Na podlagi 56. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09) in 16. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 37/00 in 58/03) je Občinski svet Občine Ribnica na 19. redni seji dne 10. 6. 2010 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja ZN R7/04 – del (v nadaljevanju: občinski podrobni prostorski načrt – OPPN), ki vsebuje:
– ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
– zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– roke za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč.

Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se znotraj ureditvenega območja predvideva gradnja stavbe s proizvodnjo CC-SI 12510 in Druge upravne in pisarniške stavbe CC-SI 12203, ter ureditev zelenih, prometnih, infrastrukturnih in drugih utrjenih površin v skupni uporabi. V okviru toleranc občinskega podrobnega prostorskega načrta je v poslovni hali dopustno urediti prostore za opravljanje naslednje poslovne dejavnosti glede na standardno klasifikacijo dejavnosti:
Dopustne dejavnosti:
– oddelek 16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva,
– oddelek 17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja,
– oddelek 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa,
– oddelek 22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas,
– oddelek 23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov,
– oddelek 24 Proizvodnja kovin,
– oddelek 25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav,
– oddelek 26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov,
– oddelek 27 Proizvodnja električnih naprav,
– oddelek 28 Proizvodnja drugih strojev in naprav,
– oddelek 29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic,
– oddelek 30 Proizvodnja drugih vozil in plovil,
– oddelek 31 Proizvodnja pohištva,
– oddelek 32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti,
– oddelek 33 Popravila in montaža strojev in naprav,
– oddelek 35 Oskrba z električno energijo, plinom in paro,
– oddelek 41 Gradnja stavb,
– oddelek 42 Gradnja inženirskih objektov,
– oddelek 43 Specializirana gradbena dela,
– oddelek 45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil,
– oddelek 46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili,
– oddelek 49 Kopenski promet; cevovodni transport,
– oddelek 52 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti,
– oddelek 53 Poštna in kurirska dejavnost,
– oddelek 55 Gostinske nastanitvene dejavnosti,
– oddelek 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač,
– oddelek 58 Založništvo,
– oddelek 59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi,
– oddelek 61 Telekomunikacijske dejavnosti,
– oddelek 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti,
– oddelek 63 Druge informacijske dejavnosti,
– oddelek 64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov,
– oddelek 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti,
– oddelek 68 Poslovanje z nepremičninami,
– oddelek 69 Pravne in računovodske dejavnosti,
– oddelek 70 Dejavnost uprav podjetij; podjetniško in poslovno svetovanje,
– oddelek 72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost,
– oddelek 73 Oglaševanje in raziskovanje trga,
– oddelek 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti,
– oddelek 75 Veterinarstvo,
– oddelek 77 Dajanje v najem in zakup,
– oddelek 78 Zaposlovalne dejavnosti,
– oddelek 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti,
– oddelek 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti,
– oddelek 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice,
– oddelek 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti,
– oddelek 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo,
– oddelek 96 Druge storitvene dejavnosti.

I. Besedilo odloka
II. Kartografski del, ki obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe – izsek iz dolgoročnega plana

2. Lega prostorske ureditve v širšem območju         M 1:5000
3. Načrt območja z prikazom na katastrskem           M 1:1000
načrtu
4. Geodetski načrt z prikazom ureditvenega            M 1:500
območja
5. Načrt vplivnega območja načrtovanih                M 1:500
ureditev
6. Načrt parcelacija                                  M 1:500
7. Načrt arhitekturnih, krajinskih in                 M 1:500
oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
8. Regulacijska karta,                                M 1:500
9. Načrt prometne ureditve,                           M 1:500
10. Zbirni načrt komunalnih vodov,                    M 1:500
11. Načrt požarnega varstva,                         M 1:500.

Priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta so:
– povzetek za javnost,
– izvleček iz strateškega prostorskega akta,
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– spis postopka priprave in sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta.

Občinski podrobni prostorski načrt je izdelalo podjetje Urbania d.o.o., Ljubljana, v aprilu 2010, pod številko projekta 104-4a-10.

Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema del območje urejanja z oznako ZN R7/04 – del.
Občinski podrobni prostorski načrt se prometno in infrastrukturno priključuje na predvideno obstoječe omrežje, ki je sestavni del občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Površina ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta znaša skupaj 5148,65 m².

Vplivno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta bo v času gradnje zajemalo:
– vsa zemljišča znotraj ureditvenega območja (zemljišča s parcelnimi številkami 1440/2, 382/5, 382/2, 490/14, vse k.o. Ribnica).

