Na podlagi 61. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO1B in 108/09) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 - uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 39. seji dne 31. maja 2010 sprejel

V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja v mestnem središču (Uradni list SRS, št. 13/88, in Uradni list RS, št. 21/90, 16/91, 35/92, 15/93, 61/94, 34/96, 22/98, 68/99, 77/02, 69/03, 19/07, 95/07, 57/08, 98/08 in 110/08) se 1. člen dopolni tako, da se pika na koncu nadomesti z vejico in doda besedilo: »Genius Loci d.o.o., Ljubljana pod št. naloge 300/08 v aprilu 2010.«.

V 3. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Za območje sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območja urejanja v mestnem središču - za dele območij urejanja CO 1/6 Čopova ulica in CO 1/13 Južni trg se uporabljajo grafični načrti:

1. Katastrski načrt s prikazom območja               M 1:1000
2. Geodetski načrt s prikazom območja in             M 1:1000
funkcionalnih enot
3. Normativni elementi                              M 1:500«.

V 48. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»V novo zgrajenih stavbah je treba najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo vodo zagotoviti z uporabo enega ali več virov obnovljive energije (geotermalna, sončna energija ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.«.

Tabele iz 77. člena, ki določajo merila in pogoje za posege v prostor po posameznih funkcionalnih enotah območij urejanja, se spremenijo tako, da se devetnajsta, dvajseta in štiriintrideseta vrstica nadomestijo z novimi, ki se glasijo:

V 78. členu se dodata novi 9. in 10. točka, ki se glasita:
»9. CO1/6 Čopova ulica, funkcionalni enoti 10 in 4:
Predvideni posegi
Dopustna je gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture.
Dopustna je rekonstrukcija ali odstranitev obstoječega in izgradnja novega hotela visoke kategorije, na zemljišču parc. št.: 2597/1, 2597/2, 2598, 2599/2, vse k.o. Ajdovščina - površine 2290 m2.
Namembnost
Funkcionalna enota 10:
- 12111 - hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, razen motelov, penzionov, gostišč in podobnih stavb za nastanitev,
- 12112 - gostilne, restavracije in točilnice,
- 12301 - trgovske stavbe, razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic in pokritih tržnic,
- 12304 - stavbe za druge storitvene dejavnosti, razen avtopralnic,
- 12420 - garažne stavbe, razen čolnarn in gasilskih domov.
V pritličju je javni program z neposrednimi vhodi iz ulice, v zgornjih etažah je hotelski program s spremljajočimi dejavnostmi.
Funkcionalna enota 4:
- 21120 - lokalne ceste in javne poti.
Zazidalna zasnova
Glavni vhod v hotel je iz Slovenske ceste na osrednjem delu stavbe. Dopustno je urediti novo pasažo iz Slovenske ceste do Gledališke pasaže.
Tlorisni gabariti
Največji dopustni tlorisni gabarit stavbe je po celotnem zemljišču, namenjenem gradnji. Na delu fasade ob Nazorjevi ulici, vzhodno od historičnega dela stavbe, je dopustno nad koto 306.70 m. n. v., v funkcionalni enoti 4 izvesti izzidek širine največ 1.0 m. Gradbena linija pritličja in tipičnih etaž poteka po meji z obodnimi cestami do stavb Nazorjeva ulica 3 in Čopova ulica 42. V notranjosti funkcionalne enote 10 ni omejitev obsega stavbe. Ob Slovenski cesti so arkade, v svetli širini najmanj 4 m.
Terasni etaži morata biti od gradbenih linij in vzhodnega roba (ob stavbi Nazorjeva ulica 3) umaknjeni v notranjost, najmanj toliko, kot je določeno v grafičnem načrtu št. 3 »Normativni elementi«. Strehe druge terasne etaže so nepohodne.
Vertikalni gabariti
Etažnost stavbe je do 3 kleti, pritličje z galerijo, mezzanin, 4 nadstropja in 2 terasni etaži.
Kota vhoda 0.00 = 297.70 m. n. v.
