Na podlagi 61., 98. in 104. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 18., 86. in 98. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 28. redni seji dne 20. maja 2010 sprejel

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 103/04, popr. 103/05, 17/06, 64/07 Odl. U-I-116/05-21), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za komunalno ureditev naselij Virmaše in Grenc (v nadaljevanju: občinski podrobni prostorski načrt).
(2) Občinski podrobni prostorski načrt določa mejo območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, etapnost izvajanja posegov, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem odloka.

Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal LUZ d.d., Ljubljana, pod številko projekta 6073-12, v aprilu 2010, na podlagi idejne zasnove za komunalno ureditev naselij Virmaše in Grenc, ki jo je izdelal Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., pod številko projekta 2962/07, v januarju 2009.

(1) Občinski podrobni prostorski načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del vsebuje:
a) odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu;
b) obrazložitev občinskega podrobnega prostorskega načrta z naslednjo vsebino:
- obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta;
- povzetek prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka;
- opis prostorskih pogojev za komunalno ureditev naselij Virmaše in Grenc;
- tehnični opis načrtovanih ureditev;
- pogoji za prometno in komunalno urejanje prostora;
- prostorske ureditve po posameznih področjih;
- opis območja občinskega podrobnega prostorskega načrta;
- podatke o označbi, površini in vrsti rabe;
- etapnost izvajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta;
- elemente za zakoličbo;
- tolerance;
c) smernice nosilcev urejanja prostora za občinski podrobni prostorski načrt;
d) mnenja nosilcev urejanja prostora k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(3) Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte:
- prikaz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka z vrisom meje območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, M 1:5000;
- prostorski ureditveni pogoji za mesto Škofja Loka z vrisom meje območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, M 1:5000;
- prostorski ureditveni pogoji za podeželje Občine Škofja Loka z vrisom meje območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, M 1:5000;
- namenska raba in ureditvena območja naselij iz prostorskega plana Občine Škofja Loka z vrisom meje območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, M 1:5000;
- ureditvena situacija, M 1:1000;
- komunalna in energetska ureditev, M 1:500;
- prikaz posega in območja občinskega podrobnega prostorskega načrta na digitalnem katastrskem načrtu, M 1:1000;
- prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:5000;
- tehnične elemente za zakoličbo na digitalnem katastrskem načrtu, M 1:1000.