V bližini so vse dejavnosti, potrebne za normalno oskrbo obravnavane lokacije. Obravnavana gradnja ne bo negativno vplivala na varnost pred požarom ter na higiensko in zdravstveno varstvo okolice. Prav tako ne bo vplivala na varnost pri uporabi nepremičnin v okolici.
Negativnih vplivov iz okolice na predvidene objekte ne bo.

Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je razdeljeno na eno prostorsko enoto v kateri je predvidena gradnja stavbe za proizvodnjo z enim dovozom (cesto), v kateri se nahaja tudi vsa komunalna infrastruktura.

10.1. Proste površine ob stavbah
Na prostih površinah ob stavbi se uredijo tlakovana dvorišča za parkiranje in manipuliranje z osebnimi in tovornimi vozili ter zelene površine (skupne zelene površine).
Oznake parcel so razvidne v kartah Načrt parcelacije – karta št. 6.
10.2. Ograje in oporni zidovi
Ograje ob dovozni cesti ne smejo presegati višine 1,80 m. Ograje med parcelami so lahko visoke do 2,20 m. Ograje se izvedejo v kovinski izvedbi, ali kot lahke kovinske ograje na nizkem parapetnem zidu.
Višinske razlike se premostijo z ozelenjenimi brežinami in le izjemoma z opornimi zidovi. Za premostitev višinske razlike med dvema sosednjima zemljiščema je dovoljena izvedba opornih zidov, višina vidnega dela opornega zidu ne sme presegati 1,50 m. Oporni zidovi naj se ozelenijo. Pri izvedbi opornega zidu je treba izvesti drenažo za opornim zidom tako, da se bosta talna in zaledna voda nemoteno odvajali izza opornega zidu.
Ograje in oporni zidovi bodo oblikovani enotno. Če se ograja ali oporni zid izvede v skladu z zgoraj navedenimi pogoji na robu parcele tik ob parcelni meji, soglasje mejaša ali upravljavca ceste ni potrebno. Po izvedbi ograje ali opornega zidu mora investitor ograje na lastne stroške vzpostaviti prvotno stanje na sosednjem zemljišču. Na oporni zid, katerega višina znaša več kot 0,50 m, je treba namestiti ograjo ali drugače preprečiti možnost padca na nižje ležeče zemljišče.
10.3. Skupne površine v občinskem podrobnem prostorskem načrtu
Skupna zunanja površina je: dovozna cesta do stavbe za proizvodnjo.

11.1. Regulacijski elementi
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– Regulacijska linija (RL) razmejuje površine za gradnjo stavb, od površin, kjer ni dovoljena gradnja stavb.
– Gradbena meja (GM) je linija, ki se je novo grajene stavbe morajo dotikati z zunanjo linijo fasade.
– Tlorisna dimenzija je velikost zunanjega oboda stavbe in se nanaša na zunanji rob nosilne konstrukcije stavbe. Preko določene tlorisne dimenzije lahko segajo le fasadni sloji, nadstreški nad vhodi, napušči in fasadni poudarki. Fasadni poudarki so izstavljeni deli fasade, na primer izstavljena okna, poudarjene loggie ali balkoni, ki lahko segajo preko določene tlorisne dimenzije.
– Višina stavbe je najvišja točka stavbe, merjena od kote finalnega tlaka v pritličju.
Regulacijske linije, gradbene meje so razvidne iz kart št. 8 – Regulacijska karta.
11.2. Oblikovanje stavbe
Pri oblikovanju novogradenj je treba upoštevati naslednja pogoja:
– Stavba mora upoštevati zgoraj navedene regulacijske elemente.
– Stavba mora biti izvedena iz trajnih materialov ter morajo biti oblikovane sodobno in kakovostno.
Stavba za proizvodnjo:
– namembnost: pretežno (60%) proizvodnja in predelava kovinske galanterije,
– skupna tlorisna dimenzija: 1. faza 15,72 x 50,94 m, 2. faza 15,72 x 40,94 m, dopustno odstopanje je ±0,50,
– etažnost: delno P, delno P+1 – uprava,
– največja dopustna višina objekta: 8,50 m, odstopanje je mogoče navzdol,
– streha: dvokapnica z naklonom do največ 15 stopinj,
– fasada: uporabijo naj se kakovostni trajni materiali, fasadne plošče, vhodi naj se oblikovno poudarijo,
– najmanjši odmiki stavbe od parcelnih mej so določeni v Regulacijski karti. Odmiki se nanašajo na fasado nadzemnega dela stavbe.
Stavba nadstrešnica:
– skupna tlorisna dimenzija: max. 72.64 x 3.21,94 m,
– streha: enokapnica,
– fasada: nadstrešnica je lahko zaprta iz treh strani,
– najmanjši odmiki nadstrešnice od parcelnih mej so določeni v Regulacijski karti.
– največja dopustna višina objekta: 8,50 m, odstopanje je mogoče navzdol,
11.3. Lega stavb
Lega stavbe je razvidna iz načrta Regulacijske karte, načrta Arhitekturnih, krajinskih, in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev.

