Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB-1, ZMetD, 66/06 – odločba US, 33/07 – ZPNačrt, 70/08 in 108/09), Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB1, 14/05 – popr., 111/05 – odl. US, 120/06 – odl. US, 126/07, 57/09 – odl. US, 108/09), Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), 35. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4, 29/07 – odl. US, 58/07 – odl. US, 16/08 – odl. US, 17/08, 21/08 – popr., 108/09, 109/09 – odl. US), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Škocjan (Uradni list RS, št. 40/97, 51/01), 15. člena Statuta Občine Škocjan, UPB (Uradni list RS, št. 101/06) je Občinski svet Občine Škocjan na 29. seji dne 11. 5. 2010 sprejel

(1) S tem odlokom se določajo pogoji in način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba), na območju Občine Škocjan ki obsega:
– splošne določbe,
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– pogoje izvajanja javne službe,
– izvajanje javne službe na območjih, kjer je javna kanalizacija,
– izvajanja javne službe na območjih brez javne kanalizacije,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– viri financiranja in način obračunavanja storitev,
– nadzor nad izvajanjem in kazenske določbe,
– prehodne in končne določbe.
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji.

Namen odloka je:
– zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
(1) Komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
(2) Padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
(3) Industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
(4) Komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
(5) Mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
(6) Greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo;
(7) Obstoječa greznica je obstoječa greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
(8) Nepretočna greznica je nepretočna greznica iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo;
(9) Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
(10) Obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;
(11) Območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine;
(12) Javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov;
(13) Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
(14) Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti;
(15) Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. Črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;
(16) Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. Peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
(17) Območje poselitve je območje poselitve v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, ali v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
(18) Vodovarstveno območje je območje v skladu s predpisom, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo;
(19) Občutljivo območje zaradi evtrofikacije je območje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
(20) Občutljivo območje zaradi kopalnih voda je območje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
(21) Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
(22) Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije;
(23) Mala komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2.000 populacijskih ekvivalentov, v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo na naslednji način:
– S prezračevanjem v naravnih ali prezračevanih lagunah v skladu s standardom SIST EN 12255-5,
– V bioloških reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s standardom SIST EN 12255-6,
– V bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN 12255-7,
– Z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim tokom.
Za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja do 50 populacijskih ekvivalentov (v nadaljnjem besedilu: mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo čiščenja do 50 PE) se šteje tudi naprava za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s standardi od SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave za predčiščeno komunalno odpadno vodo ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla;
(24) Biološka razgradnja je molekularna razgradnja sestavin odpadne vode ali blata zaradi delovanja živih organizmov;
(25) Usedalnik je gradbeni proizvod, namenjen izločanju usedljivih snovi zaradi predčiščenja komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi;
(26) Dodatna obdelava odpadne vode je dodatna obdelava odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
(27) Vplivno območje kopalnih voda je območje vseh površinskih voda gor vodno od kopalne vode, vključno s 300 m širokim obrežnim pasom ob teh vodah, od koder je čas dotoka do meje območja kopalne vode enak ali manjši od 48 ur, na morju pa tudi območje 700 m širokega pasu morja ob kopalni vodi;
(28) Območje poselitve je območje iz predpisa, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
(29) Ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode je čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
(30) Obstoječa stavba je stavba, za katero je izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je v uporabi pred tem dnem;
(31) Usedalnik blata je del pretočne greznice oziroma MČN, vgrajen neposredno za dotočno cevjo, namenjen shranjevanju in gnitju blata, izdelan iz nepropustnega betona ali drugega nepropustnega materiala. Lahko je izveden kot usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato in odpadno vodo (v nadaljnjem besedilu: usedalnik blata);
(32) Začasni priključek je priključek, ki po vsebini ustreza elementom, ki so opredeljeni v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji;
(33) Zakraselo območje je območje v nižinah, sredogorju ali visokogorju, kjer se pojavljajo kraški pojavi kot so požiralniki, kraške jame, škraplje, vrtače, kraški kanali in odprte razpoke, ki omogočajo hitro pretakanje vode skozi vodonosnik, v katerem prevladuje kanalska poroznost, vzdolž katere je hitrost toka podzemne vode hitrejša kot v preostalem delu vodonosnika (kraški vodonosnik), ali v katerem prevladuje poroznost razpok z značilnostmi toka podzemne vode v kraškem vodonosniku (razpoklinski vodonosnik);
(34) Uporabnik stavbe je lastnik, najemnik ali druga oseba, ki uporablja stavbo ali del stavbe, kjer nastaja komunalna odpadna voda;
(35) Prva skupina uporabnikov so gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti.

