Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP), četrtega odstavka 35. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07, 55/09 Odl. US: U-I-294/07-16) 14. in 26. člena Zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/00, št. 1/01 Skl. US: UI 230/00-11, 44/03 Odl. US: U-I-230/00-40, 100/03 Odl. US: U-I-74/00-11, 47/06 – ZEN, 45/08), na podlagi tretjega odstavka 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) ter 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 39. seji dne 31. maja 2010 sprejel

Ta akt vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izbor optimalne oblike javno-zasebnega partnerstva.
S tem aktom Mestna občina Ljubljana, kot koncedent, določa predmet in pogoje za podelitev koncesije za izvajanje storitev ureditve evidence nepremičnega premoženja Mestne občine Ljubljana, predvsem v delu, ki se nanaša na evidenco zemljišč, s poudarkom na evidenci grajenega javnega dobra.

Mestna občina Ljubljana skladno s prvo, tretjo in peto alinejo drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi, v povezavi s četrtim odstavkom 35. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, v povezavi s 26. členom Zakona o geodetski dejavnosti, v povezavi z 32. in 33. členom Zakona o gospodarskih javnih službah ter v povezavi z 21., 211., 212 in 213. členom Zakona o graditvi objektov s tem aktom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za podelitev koncesije za izvajanje storitev ureditve evidence nepremičnega premoženja Mestne občine Ljubljana.

Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa je sklenitev javno-zasebnega partnerstva v koncesijski obliki.

Pojmi uporabljeni v tem aktu imajo poleg pomena iz Zakona o gospodarskih javnih službah in Zakona o javno-zasebnem partnerstvu še naslednji pomen:
– koncedent: je Mestna občina Ljubljana oziroma MOL;
– koncesionar: je fizična ali pravna oseba, ki bo izvajala koncesionirano dejavnost iz 6. člena tega akta na podlagi podeljene koncesije.

Koncesionirana dejavnost se izvaja na območju Mestne občine Ljubljana.

Predmet koncesijskega razmerja je:
– izvedba vseh storitev potrebnih za ureditev evidence nepremičnega premoženja Mestne občine Ljubljana;
– priprava podatkov za dopolnjevanje in ažuriranje evidence nepremičnega premoženja Mestne občine Ljubljana;
– izvajanje geodetskih storitev in postopkov za ureditev lastnine nepremičnin v obsegu ter vsebini, ki je potrebna za izvedbo koncesionirane dejavnosti.