Arkade morajo imeti najmanj obstoječo svetlo višino. Venec stavbe, razen na stiku s stavbo Čopova ulica 42, je predviden na višini 322.30 m. n. v., oziroma 24.60 m nad Slovensko cesto. Venec v dolžini ca. 5 m od stika s stavbo Čopova ulica 42, je na višini 318.80 m. n. v. oziroma 21.10 m nad Slovensko cesto. Višine vencev nadstropnih etaž lahko odstopajo do 0.2 m. Venec druge terasne etaže je na višini 329.70 m. n. v. oziroma 32.00 m nad Slovensko cesto. Višina stavbe je lahko višja za do 0.5 m, stavba ne sme biti nižja od prvotnega gabarita hotela iz leta 1939.
Oblikovna zasnova
Barvna prezentacija se določi na podlagi rezultatov sondiranja oziroma v skladu s funkcionalističnim značajem stavbe. Fasade morajo biti izvedene iz kakovostnih, trajnih materialov, nikjer na fasadah se ne sme uporabiti refleksno steklo. Strešna kritina na celotni stavbi mora biti iz bakrene ali po videzu podobne pločevine.
Trakt ob Slovenski cesti
Fasade Hotela Slon, v obsegu prvotnega gabarita hotela iz leta 1939, se rekonstruira z vsemi elementi (omet s fugami, tridelna in smučna okna, lože, horizontalni venci z bakrenimi obrobami). Sprejemljive so minimalne modifikacije mreže, ki jo ustvarjajo okna, na način, ki minimalno vpliva na značaj stavbe kot primera arhitekture medvojnega obdobja - funkcionalizma. Vse poznejše in predvidene nadzidave morajo biti jasno ločene od prvotnega gabarita hotela. Polkrožno zaključen vogal na križišču Slovenske ceste (v dolžini ca. treh okenskih osi) s Čopovo ulico (celoten del trakta s stopničastim zniževanjem gabarita) z ložami ter stolpičem kot višinskim poudarkom vogala v Čopovo ulico je treba dosledno prezentirati. V tem vogalnem delu nove nadzidave niso dopustne.
Trakt ob Nazorjevi ulici
Nova zazidava mora upoštevati obstoječ zazidalni sistem v Nazorjevi ulici, koncept strnjene robne zazidave, ki odraža parcelno razdelitev uličnega obrobja. Z oblikovanjem nove stavbe (npr. z odvzemanjem mas ali podobno) je treba ustvariti prehod med nižjim stavbnim fondom z vzhodne strani in višjim predvidenim traktom.
Etapnost gradnje
Posege je dopustno izvesti v dveh etapah, ločeno na segmentu historične stavbe in kasnejšega prizidka ob Nazorjevi ulici.
Obveznosti investitorjev
Tehnologijo gradnje je treba prilagoditi tako, da bo uporaba sosednjih obstoječih stavb čim manj motena.
Pred gradnjo je treba evidentirati gradbenotehnično stanje sosednjih stavb in zagotoviti način sanacije morebitnih nastalih poškodb.
Priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Vodovod
Hotel Slon bo priključen na javni vodovod preko novega vodovodnega priključka na obstoječi vodovod PE d 160 v Nazorjevi ulici in obstoječega priključka na vodovod LŽ DN 325 v Slovenski cesti.
Kanalizacija
Med predvideno garažno kletjo pod Hotelom Slon in predvideno garažno kletjo na severni strani Nazorjeve ulice se mora predviden prehod za pešce in vozila izvesti tako, da bo teme podzemnega prehoda ca. 5,00 m pod terenom oziroma pod dnom obstoječega kanala DN 600 na Nazorjevi ulici, ki je ca. -4.00 m.
Oskrba s plinom
Stavbe se za potrebe kuhe in tehnologije lahko priključijo na sistem zemeljskega plina - nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje. Pred odstranitvijo obstoječih stavb je treba odstraniti tangirane priključne plinovode. Glavni distribucijski plinovod po Čopovi ulici mora v času gradbenih del nemoteno obratovati, kar je treba zagotoviti z ustreznimi odmiki novo načrtovanih posegov. Za priključitev stavb bo treba zgraditi nove priključne plinovode do glavnega distribucijskega plinovoda po Čopovi ulici. Priključni plinovod se zaključi z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi stavbe.