(1) Občina Škocjan je lastnik objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in zagotavlja izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju Občine Škocjan, v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom.
(2) Izvajalec obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in upravljavec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju Občine Škocjan je javno podjetje Komunala Novo mesto d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).
(3) Izvajalec obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in upravljalec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju Občine Škocjan je lahko tudi drugi izvajalec, izbran skladno z določili Odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Škocjan.

Izvajalec mora opravljati javno službo na območju Občine Škocjan v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: Program oskrbe), ki ga izdela skladno s pravilnikom.

Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Škocjan se prostorsko zagotavlja:
– v Centralni čistilni napravi Novo mesto za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvajajo preko centralnega kanalizacijskega omrežja, iz območij, ki so nanj priključena,
– v malih komunalnih čistilnih napravah zmogljivosti do 2.000 PE populacijskih ekvivalentov za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvajajo preko javnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so priključene nanje in z njimi upravlja izvajalec javne službe,
– v pretočnih in nepretočnih greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah (mala komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2.000 PE, v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo; v nadaljnjem besedilu: MČN) za odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljnjem besedilu: objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki. V primeru, da MČN upravlja upravljavec mora bit le-ta izbran in potrjen s strani vseh lastnikov MČN.

Prevzem in ravnanje z blatom iz greznic in MČN in komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se prostorsko zagotavlja v Centralni čistilni napravi Novo mesto.

(1) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati:
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije,
– obdelavo blata,
– obratovalni monitoring za komunalne čistilne naprave.
(2) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za objekte v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbe ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic,
– prevzem blata iz pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta,
– prevzem blata iz MČN najmanj enkrat na štiri leta,
– obratovalni monitoring in izdaja potrdil in strokovnih ocen obratovanja za male komunalne čistilne naprave.
(3) Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet urejanja tega odloka.

(1) Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi (v nadaljnjem besedilu: pogoje), soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja) in potrdila in strokovne ocene na podlagi predložene dokumentacije, in sicer:
A. za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju,
B. za pogoje, soglasja, potrdila in strokovne ocene:
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom kanalizacijskega priključka v sklopu načrta zunanje ureditve,
C. za soglasja za priključitev obstoječih objektov oziroma drugih objektov:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti objekta,
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– projekt za izvedbo interne kanalizacije objekta,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za industrijske odpadne vode,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
D. za soglasja za začasni priključek:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
E. za soglasja za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisanim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi objekta,
F. za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
(2) Za obstoječe objekte, ki se ob uveljavitvi tega odloka nahajajo na območju stavbnih zemljišč, določenim z občinskim prostorskim načrtom, je izjemoma na kanalizacijsko omrežje možno začasno priključiti tudi objekte brez gradbenega ali uporabnega dovoljenja, če je to v interesu investitorja in lokalne skupnosti pod pogojem, da:
– investitor oziroma lastnik objekta občini k vlogi za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka predloži dokazilo o začetem postopku legalizacije objekta in pred priključitvijo objekta občini plača komunalni prispevek ali
– ob vlogi za izdajo odločbe za odmero komunalnega prispevka podpiše izjavo, s katero prevzema obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja v roku 1 leta po izdaji odločbe o odmeri komunalnega prispevka ter vse finančne in ostale posledice, ki bi iz tega naslova lahko bremenile lokalno skupnost v zvezi z omogočeno začasno priključitvijo njegovega objekta na kanalizacijsko omrežje in pred priključitvijo objekta občini plača komunalni prispevek.
(3) Izvajalec lahko z namenom racionalizacije postopkov po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacijo iz prvega odstavka tega člena, vendar ne v manjšem obsegu, kot to zahteva Zakon o graditvi objektov.

(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last Občine Škocjan.
(2) Za prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov,
– poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov s predloženim video posnetkom,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javne kanalizacije.
(3) Izvajalec lahko ob soglasju Občine Škocjan z namenom racionalizacije postopkov po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz drugega odstavka tega člena.