Znotraj celotnega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je dovoljena izvedba vseh tistih pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za priključitev objektov in drugih prostorov na javno komunalno infrastrukturo.
V območju urejanja občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je opredeljeno z regulacijskimi linijami so dovoljeni še:
– nadstreški nad prostorom za zbiranje odpadkov,
– enoetažna pritlična lopa, namenjena shranjevanju orodja, vrtne opreme in podobno, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– nadstrešek, to je streha pred vhodom v objekt, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke in podobno, če je njegova površina največ 30 m2 in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta;
– zbiralnik za kapnico s prostornino do 30 m3.
Druga določila, ki veljajo za gradnjo pomožnih objektov:
– pomožni objekti morajo biti najmanj 1,50 m oddaljeni od sosednje meje,
– pomožni objekti so lahko tudi drugače oblikovani kot je glavna stavba na zemljišču.
Enostavni objekti morajo izpolnjevati zahteve veljavnega predpisa o enostavnih in nezahtevnih objektih.

Dovoz do stavb za proizvodnjo bo z uvozno-izvozno širino 5,0 m. Dovoz se priključuje na javno pot št. 853711.
Dovoz se v skladu z predpisi o kategorizaciji javnih cest opredeli kot javna pot št. 853711, ki služi za dostop do drugih zemljišč.
V območju se načrtuje tudi povezovalna cesta za napajanje poslovne cone in ki je prikazana na karti št. 9. Izvedba povezovalne ceste se izvede le v primeru širitve poslovne cone in ne v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo poslovne stavbe. V območju povezovalne ceste ni predvidena gradnja stavb. Za ureditev mirujočega prometa je treba na južnem delu stavbe predvideti parkirna mesta. Parkirna mesta se zagotovijo na zemljišču investitorja.