Vročevod
Stavbe se za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode priključijo na sistem daljinskega ogrevanja - vročevodno omrežje. Glavni vročevod T521 mora v času gradnje novega hotela nemoteno obratovati, zato ga je treba pred odstranitvijo obstoječih stavb in gradnjo novih prestaviti izven vplivnega območja nove ureditve. Za stavbe, ki se ne odstranijo se mora zagotoviti prestavitev tangiranih priključnih vročevodov. Prestavitev vročevodnega omrežja bremeni investitorja novogradnje in se izvede pred odstranitvijo obstoječih stavb in gradnjo novih ter obvezno v času izven ogrevalne sezone. Za priključitev novo predvidene stavbe (hotela) bo treba zgraditi priključni vročevod do prestavljenega glavnega vročevoda T521. Za izdelavo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja bo treba predhodno pri Energetiki Ljubljana d.o.o. naročiti izdelavo Idejne zasnove vročevodnega omrežja.
Električno omrežje
Na območju ni sekundarnih vodov električnega omrežja. Potrebna bo izgradnja nove TP v sklopu novogradnje na osnovi idejne zasnove, izdelane na Elektro Ljubljana.
Telekomunikacijsko omrežje
Sekundarni telekomunikacijski vod poteka po Gledališki pasaži, izvedejo se priključki na novo optično telekomunikacijsko omrežje.
Ravnanje z odpadki
Zbiralnica za smeti se umesti v 1. kleti garaže in uredi odvoz, začasno z avto dvigalom, dolgoročno v navezavi na dovoz preko rampe iz Cigaletove ulice ali Slovenske ceste.
Prometna ureditev
Dostava in dovoz se urejata s Slovenske ceste. Parkiranje za hotelske goste se zagotovi v kletnih etažah na parceli, namenjeni gradnji. Dovoz v kletne etaže se uredi v 1. fazi z avtodvigalom v sklopu stavbe. Dostop je iz Nazorjeve ulice. Postavljanje nadstrešnic za zaščito uvoza v avtodvigalo ni dopustno. V 2. fazi se dvigalo odstrani in uredi priključek na sosednjo garažno klet na lokaciji »Kompas« z uvozom preko klančine na Cigaletovi ulici. Dostop z vozili je namenjen izključno hotelskim gostom, servisni dejavnosti in za odvoz smeti.
Varstvo kulturne dediščine
Območje je enota kulturne dediščine:
- EŠD 328 Ljubljana - Mestno jedro (KD),
- EŠD 329 Ljubljana - Arheološko najdišče Ljubljana (KS).
Za posege v enote kulturne dediščine je treba pridobiti predhodne pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. Na območju predvidenih posegov je treba izvesti predhodne arheološke raziskave. Pred odstranitvijo trakta ob Slovenski cesti je treba izdelati tehnično dokumentacijo za potrebe rekonstrukcije stavbe in arhivskega varstva.
Varovanje okolja
Upoštevati je treba:
- določila Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja - VVO III: širše vodovarstveno območje (Uradni list RS, št. 120/04, 7/06);
- določi se stopnja zaščite pred hrupom ter predvidijo posegi za varovanje pred prekomernim hrupom.
10. CO1/13 Južni trg, funkcionalna enota 2:
Predvideni posegi
Dopustna je gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture.
Dopustna je ureditev gostinskih vrtov.
Na zemljiščih parc. št. 3109/1, 3109/2, 3110, 3111, 3112, 3113, 3114, 3115, 3116, 3119 in 3126/1, vse k.o. Ajdovščina, so dopustne odstranitve delov obstoječih stavb, ki niso spomeniško varovani, investicijsko vzdrževalna dela ter rekonstrukcije obstoječih stavb in gradnje novih.
V ostalem delu funkcionalne enote so dopustna investicijsko vzdrževalna dela ter rekonstrukcije.
Namembnost:
- 1122 - tri- in večstanovanjske stavbe,
- 12111 - hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, razen motelov in gostišč,
- 12112 - gostilne, restavracije in točilnice,
- 12201 - stavbe javne uprave,
- 12202 - stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
- 12203 - druge upravne in pisarniške stavbe,
- 12301 - trgovske stavbe, razen pokritih tržnic,
- 12304 - stavbe za druge storitvene dejavnosti, razen avtopralnic.
V stavbi Čopova ulica 3 - Mestna hranilnica - je v vseh etažah poslovna namembnost.