(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega površine, potrebne za komunalno ureditev naselij Virmaše in Grenc, ki je predmet tega občinskega podrobnega prostorskega načrta in ureditev pripadajoče prometne, energetske in komunalne infrastrukture, na katerih se po izvedbi posegov na njih vzpostavi prejšnje stanje.
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju Občine Škofja Loka (k.o. Stari Dvor in k.o. Dorfarje).
(3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema površino 1 m na vsako stran vodovoda in plinovoda in 2 metra na vsako stran kanalizacije. Na mestih, kjer se javna cesta zoži zaradi prostorskih ovir, je na takem območju treba predvideti ustrezen način gradnje, ki bo omogočal izkope v minimalnem gabaritu (razpiranje gradbene jame, zagatne stene).
(4) Znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahajajo naslednja zemljišča oziroma deli zemljišč:
K.o. Stari Dvor (2029)
-58/1, -71/1, -80, -248, 507/7, 510/5, 510/7, 510/8, 524/2, 525/1, 569/10, 572/1, 572/2, 572/3, 572/4, 572/8, 573/1, 575/1, 576/2, 576/3, 576/4, 577/2, 577/4, 578/1,578/2, 578/3, 578/4, 578/5, 581/1, 582/1, 582/2, 586/1, 586/3, 587/1, 587/2, 588/2, 588/5, 588/7, 590/1, 590/2, 590/5, 592/2, 593/1, 595/1, 595/3, 595/6, 595/7, 595/8, 597/1, 597/3, 600, 602/2, 602/5, 603/2, 605/1, 605/2, 606/2, 609/1, 679/40, 679/41, 705/1, 706, 707/3, 734/1, 734/2, 734/3, 734/4, 752/2, 752/4, 752/5, 753/1, 753/2, 756/1, 756/2, 756/6, 756/7, 758/3, 758/4, 758/6, 758/7, 760/1, 828/2, 829, 830, 831, 856/1, 857/2, 858, 859/14, 859/15, 1355/5, 1355/6, 1355/7, 1355/11, 1356/1, 1356/6, 1357, 1358/1, 1360/1, 1361, 1362/2, 1362/3, 1363/1, 1381, 1382/1, 1386, -21, -22, -23, -25/2, 74/5, 148/4, 148/6, 148/7, 148/8, 151/1, 151/2, 188/1, 188/2, 192/1, 192/2, 193/1, 194, 196/3, 211/1, 211/2, 214, -221, 253, 254, 255/1, 256/1, 256/2, 256/3, 257/3, 257/4, 258/2, 258/3, 258/4, 258/6, 259/1, 259/2, 259/3, 259/4, 262/1, 262/2, 262/4, 262/5, 262/6, 262/7, 262/8, 262/9, 262/10, 262/12, 263/2, 263/6, 266/1, 266/2, 268/3, 268/4, 270/4, 270/5, 270/7, 290/1, 290/3, 309, 326, 364/1, 366/2, 385, 386/6, 386/7, 386/8, 386/9, 504/1, 504/2, 504/3, 505/1, 614, 621/1, 622/2, 622/4, 622/5, 624/2, 626/1, 628/1, 628/2, 628/3, 628/4, 628/5, 628/6, 628/7, 628/9, 630/1, 630/2, 631/8, 1365, 1367/1, 1368/1, 954/3, 954/4, 954/6, 954/13, 588/3, 588/14, 954/2, 954/9, 577/3, 574/1, 1380/1, 1384, 1355/4, 833, 500/8, 388/1, 388/2, 500/9, 505/4, 386/3, 386/5, 507/10.
K.o. Dorfarje (2028)
1295, 1302, 1303, 1330/3, 1233/9, 1236/1, 1236/2, 1284/2, 1290/1, 1290/3, 1290/6, 1293/1, 1297, 1681/1, 1701, 1240/1, 1240/2, 1280, 1329.
(5) Načrtovana komunalna infrastruktura in pripadajoči objekti tangirajo naslednja zemljišča:
a) Kanalizacija za odvod sanitarnih odpadnih vod
K.o. Dorfarje
1290/6, 1293/1, 1290/1, 1701.
K.o. Stari Dvor
1362/3, 569/10, 581/1, 578/4, 572/2, 578/5, 578/1, 578/3, 582/2, 577/2, 577/4, 577/3, 590/2, 1361, 525/1, -80, 597/1, 587/2, 1386, 954/3, 954/6, 588/2, 588/3, 859/14, 600, 597/3, 830, 828/2, 1355/7, 595/3, 595/8, 595/1, 1360/1, 507/10, 1355/6, 1356/1, 760/1, 756/1, 1357, 705/1, 752/4, 752/2, 752/5, 1358/1, 504/3, 504/1, 505/1, 386/6, 386/7, 614, 386/9, 385, 366/2, 259/2, 364/1, 626/1, 628/4, 628/5, 628/9, 622/4, 624/2, 622/5, 622/2, 621/1, 628/6, 259/1, 258/3, 258/4, 1368/1, 628/2, 628/7, 630/1, 257/3, 257/4, 631/8, 258/6, 268/4, 270/4, 270/7, 1367/1, 188/1, 192/1, 211/1, 193/1, 1365, 151/2, 148/6,148/8, -21, 753/1, 507/7.
b) Kanalizacija za odvod meteornih odpadnih vod K.o. Dorfarje
1701, 1240/2, 1240/1, 1290/6, 1293/1, 1290/1, 1280, 1302, 1303, 1295, 1330/3, 1329, 1233/9, 1681/1, 1236/2.
K.o. Stari Dvor
1362/3, 569/10, 581/1, 578/4, 572/2, 578/5, 578/1, 582/2, 578/3, 577/4, 577/2, 577/3, 590/2, 590/5, 590/1, 1361, 587/2, 586/1, 1386, 600, 1381, 1380/1, 1384, 1355/4, 833, 1356/1, 1355/6, 507/7, 507/10, 1360/1, 388/1, 500/8, 500/9, 388/2, 1363/1, 505/4, 505/1, 614, 760/1, 756/6, 1382/1, 705/1, 1358/1, 734/1, 752/4, 752/2, 734/3, 366/2, 262/8, 262/5, 259/4, 259/1, 259/3, 364/1, 628/4, 628/5, 628/1, 628/9, 622/4, 622/5, 622/2, 621/1, 1368/1, 258/4, 628/6, 628/3, 628/2, 630/1, 257/3, 257/4, 256/1, 258/6, 268/4, 270/4, 270/7, 1367/1, -22, 188/1, 151/2, 211/1, 192/1, 193/1, 1365, 151/1, 148/8, 148/7, 1355/7, 603/2, 830, 595/1, 595/7, 595/8, -71/1, 1356/6, 587/1.
c) Vodovodno omrežje
K.o. Stari Dvor
-23, 74/5, 148/6, 188/1, 188/2, 192/2, 193/1, 194, 196/3, 211/1, 214, 255/1, 257/3, 257/4, 385, 505/1, 510/7, 510/8, 525/1, 572/1, 572/3, 572/8, 575/1, 576/2, 576/3, 576/4, 578/4, 578/5, 588/2, 588/5, 590/2, 595/1, 595/7, 595/8, 597/1, 597/3, 605/1, 605/2, 606/2, 614, 621/1, 628/2, 628/3, 628/5, 630/1, 706, 707/3, 734/1, 734/2, 734/3, 734/4, 752/5, 756/2, 758/6, 760/1, 858, 1355/5, 1355/7, 1361, 1386, 1355/11, 386/9, 386/7, 386/6.
d) Distribucijsko plinovodno omrežje
K.o. Dorfarje
1233/9, 1681/1, 1236/1, 1236/2, 1701, 1290/3, 1290/6, 1293/1, 1290/1.
K.o. Stari Dvor
1362/3, 290/3, 569/10, 581/1, 574/1, 578/4, 572/2, 578/5, 578/1, 578/3, 582/2, 577/2, 577/3, 577/4, 590/2, 576/4, 576/3, 576/2, 1361, 525/1, 587/1, 587/2, 586/1,1386, 600, 831, -71/1, 830, 597/3, 603/2, 595/3, 595/6, 595/7, 595/8, 595/1, 593/1, 1355/7, 1360/1, 524/2, 1356/1, 1356/6, -58/1, 705/1, 756/6, 1358/1, 609/1, 760/1, 756/1, 758/6, 758/7, -248, 752/4, 752/2, 752/5, 734/3, 734/2, 707/3, 734/4, 706, 679/40, 504/3, 504/1, 505/1, 386/6, 386/7, 386/9, 385, 614, 621/1, 622/5, 622/4, 628/9, 628/5, 628/4, 626/1, 364/1,259/2, 366/2, 259/1, 628/6, 628/3, 628/2, 630/1,258/3, 258/4, 1368/1, 257/3, 257/4, 258/6, 268/4, 270/4, 270/7, 1367/1, 290/1, 256/3, 255/1, -23, 188/1, 622/2, 1362/2, 588/5, 753/1, 622/2,628/1, 631/8, 192/1, 1365, 151/2, -21.
(6) Vplivi zaradi gradnje in obratovanja načrtovane komunalno energetske infrastrukture posegajo na naslednja zemljišča ali dele zemljišč na katerih velja Občinski podrobni prostorski načrt za posodobitev primarnega vodovoda v Škofji Loki (Uradni list RS, št. 109/08).
K.o. Dorfarje
1701, 1236/2, 1681/1, 1236/1, 1233/9, 1290/6.
K.o. Stari Dvor
1362/3, 588/2, 588/3, 1361, 1386, 600, -71/1, 1355/7, 830, 603/2, 595/3, 595/6, 595/7, 595/8, 829, 1356/1, 1356/6, -58/1, 705/1, 1358/1, 609/1, 679/40, 706, 707/3, 679/41, 621/1, 622/2, 622/5, 624/2, 622/4, 628/9, 628/1, 628/5, 628/4, 626/1, 364/1, 366/2, 259/2, 588/14, 828/2.
(7) Vplivi zaradi gradnje in obratovanja načrtovane komunalno energetske infrastrukture posegajo na naslednja zemljišča ali dele zemljišč, na katerih velja Občinski podrobni prostorski načrt za posodobitev zbirnega kanala Trata (Uradni list RS, št. 110/08).
K.o. Stari Dvor
752/5, 734/3, 707/3, 706, 679/40.