Obravnavana stavba bo priključena na projektirano komunalno-energetsko omrežje. Občinski podrobni prostorski načrt obravnava komunalne vode in priključke do meje ureditvenega območja oziroma do točke priključka na javno komunalno-energetsko omrežje. Razmejitev je razvidna v karti Zbirni načrt komunalnih vodov.
15.1. Kanalizacija
Na območju obravnavane gradnje stavbe za proizvodnjo je predvidena kanalizacija ločenega sistema. Potekala bo po trasi nove dostopne ceste v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Na javno kanalizacijo za komunalne odpadne vode se bodo priključevale vse komunalne odpadne vode iz novo predvidene stavbe za proizvodnjo.
Na javno kanalizacijo za padavinske vode se bodo priključevale vse padavinske vode s ceste ter padavinske vode z utrjenih površin in streh stavbe za proizvodnjo. Vse padavinske vode z utrjenih površin objektov morajo biti pred priklopom na javno kanalizacijo očiščene preko internega lovilca olja.
Vse trase kanalov so prilagojene terenskim pogojem in usklajene z obstoječimi in predvidenimi komunalnimi vodi. Projektirani kanali omogočajo priključitev z leve in desne strani.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati naslednje predpise:
– Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05),
– Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 45/07),
– Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05),
– Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07).
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
15.2. Vodovod
Na območju predvidene dovozne ceste se nahaja vodovodni priključek in skupni vodomerni jašek za vodooskrbo bližnjega romskega naselja. Nosilec del je bila Občina Ribnica. V prostorskem načrtu je potrebno predvideti prestavitev jaška izven dovozne ceste, za kar mora biti pridobljeno tudi soglasje lastnika zemljišča. Stroške prestavitve ne trpi upravljavec vodovoda.
Stavba za proizvodnjo v ureditvenem območju bo priključena z navezavo na obstoječe sekundarni vodovodni cevovod PVC-160. Dokončna rešitev vodooskrbe predvidenega objekta oziroma vodooskrbe obravnavanega območja, bo podana v projektnih pogojih upravljavca vodovoda, v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.Predvideni vodovod je opremljen z nadzemnimi hidranti.
Sanitarno in pitno vodo in potrebno požarno vodo je mogoče zagotoviti iz obstoječih vodnih virov.
Pogoje in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo okrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja, določa Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občline Ribnica. Tehnično izvedbo in uporabo javnih vodovodov ter zaščito koridorjev cevovodov ureja Tehnični pravilnik o javnem vodovodu na območju Občine Ribnica.
Dokončna rešitev vodooskrbe predvidenega objekta oziroma vodooskrbe obravnavanega območja bo podana v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Pred izvedbo priključka si mora investitor pridobiti soglasje za priključitev upravljavca vodovoda.
15.3. Ogrevanje
Za ogrevanje objektov je prevideno ogrevanje na plin.
Stavbo v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba priključiti na sistem oskrbe z zemeljskim plinom, lahko pa se uporabi tudi obnovljive vire energije (sončna energije, biomasa, bioplin, geotermalna energija ...). Dokončna rešitev priključevanja na plinovodno omrežje predvidenega objekta, bo podana v projektnih pogojih upravljavca plinovodnega omrežja, v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.
15.4. Elektroenergetski vodi
Za oskrbo z električno energijo bo treba zgraditi razvod nizkonapetostnih priključnih vodov iz obstoječega omrežja. Zemeljski kabli srednjenapetostnih vodov, nizkonapetostnih priključnih vodov in vodov javne razsvetljave bodo speljani v kabelski kanalizaciji.
Za priključitev objekta sta dopustni dve varianti:
– izgradnja nove transformatoske postaje s priključnim 20 kV kablovodom;
– priključitev na nizkonapetostnem nivoju po izgradnji predvidene transformatorske postaje TP Riko Lakirnica.
Varianta priključitve je odvisna od predvidene priključne moči, tehničnih možnostih izvedbe in možnosti pridobitve soglasij lastnikov prizadetih parcel.
Ostali pogoji:
Za vso elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno skladno z predisom o graditvi objektov izpolniti pogoje za začetek gradnje. Za nizkonapetosni priključek moraj biti pridobljena lastninska ali druga stvarna oziroma obligacijska pravica, ki omogoča gradnjo na zemljiščih po katerih bo priključek potekal, ter projekt za izvedbo.
Za nizkonapetostni priključek mora biti izdelana projektna dokumentacija.
Pri projektiranju in gradnji objekta je poleg projektnih pogohjev ter soglasja za priključitev potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde in veljavno tipizacijo DES januar 1981.
V fazi pridobivanja »dokazila o pravici graditi« ali lastninske, druge stvarne oziroma obligacijske pravice, morajo biti pridobljene overjene tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo razvidno, da ima Elektro Ljubljana d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.
Za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje Elektro Ljubljana d.d. na projektne rešitve.
Pred izvedbo priključka si mora investitor pridobiti soglasje za priključitev in skleniti pogodbo o priključitvi objekta na elektroenergetsko omrežje.
Merilno priključne omarice morajo biti postavljene na stalno dostopnem mestu, skladno z veljavno uredbo o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije.
Za primer rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših porabnikov, si mora odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja, oziroma sistem brezprekinitvenega napajanja.
Investitor je dolžan naročiti in plačati vse stroške morebitne prestavitve ali predelave elektroenergetske infrastrukture, ki jih povzroča z omenjeno gradnjo.
15.5. Telekomunikacijski vodi
Objekti bodo priključeni na telekomunikacijsko omrežje (TK).
Za potrebe občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba zgraditi kabelsko kanalizacijo od točke navezave na telekom omrežje.
15.6. Javna razsvetljava
V ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je predvidena gradnja interne javne razsvetljave.
15.7. Odpadki
Pri projektiranju je treba upoštevati Pravilnik o minimalnih pogojih za določitev zbirnega in odjemnega mesta ter o načinu določanja velikosti posod za zbiranje komunalnih odpadkov.
Odlaganje odpadkov se mora izvesti na način, da ne bo privabljalo divjih živali, zlasti rjavega medveda. Izvesti je potrebno posebno mesto za odpadke, ki je zaprto in v kateri so nameščene posode za odpadke.
15.8. Odstopanja
Odstopanja pri trasah komunalnih ter energetskih vodov in naprav so dovoljena s soglasjem upravljavcev. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora.
V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta ni bilo mogoče predvideti.