Obstoječa delujoča lokalna kanalizacijska omrežja s pripadajočimi objekti, se predajo v last Občine Škocjan in v upravljanje izvajalcu na podlagi pregleda, pisnega strokovnega mnenja izvajalca in ocene vrednosti predanega omrežja. Mnenje izvajalca lahko nadomesti manjkajoče dokumente, predpisane v drugem odstavku 10. člena, do pridobitve upravnega akta o legalizaciji. Postopek prevzema po pooblastilu Občine Škocjan opravi izvajalec. Prevzem se opravi s pogodbo, s katero se vpletene stranke zavežejo, da bodo v pogodbenem roku legalizirale predano kanalizacijsko omrežje in zagotovile sredstva za sanacijo.

Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno po ločenem in mešanem sistemu. Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem sistemu, razen v primerih, ko:
– padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,
– zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,
– je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.

Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
– kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne in padavinske odpadne vode,
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode,
– čistilne naprave,
– razbremenilniki visokih vod,
– zadrževalni in pretočni bazeni,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije.

(1) Naprave in objekti uporabnika so:
– kanalizacijski priključki od javne kanalizacije do objekta,
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod, peskolovi in lovilci olj,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi ali drugih objektih.
(2) Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz objekta. Kanalizacijski priključek je sestavni del objekta in je zato v zasebni lasti. Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija.
(3) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec v projektni dokumentaciji.
(4) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu soglasje oziroma služnostno pogodbo lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
(5) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven objekta, je lastnik dolžan v objektu urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati preglede odpadne vode.
(6) Naprave in objekte iz 14. člena odloka upravlja in vzdržuje uporabnik na svoje stroške.

(1) Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna.
(2) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE in pri tem ni potrebno premagovati več kot 5 m negativne višine.
(3) Izvajalec mora lastnika objekta obvestiti v roku 30 dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora, pod nadzorom izvajalca, opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(4) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode.
(5) Izvajalec javne službe lahko v skladu s predpisi v pogodbi o priklopu določi uporabniku storitve javne kanalizacije obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu z kriteriji določenimi v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.
(6) Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo tehnološko odpadno vodo obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka, izvesti merilno mesto v skladu z zahtevami izvajalca javne službe.
(7) Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne službe.

(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena, ali ko to zahteva položaj in velikost objektov, se izjemoma dovoli po navodilih izvajalca tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev po navodilih izvajalca več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.

(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi vloge lastnika objekta in izpolnitvi naslednjih pogojev:
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca,
– pridobljeno soglasje lastnika infrastrukture.
(2) Lastnik je dolžan vlogo podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika. O medsebojnih obveznostih se sklene pogodba.

Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z Zakonom o graditvi objektov pod nadzorom izvajalca.

Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustreza evropskim normativom (EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji.

V mešano kanalizacijo ni dovoljeno odvajati strešnih in drenažnih vod, vodotokov ter podtalnic, če obstaja možnost ponikanja v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok.

(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, velja za lastnike novih objektov obvezna izgradnja MČN oziroma nepretočne greznice.
(2) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih rokih in jih nadomestiti z nepretočnimi greznicami ali MČN, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom, glede tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode. Dodatno obdelavo odpadne vode je potrebno izvesti z ustrezno membransko filtracijo ali dodatno obdelati na drug način do takšne stopnje, da niso preseženi mikrobiološki parametri, ki so predpisani za komunalne čistilne naprave. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MČN s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije, za upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca naprav.
(3) V skladu z uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav izvajalec izdela na stroške uporabnika obratovalni monitoring oziroma za naprave do zmogljivosti 50 PE izdela oceno obratovanja v skladu z zgoraj navedeno uredbo.
(4) Ob izdelavi ocene obratovanje je treba preveriti:
– način nastajanja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v malo komunalno čistilno napravo, v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz 3. člena uredbe, uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– način odvajanja očiščene komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz 3. člena uredbe uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– izpolnjevanje pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz 4. člena uredbe uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– zmogljivost male komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo,
– skladnost male komunalne čistilne naprave s standardi, navedenimi v 1. točki 2. člena uredbe uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav ali s priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napravah, ki jih ministrstvo objavlja na svojih spletnih straneh,
– vodenje obratovalnega dnevnika v skladu z 12. členom uredbe uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(5) Ceno izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ter izdelave ocene obratovanja kot storitev javne službe potrdi občinski svet na predlog izvajalca občina v skladu z merili iz predpisa, ki ureja oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in iz MČN in komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic na celotnem območju Občine Škocjan po Programu oskrbe.

