. Pri opravljanju del na svojih objektih in napravah morajo zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane.
(2) V primeru nastalih poškodb je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti upravljavca javnega vodovoda o kraju, času in vrsti poškodbe, ter upravljavcu naročiti popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in stroške odtečene vode.

(1) Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.
(2) Hidranti se smejo uporabljati le za gašenje požarov, vaje za preprečevanje požara in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode.
(3) Gasilska društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov in upravljavcu sprotno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru hidrantov.
(4) V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu javiti mesto in količino odvzema. Mesto, pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše upravljavec v posebnem soglasju.
(5) Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode se med uporabnikom in upravljavcem ter v soglasju z občino sklene posebna pogodba, v kateri je določen tudi način plačila.

Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodomera, veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.

(1) Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju.
(2) V primeru poškodbe hidranta, mora uporabnik takoj obvestiti upravljavca. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.

(1) Upravljavec je dolžan na stroške uporabnika in na podlagi predhodnega obvestila, prekiniti dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu,
2. če je priključek na vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca,
3. če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,
4. če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali razširi svojo napeljavo,
5. če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje, pregled ali zamenjavo vodomera, pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih mora ta izvajati v skladu z določili tega odloka,
6. če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi,
7. če uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec,
8. če uporabnik krši objavljene ukrepe za varčevanje z vodo,
9. če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode, v roku, ki je na njem naveden,
10. če upravljavec ugotovi, da ima uporabnik tudi lastni vodni vir in le-ta ni ločen od javnega vodovoda,
11. če je pretekel rok za odstranitev začasnega priključka,
12. če z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode.
(2) Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov, razen v primeru iz 12. točke tega člena.
(3) Dobava vode se prekine do odprave vzroka za prekinitev. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca.

(1) Upravljavec prekine dobavo vode in ukine priključek, če uporabnik pisno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode.
(2) Priključek upravljavec ukine tako, da:
– fizično odstrani priključni ventil in cev,
– izbriše priključek iz katastra,
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.
(3) Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.
(4) Na zahtevo uporabnika, zaradi opustitve uporabe stavbe, je upravljavec dolžan začasno prekiniti dobavo pitne vode uporabniku. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku upravljavca.

(1) Upravljavec ima pravico brez odškodninske odgovornosti do uporabnika prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih ali obnovitvenih del na objektih in napravah javnega vodovoda, odprave okvar, vendar mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko lokalnih sredstev javnega obveščanja.
(2) V primeru nepredvidenih okvar ima upravljavec za krajši čas pravico brez odškodninske odgovornosti do uporabnika prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila.

(1) V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima upravljavec pravico brez odškodninske odgovornosti do uporabnika prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
(2) V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode.

(1) V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda brez odškodninske odgovornosti do uporabnika omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
(2) V primeru pomanjkanja pitne vode v omrežju, župan Občine Gorje na predlog upravljavca izda sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in posameznim skupinam omeji uporabo vode.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni občinski inšpektorji, pooblaščeni delavci upravljavca pa opravljajo strokovni nadzor.

(1) Z globo 1400 € se kaznuje za prekršek pravna oseba – upravljavec:
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 5., 7., 11., 14., 33. člena tega odloka,
– če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 16. člena, 17., 31., 41., 42. in 43. členom tega odloka,
– če prekine dobavo vode v nasprotju z 39. in 40. členom tega odloka.
(2) Z globo 400 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe – upravljavca, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 1400 € se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:
– ne meri načrpane vode v skladu z 21. členom tega odloka,
– ne ravna v skladu s 34. členom tega odloka.
(4) Z globo 400 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena.
(5) Z globo 400 € se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če:
– se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (14. člen),
– se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (16. in 17. člen),
– ravna v nasprotju z 19. členom,
– nima vgrajenega vodomera oziroma ga ne vgradi v predpisanem roku (22. in 46. člen),
– ne izpolnjuje obveznosti iz 34. člena,
– odvzema vodo iz hidranta v nasprotju s 36. in 37. členom,
– se ne vpiše v evidenco uporabnikov v predpisanem roku (46. člen).
(6) Z globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost – upravljavec zasebnega vodovoda, če:
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 3. člena;
– ravna v nasprotju s 6. členom;
– ravna v nasprotju z 18. členom;
– ravna v nasprotju z 39. členom.
(7) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz šestega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost – upravljavec zasebnega vodovoda.
(8) Z globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec del – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju s 35. členom.
(9) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz osmega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
(10) Z globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe – pravna oseba, če:
– ravna v nasprotju z 31. členom.
(11) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz desetega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

(1) Izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih mora Občina Gorje zagotoviti do 31. decembra 2015.
(2) Uporabniki, ki niso vpisani v evidenco uporabnikov, se morajo prijaviti upravljavcu javnega vodovoda v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka.
(3) Uporabniki, ki so priključeni na javni vodovod, so dolžni vgraditi obračunski vodomer v enem letu po uveljavitvi tega odloka.
(4) Uporabniki morajo priključke obstoječih stavb prenesti v vzdrževanje upravljavcu javnega vodovoda najpozneje do 31. decembra 2010.
(5) Lastniki obstoječih stavb, ki si zagotavljajo oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, morajo prilagoditi oskrbo s pitno vodo zahtevam tega pravilnika najpozneje do 31. 12. 2010.
(6) Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod, vendar najpozneje do 31. decembra 2015.
(7) Upravljavec prevzame v upravljanje druga vodovodna omrežja v skladu z določili 18. člena tega odloka v roku enega leta po sprejemu tega odloka.
(8) Upravljavec je dolžan v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega odloka pripraviti ceno storitev za vzdrževanje priključka stavbe iz 15. člena tega odloka, v soglasju s pristojnim organom občine.
(9) Upravljavec je dolžan v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega odloka pripraviti Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda iz 1. člena tega odloka, sprejme pa ga župan Občine Gorje.
(10) Do uveljavitve predpisa, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij mora Občina Gorje zagotavljati sredstva za vzdrževanje in zagotavljanje vode hidrantnega omrežja iz proračuna Občine Gorje, obseg teh sredstev pa upravljavec opredeli v programu oskrbe s pitno vodo.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Bled (Uradni list RS, št. 43/00, 68/02, 111/08).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.