Koncesionirana dejavnost vključuje:
A) Ureditev evidence nepremičnega premoženja Mestne občine Ljubljana, ki zajema:
1. pridobivanje in proučevanje potrjenih prostorskih dokumentov:
– veljavnih državnih in občinski prostorskih aktov;
– predlog grajenega javnega dobra;
– predlog določitve pripadajočih zemljišč k objektom – soseske;
– predlog določitve pripadajočih zemljišč k posameznim objektom (šole, vrtci, zdravstveni domovi …);
– kategorizacije cest;
– gospodarske javne infrastrukture (komunalni vodi).
2. izdelavo strokovnih gradiv in podlag za:
– kategorizacijo občinskih cest (do odloka);
– določitev grajenega javnega dobra;
– določitev pripadajočih zemljišč k objektom – soseske;
– določitev pripadajočih zemljišč k posameznim objektom (šole, vrtci, zdravstveni domovi …);
– potrebe zazidalnega preizkusa za nepozidana stavbna zemljišča;
– sprejem odločitev o prodaji ali nakupu zemljišča.
3. vzpostavitev projekta in izvedbo analiz:
– pridobitev in priprava grafičnih podlag in atributnih baz podatkov s strani Mestne občine Ljubljana in Geodetske uprave RS;
– analiza lastništva Mestne občine Ljubljana na javnih površinah in grajenem javnem dobru ter pregled bremen (na podlagi podatkov zemljiške knjige in dokumentacije o pridobljenih zemljiščih);
– pridobitev zemljiškoknjižnih izpiskov in ostale dokumentacije;
– ogled dejanskega stanja na terenu;
– preverba ali je prostorski akt realiziran na terenu in če je realizacija v skladu s prostorskim aktom (stopnja realizacije po veljavnem aktu) in ugotovitev realnosti dokončanja po aktu (izvedba gospodarske javne infrastrukture, izvedba načrtovanih posegov itd.);
– izdelava spletnega pregledovalnika za spremljanje izvajanja projekta;
– posodobitev podatkov spletnega pregledovalnika.
4. izvedbo geodetskih postopkov v skladu z izvajanjem nalog za ureditev evidenc nepremičnega premoženja Mestne občine Ljubljana skladno z določbami Zakona o evidentiranju nepremičnin na podlagi rezultatov analiz in Zakona o geodetski dejavnosti:
– ureditev mej in parcelacija zemljišča;
– izravnava meje;
– označitev mej;
– sprememba vrste rabe;
– določitev zemljišča pod stavbo;
– izdelava elaborata za vpis stavbe in delov stavb v kataster stavb;
– izdelava elaborata za evidentiranje stavbe;
– izdelava akta oziroma sporazuma o vzpostavitvi etažne lastnine;
– izdelava geodetskega načrta;
– vpis gospodarske javne infrastrukture v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture;
– vzdrževanje geodetskih podatkovnih baz (baza digitalnih topografskih načrtov);
– druga geodetska dela za potrebe delovanja Mestne občine Ljubljana, ki so potrebna za izvajanje koncesionirane dejavnosti.
5. izvedbo postopkov za ureditev lastnine nepremičnin:
– preverba obstoječe dokumentacije in primerjava s stanjem v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru;
– zbiranje podatkov o postopkih denacionalizacije, komasacije ipd.;
– pridobivanje ustreznih potrdil (potrdilo o namenski rabi ipd.), zemljiško-katastrskih prikazov, historičnih zemljiškoknjižnih izpiskov;
– glede na navodila koncedenta organiziranje cenitev in izdelava cenitvenih poročil;
– vodenje razgovorov z lastniki nepremičnin, ki mejijo na zemljišča v lasti MOL in, ki jih bo možno prodati;
– priprava pogodb, prijave na Davčno upravo in overitve;
– glede na navodila koncedenta priprava pogodbe o služnosti;
– priprava zemljiškoknjižnih predlogov in vložitev na zemljiško knjigo;
– priprava dokumentacije za izpeljavo postopkov za razlastitev nepremičnine;
– priprava in vložitev listin za izbris bremen in drugih pravic.
B) Priprava podatkov za dopolnjevanje in ažuriranje evidence nepremičnega premoženja Mestne občine Ljubljana.

Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju Mestne občine Ljubljana:
– pravico opravljati koncesionirano dejavnost iz 6. člena tega akta,
– dolžnost zagotavljati vse storitve, ki sodijo v okvir koncesionirane dejavnosti skladno s smernicami v dokumentu o Vzpostavitvi enotne GIS platforme na MOL, s tem aktom in s sklenjeno Koncesijsko pogodbo.

Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije in da je vpisan v imenik geodetskih podjetij, ki se vodi pri Inženirski zbornici Slovenije;
2. da koncesionar in vsak njegov zakoniti zastopnik, kolikor gre za pravno osebo, ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, določenih v prvem odstavku 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10);
3. da v zadnjih 12 mesecih ni imel blokiranih poslovnih računov;
4. da ima poravnane vse davke in prispevke;
5. da ima poravnane vse obveznosti do vseh dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov, zapadle do datuma revizorjevega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni od roka za oddajo ponudb;
6. da predloži izhodiščno tarifo za izvajanje koncesionirane dejavnosti in finančni načrt iz katerega so razvidni stroški za izvajanje koncesionirane dejavnosti ter da navede vire financiranja za pokritje predvidenih stroškov ob upoštevanju določb 14. člena tega akta;
7. da izkaže, da je povprečje njegove prihodkovne realizacije v letih 2007, 2008 in 2009 znašalo vsaj 5 mio EUR. V primeru, da ponudnik v katerem izmed let še ni obstajal, se za to leto, ko še ni obstajal, upošteva realizacija 0 EUR. Pri partnerskih ponudbah se prihodkovna realizacija sešteva in korigira na naslednji način:
a) v primeru partnerske ponudbe dveh partnerjev se prihodkovna realizacija obeh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,9 in se upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija;
b) v primeru partnerske ponudbe treh partnerjev se prihodkovna realizacija vseh treh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,8 in se upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija;
c) v primeru partnerske ponudbe štirih partnerjev se prihodkovna realizacija vseh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,7 in se upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija;
d) v primeru partnerske ponudbe petih partnerjev se prihodkovna realizacija vseh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,6 in se upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija;
e) v primeru partnerske ponudbe šestih ali več partnerjev se prihodkovna realizacija vseh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,5 in se upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija;
8. da bo predložil ustrezen in ažuren obrazec BON iz katerega je razvidno, da je uvrščen vsaj v bonitetni razred SB3 ali boljše;
9. da bo podal pisno izjavo, s katero bo potrdil, da sprejema vse obveznosti določene s tem aktom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe;
10. da bo podal pisno izjavo, s katero bo potrdil, da je sposoben zagotavljati izvajanje koncesionirane dejavnosti na kontinuiran in kakovosten način ob upoštevanju tega akta, koncesijske pogodbe in veljavnih predpisov;
11. da bo predložil elaborat o opravljanju koncesionirane dejavnosti z vidika kadrov s katerim bo dokazal, da izpolnjuje naslednje pogoje:
a) koncesionar ima najmanj 70 redno zaposlenih (zaposleni za določen ali nedoločen čas);
b) koncesionar bo oblikoval projektno skupino, odgovorno za izvajanje koncesionirane dejavnosti, sestavljeno iz najmanj 26 strokovnjakov zaposlenih pri koncesionarju za polni delovni čas, ki jo sestavljajo:
i. vodja projekta z izobrazbo univ.dipl.inž.arh. in z licenco A ter 10-letnimi delovnimi izkušnjami na področju prostorskega planiranja;
ii. osem strokovnjakov z izobrazbo univ. dipl. inž. arh. od tega 5 z licenco A ali P;
iii. pet strokovnjakov z izobrazbo univ. dipl. inž. kraj. arh. od tega dva z licenco KA ali P;
iv. dva strokovnjaka z izobrazbo univ. dipl. inž. grad. – prometna smer z licenco G;
v. enega strokovnjaka z izobrazbo univ. dipl. inž. grad. – komunalna smer z licenco G;
vi. dva strokovnjaka z izobrazbo univ. dipl. inž. rač., z delovnimi izkušnjami s področja geografsko informacijskih sistemov in podatkovnih zbirk;
vii. dva strokovnjaka z izobrazbo univ. dipl. prav.;
viii. pet strokovnjakov z izobrazbo univ. dipl. inž. geod. z licenco Geo;
c) koncesionar mora zagotoviti najmanj 10 geodetskih terenskih ekip, pri čemer je vsaka ekipa sestavljena iz treh članov ekipe. Najmanj dva člana ekipe morata imeti geodetsko izkaznico;
12. da bo predložil elaborat o opravljanju koncesionirane dejavnosti z vidika tehnične opremljenosti, s katerim bo dokazal, da izpolnjuje naslednje pogoje:
a) koncesionar razpolaga z najmanj naslednjo geodetsko opremo: 10 tahimetrov, 10 nivelirjev in 5 GPS;
b) vsa merilna oprema mora imeti deklaracijsko potrdilo izvajalca in poročilo o kalibraciji inštrumenta, ki ni starejše od enega leta;
c) koncesionar razpolaga z najmanj 10 licencami za program AutoCAD 2008 ali novejša različica;
d) koncesionar razpolaga z najmanj 1 licenco GIS (geografsko informacijski sistem) opreme za upravljanje s podatkovnimi bazami, ki so kompatibilne s sistemom Mestne občine Ljubljana (ESRI ARC GIS 9.2 ali novejše);
13. da ima ustrezno znanje in izkušnje z izvajanjem podobnih nalog. Za izpolnjevanje navedenega pogoja mora koncesionar izkazati, da je v obdobju zadnjih petih let pred rokom za oddajo ponudb:
a) pridobil uspešne reference pri izdelavi najmanj treh Državnih lokacijskih načrtov oziroma Državnih prostorskih načrtov, pri čemer je moral biti vsaj eden na področju prometne infrastrukture in vsaj dva objavljena v Uradnem listu RS;
b) pridobil uspešne reference pri izdelavi najmanj petih Občinskih podrobnih prostorskih načrtov, pri čemer morajo biti vsaj trije objavljeni v Uradnem listu RS;
c) pridobil uspešne reference pri izdelavi najmanj osmih strokovnih podlag za potrebe izdelave prostorskih dokumentov občine;
d) pridobil uspešne reference pri izdelavi najmanj petih strokovnih gradiv za potrebe določitve grajenega javnega dobra;
e) pridobil uspešne reference pri izdelavi najmanj deset strokovnih gradiv za potrebe določitve pripadajočih zemljišč k posameznim objektom;
f) pridobil uspešne reference pri izdelavi najmanj dveh strokovnih gradiv za potrebe določitve pripadajočih in skupnih zemljišč za celotno območje soseske;
g) pridobil uspešne reference pri izdelavi najmanj dvajset strokovnih gradiv za potrebe sprejema odločitve o prodaji oziroma nakupu zemljišča;
h) pridobil uspešne reference pri izdelavi najmanj petih spletnih aplikacij geografsko informacijskih sistemov za vzpostavitev in vzdrževanje baze prostorskih podatkov;
i) pridobil uspešne reference pri izdelavi zemljiško katastrske izmere za najmanj 200 km kategoriziranih cest;
j) pridobil uspešne reference pri izdelavi najmanj 1.500 parcelacij;
k) pridobil uspešne reference pri geodetski izmeri za najmanj 250 km komunalne infrastrukture;
14. da poda izjavo, da ni podal neresničnih ali zavajajočih podatkov v ponudbi, ki bi lahko vplivali na koncedentovo odločitev.
Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo koncedent določil v okviru javnega razpisa. Koncedent si pridržuje pravico, da v fazi javnega razpisa od ponudnikov zahteva, da predložijo dodatna pojasnila ali dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje postavljenih pogojev za priznanje sposobnosti.

Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo;
– pripraviti letna poročila;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– omogočati koncedentu nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti;
– posredovati koncedentu vse evidence za potrebe vodenja centralne baze prostorskih podatkov MOL, v formatu in obliki kot jo navajajo smernice v dokumentu o Vzpostavitvi enotne GIS platforme na MOL;
– ob prenehanju koncesijskega razmerja predati koncedentu podatke za dopolnjevanje in ažuriranje evidence in celotno dokumentacijo, ki je nastala ob izvajanju koncesionirane dejavnosti v obliki, ki je primerna za arhiviranje in je v primeru predčasnega prenehanja koncesije primerna tudi za nadaljnjo obdelavo in urejanje nepremičnin.

Dolžnost koncedenta je zlasti, da zagotavlja stalnost dogovorjenega načina financiranja koncesionirane dejavnosti skozi celotno koncesijsko obdobje, ob upoštevanju določb 14. člena tega akta.

Koncedent podeljuje koncesionarju javno pooblastilo, s katerim ta prevzema pripravo podatkov za dopolnjevanje in ažuriranje vseh evidenc ter za izvajanje geodetskih storitev in postopkov za ureditev lastnine nepremičnin v obsegu in vsebini, ki je potrebna za izvedbo koncesionirane dejavnosti, skladno z veljavnimi predpisi.

Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Obveznosti, ki izhajajo iz koncesije se izvedejo skladno s terminskim planom, ki bo opredeljen v koncesijski pogodbi.
Koncesija se podeli za obdobje 5 let od podpisa pogodbe. Trajanje koncesijskega razmerja je opredeljeno s koncesijsko pogodbo. Koncesijsko razmerje preneha iz razlogov navedenih v tem aktu.
Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša največ za polovico koncesijskega obdobja.