(1) Velikost obstoječega usedalnika blata ugotovi izvajalec na podlagi razpoložljive projektne dokumentacije, oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami izvajalca pri prvem odvozu oziroma prevzemu blata.
(2) Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika določi izvajalec v Programu oskrbe na podlagi prostornine usedalnika blata.

(1) Izvajalec je dolžan o nameri prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode uporabnika pisno obvestiti vsaj deset dni pred začetkom opravljanja storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda.
(2) Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem pravico enkratne prestavitve najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljši od treh mesecev. O takšni nameri mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti vsaj dva dni pred začetkom opravljanja storitve.
(3) Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga v dogovoru z izvajalcem ne prestavi, ter s tem onemogoči izvedbo storitve, ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale stroške po ceni za prevzem blata. Stroška ravnanja z blatom izvajalec uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati.
(4) Uporabnik ni dolžan plačati stroškov storitev iz tretjega odstavka tega člena, če zaradi dokazane daljše odsotnosti upravičeno (daljša bolniška odsotnost ali višja sila) ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev.

Blato iz pretočnih greznic in MČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se lahko odvaža samo v sprejem v Centralno čistilno napravo Novo mesto ali drugo ustrezno lokacijo, ki jo določi izvajalec, zato je prepovedano odvažanje in odlaganje v naravno okolje, v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo.

Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje pravice in dolžnosti:
– zagotavljati javno službo,
– zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MČN,
– zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
– zagotavljati obratovanje in obnavljanje javne kanalizacije, prizadeta zemljišča pa vzpostavljati v stanje pred posegom,
– izdelovati Program oskrbe in ga objavljati na svojih spletnih straneh in v uradnem lokalnem glasilu,
– izdelovati program ravnanja z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju dejavnosti,
– sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo,
– izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja MČN in nepretočnih greznic ter voditi ustrezne evidence o teh objektih,
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev,
– voditi kataster o objektih in napravah javne kanalizacije na stroške lastnika infrastrukture,
– voditi predpisane evidence o javni infrastrukturi,
– izdelovati in posredovati na ustrezne občinske in državne službe predpisana poročila v zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenje odpadnih vod na območjih z in brez urejene javne infrastrukture,
– redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov,
– izvajati preglede in prevzeme javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MČN,
– izvajati investicijska vzdrževalna dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri lastnika infrastrukture na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih vod,
– izvajati tekoča vzdrževalna dela na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih vod,
– uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom in jih o tem obveščati,
– izvajati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode, ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja,
– nadzirati iz naslova zagotavljanje nemotenega delovanja javne kanalizacije stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika,
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah, oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja,
– voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti, ter državnih organov in služb na podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah, Zakona o lokalni samoupravi in tega odloka,
– izdajati projektne pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih,
– izvajati druge obveznosti tega odloka.

Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MČN in greznic, vendar mora pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča.

(1) Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča na območju Občine Škocjan, priključenega na javno kanalizacijo oziroma koristnik storitve javne službe. V primeru, da uporabnik objekt, del objekta ali utrjenega zemljišča preda v najem, je dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.
(2) Uporabniki imajo naslednje pravice in dolžnosti:
– odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, MČN ali nepretočno greznico,
– pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok,
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave vgrajene vanjo,
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,
– vzdrževati greznice in MČN,
– izvajati predpisane meritve komunalnih odpadnih in padavinskih vod ter komunalnih industrijskih vod,
– omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču,
– omogočati izvajalcu dostop do greznice oziroma MČN in prevzem vsebine,
– obvestiti izvajalca o začetku gradnje MČN, mu omogočiti pregled in prevzem MČN in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MČN,
– obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naziva, naslova, lastništva objekta, in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode in obračun stroškov,
– plačevati stroške storitev javne službe,
– urediti medsebojno delitev stroškov, kadar imajo uveden obračun porabe pitne vode na osnovi enega obračunskega vodomera in izvajalcu posredovati od lastnikov oziroma upravnika podpisan delilnik stroškov,
– obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe,
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.

Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.

Uporabnik ima pravico od izvajalca zahtevati odškodnino za dokazano škodo nastalo zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po krivdi izvajalca, oziroma opustitve vzdrževanja javne kanalizacije.