V stavbi Čopova ulica 5 je trgovski in gostinski program, v nadstropjih je dopustna tudi poslovna in stanovanjska namembnost.
V stavbi Čopova ulica 5a je v kleti ter pritličju ob Knafljevem prehodu gostinstvo. V pritličju atrija, ki je dostopen iz Čopove ulice, je trgovina, dopustno je tudi gostinstvo. Na mestu sedanje podstrehe se uredi hotel. V vrtnem paviljonu ob Knafljevem prehodu je gostinstvo.
V stavbi na parceli št. 3129, k.o. Ajdovščina je gostinski program v vseh etažah.
Zazidalna zasnova
Iz stavb Čopova ulica 7, 9 in 9a se uredi nov stavbni kompleks z odstranitvijo delov obstoječih stavb, ki niso spomeniško varovani, rekonstrukcijo stavb, ki se ohranjajo, ter novogradnjo. Stavbi Čopova ulica 7 in 9 ter dvoriščni del z arkadnim hodnikom stavbe Čopova ulica 9b je dopustno rekonstruirati skladno s konservatorskimi smernicami. Dvoriščni trakti z arkadnim stebriščem in atrijem se interpolirajo v novogradnjo. Glavne vhode iz Čopove ulice se ohrani na historičnih pozicijah. Glavni vhod iz Knafljevega prehoda se uredi v osrednjem delu. Skozi kompleks mora potekati javna pasaža med Čopovo ulico in Knafljevim prehodom. Pasaža poteka skozi obstoječo vhodno vežo v stavbi Čopova ulica 9, po pokritem atriju, in se nadaljuje v svetli širini najmanj 4 m do izhoda na osrednjem delu stavbe ob Knafljevem prehodu.
Streho stavbe Čopova ulica 5a je dopustno preoblikovati v obstoječem tlorisnem obsegu, do višine obstoječega slemena. Nad višino slemena je dopustna gradnja v ozadje pomaknjenega paviljona za izhod na strešno teraso iz stopnišča, za kapo dvigala in za prezračevanje, v velikosti največ 20% tlorisne površine obstoječe stavbe. Paviljon ne sme zakrivati pogleda na dvoriščno fasado stavbe Mestne hranilnice (Čopova ulica 3). Vhod v stavbo Čopova ulica 5a je iz Knafljevega prehoda ali iz atrija, dostopnega iz Čopove ulice.
Stavbi Čopova ulica 3 in 5 ter stavba na zemljišču parc. št. 3129, k.o Ajdovščina, se gabaritno ne spreminjajo. Dopustno jih je rekonstruirati tako, da se ohranijo varovani elementi.
Tlorisni gabariti
Določeni sta dve gradbeni liniji - ena poteka po meji funkcionalne enote s Čopovo ulico, druga po meji funkcionalne enote s Knafljevim prehodom.
Največji dopustni tlorisni gabarit novega stavbnega kompleksa je po celotnem zemljišču, namenjenem gradnji stavbnega kompleksa.
Največji dopustni tlorisni gabarit preoblikovanja strehe stavbe Čopova ulica 5a je nad stavbo ter nad kletjo prizidka na zemljišču parc. št. 3109/2 k.o. Ajdovščina.
Največji dopustni tlorisni gabarit vrtnega paviljona je 18.0 m x 18.0 m.
Višinski gabariti
Strešne kapi ob Čopovi ulici je treba ohraniti, strehe novega dela se pričnejo ob slemenu, na koti 311.50 m. n. v., ter ob slemenu dvoriščnega dela Pošte, na višini 316.86 m. n. v., in segajo do Knafljevega prehoda. Nov del stavbe se mora volumensko razčleniti tako, da se ustvari postopen prehod od dvoriščnega dela Pošte z višino venca 316.86 m. n. v. do višine 309.00 m. n. v. na JV delu stavbe. Stavbe ob Knafljevem prehodu se od vrtnega paviljona postopoma zvišujejo proti stavbi Pošte, ki je ne smejo preseči.