16.1. Varstvo pred hrupom
Po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08) se obravnavana lokacija glede na namensko rabo prostora uvršča v območje, kjer velja IV. stopnja varstva pred hrupom.
16.2. Osončenje
Pri projektiranju je treba upoštevati določila Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. Naravna osvetlitev objektov ne sme biti zagotovljena izključno skozi odprtine, ki so usmerjene v območju od severovzhodne do severozahodne smeri.
16.3. Varstvo vodnih virov
Obravnavano območje ne leži v vodovarstvenem območju vodnih virov. Pri projektiranju je treba upoštevati naslednje pogoje:
– kanalizacijski sistemi morajo biti izvedeni neprepustno za vodo, neprepustnost se potrdi s tlačnim preskusom;
– vse parkirne površine v okolici objektov morajo biti utrjene in obrobljene z robniki. Padavinske odpadne vode s teh površin se morajo stekati v kanalizacijo za padavinske vode ali neposredno v Jarčji potok preko cestnega požiralnika z lovilnikom olj.

Obravnavano območje se nahaja v ekološko pomembnem območju: Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri – koda 80000 (Uredba o ekološko pomembnih območjih, Uradni list RS, št. 48/04).
Obravnavano območje se ne nahaja v območjih varstva kulturne dediščine.

V okviru varstva pred požarom se izvedejo naslednji ukrepi:
– intervencijske poti in površine,
– zunanje hidrantno omrežje,
– potrebni odmiki med objekti,
– poti za evakuacijo.
Intervencijske poti in površine
Vsa zemljišča v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so v primeru požara dostopna po občinski cesti 853711 in po predvideni dovozni cesti.
Utrjene intervencijske poti in dostopi morajo biti široki najmanj 4,00 m s potrebnimi razširitvami v območju radijev. Vse povozne površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10 t.
Delovne površine
Delovne površine za gasilna vozila so prikazana v grafičnem delu odloka.
Hidrantna mreža
V primeru požara se za gašenje uporablja voda iz predvidenega javnega hidrantnega omrežja v naselju. Hidranti so predvideni na medsebojni razdalji največ 150 m.
Intervencijske poti, postavitvene površine in hidranti so prikazani v načrtu Požarnega varstva.
Odmiki
Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte.
Evakuacijske poti
Evakuacijsko pot in evakuacijske površine predstavlja dostopna cesta do objekta.
Za načrtovan objekt, se mora v sklopu izdelave projektne dokumentacije projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati študija požarne varnosti. Investitor je dolžan pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje.

Obravnavana lokacija se nahaja v seizmičnem območju z intenziteto V. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne protipotresne ukrepe.
Za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta niso predvideni ukrepi za obrambo.

Parcelacija zemljišča je določena na karti Načrt parcelacije.
Zemljišče namenjeno za gradnjo sestavljajo parcele: 382/2, 490/14, 382/5, 1440/2 – del, vse k.o. Ribnica.

V območju, ki se ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, so opredeljena zemljišča za javno dobro in sicer predstavljajo dovozno pot do zemljišča, namenjenega za graditev proizvodne stavbe.

Prvo etapo predstavlja gradnja prometne in komunalne infrastrukture. V drugi etapi se bo gradila stavba za proizvodnjo. Obe etapi pa se lahko izvajata tudi sočasno.

V času gradnje je treba zagotoviti geotehnični nadzor in reden nadzor stanja obstoječih objektov zaradi gradbenih posegov v njihovi bližini.
Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Kadar se bo v času gradnje posegalo na sosednja zemljišča, si mora investitor pridobiti soglasje lastnikov teh zemljišč.
Investitor sodeluje 100-odstotno pri izvedbi tiste javne infrastrukture, ki je potrebna za realizacijo objektov v ožjem območju (ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta), v širšem območju pa v deležu, ki pripada njim (cestno omrežje, vodovod, kanalizacija).

Prostorske ureditve (gradnja stavb in komunalne infrastrukture) po tem načrtu se izvajajo sočasno oziroma v soodvisnosti. Predvidena povezovalna cesta nima vpliva na izdajo gradbenega dovoljenja za stavbo ali predvidene gredbeno inženirske objekte za delovanje stavbe.

Odlok velja do preklica oziroma do takrat, ko ga nadomesti nek drug prostorski izvedbeni akt.
Po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta so na zgrajenih objektih dovoljena investicijsko-vzdrževalna dela. Dopustne so tudi rušitve in nadomestne gradnje objektov. Za vse navedene posege se kot usmeritve za oblikovanje objektov smiselno upoštevajo določila 9., 10. in 11. člena tega odloka, za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov pa določila 13. člena tega odloka.

Občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja ZN R7/04 – del je stalno na vpogled pri:
– Občini Ribnica,
– Upravni enoti Ribnica.

Ta odlok začne veljati peti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.