Viri financiranja gospodarske javne službe so:
– Plačilo storitev odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda
– Plačilo storitev čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda
– Plačilo storitev vezanih na izvajanje službe na območjih brez javne kanalizacije
– Sredstva občinskega proračuna
– Sredstva državnega proračuna in državnih skladov
– Sredstva okoljskih dajatev
– Dotacije in subvencije
– Komunalni prispevek in ostali prispevki občanov
– Drugi viri.

(1) Uporabniki so dolžni kriti stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
(2) Uporabniki so dolžni kriti stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.
(3) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno.

(1) V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve javne službe:
– odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode in storitve, vezane na nepretočne greznice,
– čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
– storitve, vezane na obstoječe greznice in MKČN.
(2) Uporabniki, ki uporabljajo storitve gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda so razdeljeni v naslednje skupine:
– gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti,
– vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost.
(3) Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti, ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti oziroma se uporablja kriterij, ki je enak za objekte, kjer ni merjenja porabe pitne vode preko števca porabe pitne vode.

Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se pri kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.

(1) Omrežnino predstavljajo stroški javne infrastrukture na območju občine, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda in zajemajo:
– stroške amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura ali stroške najemnine infrastrukture te javne službe,
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe,
– stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost in povzročeno škodo povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe,
– finančne odhodke ki vključujejo obresti in druge stroške povezane z dolžniškim financiranjem izgradnje infrastrukture.
(2) Omrežnina se zaračunava uporabnikom za storitve odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, za storitve prevzemanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda iz nepretočnih greznic, za storitve odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda in za storitve čiščenja prevzetega blata iz obstoječih greznic in MKČN.
(3) Omrežnina se določi na letni ravni in se lahko obračuna mesečno v evrih, glede na faktor, oblikovan po različnih zmogljivostih vodovodnih priključkov, določenih z močjo obračunskega vodomera in pretokom v m3/h, skladno z naslednjo preglednico:

+----------------------+-------------------+------------------+
|       Vodomer        |  Pretok (v m3/h)  |      Faktor      |
+----------------------+-------------------+------------------+
|        DN 13         |         3         |       1,00       |
+----------------------+-------------------+------------------+
|        DN 20         |         5         |       1,67       |
+----------------------+-------------------+------------------+
|        DN 25         |         7         |       2,50       |
+----------------------+-------------------+------------------+
|        DN 32         |         12        |       4,00       |
+----------------------+-------------------+------------------+
|        DN 50         |         30        |       10,00      |
+----------------------+-------------------+------------------+
|        DN 80         |        100        |       33,33      |
+----------------------+-------------------+------------------+
|        DN 100        |        150        |       50,00      |
+----------------------+-------------------+------------------+
|        DN 150        |        300        |      100,00      |
+----------------------+-------------------+------------------+

(4) V primeru, da je stavba opremljena z obračunskim vodomerom, ki ni naveden v preglednici iz prvega odstavka tega člena, se za tak vodomer izračuna sorazmeren faktor omrežnine z upoštevanjem dejanskega nazivnega pretoka tega vodomera.
(5) V primeru, da stavba, za katero se opravljajo storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin ni opremljena z vodomerom, se obračuna omrežnina, ki je določena za vodomer DN 20.
(6) Omrežnina za storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh se obračuna glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.

(1) Stroški izvajanja storitev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda vključujejo:
– proizvajalne stroške,
– splošne stroške izvajanja javne službe,
– donos na vložena sredstva izvajalca (v višini donosa zadnje izdane obveznice RS povečane za 1 odstotno točko).
(2) Stroški izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se delijo glede na dobavljeno količino pitne vode oziroma na količino opravljene storitve v zadnjem zaključenem poslovnem letu, obračunane v eurih/m3.

(1) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin je izražena v m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih vod in velja tudi za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in njen odvoz in ravnanje z njimi na komunalni čistilni napravi.
(2) Uporabnikom, ki nimajo urejenega sistema meritve porabe pitne vode se količina odpadnih voda določi na način iz Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (normirana poraba po DN 13 ali 0,15 m3 na osebo na dan), oziroma na osnovi z stanu uporabnika in izvajalca javne službe potrjenega internega merilnega mesta.
(3) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin je izražena v m3 in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe in utrjeno površino, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki pade na utrjeno javno površino ali streho, pri čemer se za povprečno letno količino šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj.
(4) Obračunano količino padavinske odpadne vode lahko izvajalec, v primeru izvedbe ukrepov zadrževanja ali zmanjševanja količin na strani uporabnika, zmanjša za največ 50%.
(5) Enota količine storitve prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali MKČN je izražena v m3 uporabnega volumna usedalnika blata. Enota količine storitve obratovalnega monitoringa je izražena v eurih/enkratno storitev. Količine storitve se praviloma obračunava po izvedeni storitvi.
(6) Količine ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena se pri uporabnikih, ki so dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode, upošteva še faktor onesnaženosti, kateri se ugotavlja v skladu s Tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji.