Višinske kote:
- novi stavbni kompleks:
- venec (304.49 m. n. v.) in sleme (311.50 m. n. v.) hiš ob Čopovi ulici se ohranita, najvišja dopustna višina ravne strehe nadzidanega dela je enaka višini slemena,
- nadzidava dvoriščnega trakta sega do višine 309.00 m. n. v., višina lahko odstopa do 0.5 m,
- najvišja dopustna višina strehe novogradnje v Z delu kompleksa, ob Knafljevem prehodu, je enaka višini slemena dvoriščnega trakta Pošte, 316.86 m. n. v., najnižja dopustna višina tega dela kompleksa je na koti 311.70 m. n. v.;
- prehod višin med delom ob Čopovi ulici in delom ob Knafljevem prehodu je treba izvesti tako, da višji del kompleksa s Čopove ulice ne bo zaznaven,
- višinski gabarit kompleksa se postopoma niža od SZ do JZ - do najvišje dopustne višine na koti 306.50 m. n. v. (višine obstoječega slemena stavba Čopova ulica 5a). Na stiku s stavbo Čopova ulica 5a se na delu kompleksa ob Knafljevem prehodu poudari venec na višini 301.00 m. n. v.;
- stavba Čopova ulica 5a:
- najvišja dopustna kota preoblikovane strehe je na višini obstoječega slemena,
- ob Knafljevem prehodu se poudari venec na višini 300.00 m. n. v.
Etažnost:
- novi stavbni kompleks:
- treba je ohraniti etažnost traktov stavb ob Čopovi ulici, vključno z obstoječo 1. kletjo, strešne etaže južno od slemena stavb ob Čopovi ulici je dopustno preoblikovati in izvesti ravno streho,
- pod obstoječo 1. kletjo traktov ob Čopovi je dopustno izvesti 2. klet za tehnične potrebe, na dvoriščnem delu in ob Knafljevem prehodu so, glede na nivo Čopove ulice, dopustne do največ 3 kleti, pritličje in do 4 nadstropja;
- stavba Čopova ulica 5a, glede na nivo atrija za Čopovo ulico: obstoječa klet, pritličje, do 3 etaže v preoblikovani strehi, paviljon je dopustno delno podkletiti za tehnične rešitve shranjevanja steklenih obodnih sten.
Oblikovna zasnova
Originalne dele uličnih fasad stavb Čopova ulica 7 in 9 se mora sanirati in obnoviti skladno z avtentičnim historičnim stanjem. Barvna prezentacija historicističnih stavb se izvede v skladu z rezultati sondažnih raziskav oziroma na podlagi barvnih študij, pripravljenih na podlagi rezultatov sondažnih raziskav. Kritina poševne strehe na ulični strani je opečna, frčade je treba ohraniti. V notranjosti je treba prezentirati dvoriščni del z arkadnim hodnikom.
Stavba Čopova ulica 5a naj s svojo pojavnostjo odraža obstoječo morfologijo, fasada mora biti horizontalno členjena.
Ob Knafljevem prehodu mora biti zagotovljena členjenost stavbnih delov, fasade ne smejo imeti zasteklitve z refleksnim steklom. Strehe novih delov stavb smejo biti ravne, pokrite morajo biti s tradicionalnimi kritinami, ki prevladujejo v tem območju (opeka, baker).
Pergole in nadstreški niso dovoljeni.
Etapnost gradnje
Gradnjo je mogoče izvajati v več etapah, pri čemer morajo biti v posamezni etapi zaključeni posegi na delu kompleksa ob Čopovi ulici (na stavbah Čopova ulica 7 in 9), posegi na delu kompleksa ob Knafljevem prehodu, posegi na stavbi Čopova ulica 5a, posegi na vrtnem paviljonu, posegi na stavbi Čopova ulica 5, posegi na stavbi Čopova ulica 3 ter posegi na stavbi na zemljišču parc. št. 3129, k.o Ajdovščina.
Obveznosti investitorjev
Tehnologijo gradnje je treba prilagoditi tako, da bo uporaba sosednjih obstoječih stavb čim manj motena. Pred gradnjo je treba evidentirati gradbenotehnično stanje sosednjih stavb in zagotoviti način sanacije morebitno nastalih poškodb.
Priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Vodovod
Stavbi Čopova ulica 7 in 9 bosta priključena na obstoječ vodovod LŽ DN 300 v Čopovi ulici. Za oskrbo ostalih stavb znotraj dela območja CO1/13 Južni trg s pitno, sanitarno in požarno vodo bo treba v trasi obstoječega skupinskega hišnega vodovodnega priključka v Knafljevem prehodu zgraditi sekundarni vodovod in nanj prevezati tangirane stavbe.