Način financiranja koncesionirane dejavnosti se dogovori s koncesijsko pogodbo.
Javni partner bo plačila koncesionarju vezal na dosežene rezultate izvajanja koncesionirane dejavnosti. Način financiranja bo v tem delu vključeval odlog plačila v času najmanj 6 mesecev, kar predstavlja najkrajše možno obdobje v katerem bo javni partner lahko ocenil rezultate izvajanja koncesionirane dejavnosti.

V izhodiščni tarifi za izvajanje koncesionirane dejavnosti morajo biti definirana vsa plačila, ki jih koncesionarju plačuje koncedent.
Izhodiščna tarifa za izvajanje koncesionirane dejavnosti bo predmet usklajevanja v postopku konkurenčnega dialoga in bo priloga koncesijske pogodbe. Pogoji za njeno spreminjanje se določijo s koncesijsko pogodbo.

Koncesionar mora za izvajanje koncesionirane dejavnosti voditi ločeno računovodstvo skladno z veljavno zakonodajo.

Koncedent za podelitev koncesije iz 6. člena tega akta izvede postopek javnega razpisa.
Javni razpis se izvede skladno z določili Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in ob smiselni uporabi Zakona o javnem naročanju po postopku konkurenčnega dialoga.
Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v Uradnem glasilu EU, lahko pa tudi v dnevnem časopisju in na portalu Mestne občine Ljubljana.
V postopku izbire mora koncedent zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje kandidatov.

Koncedent mora v javnem razpisu oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega koncesionarja.
Merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe bo sestavljeno iz naslednjih meril:
– višine ponujene izhodiščne tarife za izvajanje koncesionirane dejavnosti;
– kvalitete izvedene testne projektne naloge;
– ponujenega časa odloga plačila.

Za objavo javnega razpisa, izvedbo postopka izbire koncesionarja in izbiro koncesionarja se pooblasti mestno upravo.
Za podpis koncesijske pogodbe ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja koncesijskega razmerja se pooblasti župana.

Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.
Strokovna komisija ima predsednika in najmanj tri člane. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.
Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja. Člana strokovne komisije za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
Za oceno kvalitete predloženih testnih projektnih nalog lahko strokovna komisija imenuje ožjo ekspertno skupino, ki bo ocenila prejete testne projektne naloge.
Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe koncedenta ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
Na podlagi poročila strokovne komisije v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja mestna uprava z upravno odločbo.

Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta koncesionar in koncedent.
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 30 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna.

Redni nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo mestne uprave ali zunanjega izvajalca.
Koncedent lahko nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in predsednik nadzorne komisije.

O izvajanju koncesionirane dejavnosti koncesionar redno mesečno poroča koncedentu. Poročilo je pogoj za izdajo računa.
Koncesionar mora najmanj enkrat letno izdelati skupno poročilo o izvajanju koncesionirane dejavnosti iz katerega je razvidno ali izpolnjevanje koncesionirane dejavnosti poteka skladno z dogovorjenim terminskim planom.
Koncesionar mora na zahtevo koncedenta pripraviti pisno izredno poročilo o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije.

Če koncedent ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje obveznosti iz koncesijskega razmerja pravilno, mu lahko naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

Koncesijska pogodba praviloma preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

Koncesijska pogodba lahko preneha z (enostransko) koncedentovo odpovedjo/razdrtjem:
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da je nastala ali bi lahko nastala večja škoda koncedentu,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
– če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem aktom in koncesijsko pogodbo.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prejšnjega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti po pravilih pravdnega postopka. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje koncesionarja kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte, pete in šeste alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame.
Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane dejavnosti v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana dejavnost,
– če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno,
– zaradi ponavljajočih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe.
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
V primeru odvzema iz druge alinee drugega odstavka je koncesionar upravičen do odškodnine po splošnih pravilih odškodninskega prava.

Koncesionar ne sme brez pisnega soglasja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo.
Koncesionar lahko izvajanje posameznih nalog iz koncesionirane dejavnosti prenese na podizvajalce le ob predhodnem pisnem soglasju koncedenta.
V primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …) mora koncesionar o tem obvestiti koncedenta.

Za vse spore, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.

S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža.

Ta akt stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.