Stroški okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode so stroški okoljskih dajatev v skladu s predpisi, ki določajo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja.

(1) Stroške odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda se uporabnikom zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju. Dejansko porabo se ugotavlja najmanj enkrat letno, ko se izvede tudi poračun akontacij.
(2) Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno. Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne padavinske vode se zaračunava za utrjene površine večje od 400 m2 in strehe večje od 200 m2 tlorisne površine. Stroške se obračunava v primeru odvajanja v javno kanalizacijo.
(3) Uporabniki morajo plačati zaračunane storitve najpozneje v 18 dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače oziroma ni s pogodbo določen drugačen rok plačila.

(1) Cene storitev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda pripravi izvajalec javne službe skladno z določili tega odloka in zakonskimi predpisi o določanju cen komunalnih storitev v Republiki Sloveniji, potrjuje pa jih občinski svet.
(2) Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV.

Lokalna skupnost lahko subvencionira ceno storitve posamezne javne službe samo za prvo skupino uporabnikom v tistem delu, ki se nanaša na ceno uporabe javne infrastrukture, ne more pa subvencionirati cene storitve, s katero se pokrivajo stroški izvajalca in javnih dajatev.

Izvajalec javne službe lahko uporabniku, pri katerem se zaradi okvare na notranji vodovodni napeljavi pojavi izjemno velika poraba vode, katere količina je osnova za kritje stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, te stroške delno odpiše. Odpis stroškov, ki izhajajo iz področja odvajanja in čiščenja odpadnih vod se odpišejo v skladu s pravilnikom o odpisu komunalnih storitev, ki ga potrdi občinski svet.

Zaradi neplačevanja oziroma zamud pri plačevanju zaračunanih stroškov storitev povezanih z odvajanjem in čiščenjem komunalnih in padavinskih odpadnih voda lahko izvajalec gospodarske javne službe uporabniku po izpeljanem postopku obveščanja v skladu z odlokom o oskrbi s pitno vodo odklopi vodovodni priključek.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat.
(2) Vodenje postopka, izdajo plačilnih nalogov in odločb o prekrških zoper določbe tega odloka izvaja Medobčinski inšpektorat.
(3) Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni kršitve določil odloka in kršitelje prijaviti medobčinski inšpekcijski službi.

(1) Z globo 1.400 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba – izvajalec, če:
– ravna v nasprotju s 5. členom,
– ravna v nasprotju z 9. členom,
– ravna v nasprotju s 26. členom.
(2) Z globo 300 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe – izvajalca.
(3) Z globo 1.400 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju s 14. členom,
– ravna v nasprotju s 15. členom,
– ravna v nasprotju z 21. členom
– ravna v nasprotju z 28. členom,
– ravna v nasprotju z 29. členom,
– ravna v nasprotju z 32. členom,
– ravna v nasprotju s 50. členom.
(4) Z globo 300 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ter posameznik.
(5) Z globo 500 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če:
– ravna v nasprotju s 14. členom,
– ravna v nasprotju s 15. členom,
– ravna v nasprotju z 21. členom,
– ravna v nasprotju z 28. členom,
– ravna v nasprotju z 29. členom,
– ravna v nasprotju z 32. členom,
– ravna v nasprotju s 50. členom.

Tehnični pravilnik iz 1. člena tega odloka in pravilnik o odpisu komunalnih storitev iz 44. člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine Škocjan v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka.

Izvajalec z uveljavitvijo tega odloka v projektnih pogojih za območje brez javne kanalizacije ne dopušča gradnje pretočnih greznic, ampak dovoljuje samo nepretočne greznice ali male čistilne naprave.

Do izdelave katastra prispevnih površin za obračunavanje padavinskih voda se stroški odvajanja in čiščenja padavinskih voda ne obračunavajo. Kataster izdela izvajalec javne službe v roku treh let od dneva veljavnosti na stroške lastnika javne infrastrukture.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o čiščenju in odvajanju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 54/06) in Pravilnik o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije (Uradni list RS, št. 77/06).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.