Kanalizacija
Za odvod komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Knafljevem prehodu v območju CO1/13 bo treba obstoječ kanal DN 200-250 mm rekonstruirati po noveliranem projektu št.p.05/SPINO II.
Oskrba s plinom
Stavbe se za potrebe kuhe in tehnologije lahko priključijo na sistem zemeljskega plina - nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje. Pred odstranitvijo obstoječih stavb je treba odstraniti tangirane priključne plinovode. Glavni distribucijski plinovod po Čopovi ulici mora v času gradbenih del nemoteno obratovati, kar je treba zagotoviti z ustreznimi odmiki novo načrtovanih posegov. Za priključitev stavb bo treba zgraditi nove priključne plinovode do glavnega distribucijskega plinovoda po Čopovi ulici. Priključni plinovod se zaključi z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi stavbe.
Vročevod
Stavbe se za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode priključijo na sistem daljinskega ogrevanja - vročevodno omrežje. Glavni vročevod T513 mora v času gradnje novih stavb nemoteno obratovati, zato ga je treba pred odstranitvijo obstoječih stavb in gradnjo novih prestaviti izven vplivnega območja nove ureditve. Za stavbe, ki se ne odstranijo, se mora zagotoviti prestavitev tangiranih priključnih vročevodov. Prestavitev vročevodnega omrežja bremeni investitorje novogradenj in se izvede pred odstranitvijo obstoječih stavb in gradnjo novih ter obvezno v času izven ogrevalne sezone. Za priključevanje novopredvidenih stavb bo treba zgraditi priključne vročevode od posameznih stavb do prestavljenega glavnega vročevoda T513. Za izdelavo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja bo treba predhodno pri Energetiki Ljubljana d.o.o. naročiti izdelavo Idejne zasnove vročevodnega omrežja.
Električno omrežje
Na območju ni sekundarnih vodov električnega omrežja. Potrebna bo izgradnja nove TP v sklopu novogradnje na osnovi idejne zasnove izdelane na Elektro Ljubljana d.d., DE Ljubljana mesto.
Telekomunikacijsko omrežje
Na parcelah za gradnjo ni sekundarnih vodov; izvedejo se priključki na novo optično telekomunikacijsko omrežje, ki bo zgrajeno na območju.
Odstranjevanje odpadkov
Treba bo urediti zbiralnico za smeti v 1. kleti novega kompleksa in urediti odvoz s pomočjo dvižne ploščadi na koto Čopove ulice ali urediti povezavo na uvozno rampo PTT.
Prometna ureditev
Nova parkirna mesta niso predvidena.
Dostop do kletnih etaž se uredi preko uvozne rampe Pošte iz Čopove ulice ali preko obstoječe vhodne veže v stavbi Čopova ulica 9 in z dvigali v sklopu novega kompleksa.
Varstvo kulturne dediščine
Obstoječe drevo - kavkaški oreškar, na predvidenem mestu vrtnega paviljona, je treba vključiti v arhitekturno ureditev paviljona.
Območje in stavbe Čopova ulica 3, 5, 7 in 9 so enote kulturne dediščine:
- EŠD 328 Ljubljana - Mestno jedro (KD),
- EŠD 329 Ljubljana - Arheološko najdišče Ljubljana (KS),
- EŠD 13970 Hiša Čopova 5,
- EŠD 15395 Hiša Čopova 7 in 9,
- EŠD 1584 Ljubljana - Mestna hranilnica (Čopova 3).
Za posege v enote kulturne dediščine je treba pridobiti predhodne pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. Na območju predvidenih posegov je treba izvesti predhodne arheološke raziskave. Za potrebe rekonstrukcije stavb in arhivskega varstva je treba izdelati tehnično dokumentacijo.
Varovanje okolja
Za območje je treba upoštevati:
- določila Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja - VVO III: širše vodovarstveno območje (Uradni list RS, št. 120/04, 7/06),
- določi se stopnja zaščite pred hrupom ter predvidijo posegi za varovanje pred prekomernim hrupom.«.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.