(1) S tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom se ureja posodobitev sekundarnega vodovodnega omrežja, dograditev sekundarnega kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu in izgradnja distribucijskega plinovodnega omrežja.
Pred začetkom gradbenih del je potrebno izdelati projektno dokumentacijo in ugotoviti vsa križanja obstoječih kablov in vodov s traso načrtovanih infrastrukturnih objektov. Gradnjo načrtovane komunalno energetske infrastrukture je treba izvajati istočasno.
(2) Vodovodno omrežje
S posodobitvijo sekundarnega vodovodnega omrežja se zagotovi kvalitetno in redno oskrbo vseh porabnikov ter ustrezne tlačne razmere v cevovodih in požarno varnost v naselju.
Posodobljeno sekundarno omrežje se izvede s cevmi iz NL (nodularna litina) in s cevmi iz PE (polietilen) dimenzije 100 mm.
Pri izdelavi projektne dokumentacije PGD/PZI je potrebno predvideti ukinitev obstoječih cevovodov, ki se nadomeščajo z novimi cevovodi po spremenjeni trasi, hkrati pa predvideti in definirati način izvedbe prevezav obstoječih priključkov na nov javni vodovod. Izvesti je treba prevezave obstoječih priključkov na nov javni vodovod.
Zaradi obstoječega stanja javnega vodovoda in obstoječih priključkov na javni vodovod je potrebno pri izdelavi PGD/PZI dokumentacije predvideti vse prevezave obstoječega omrežja, vključno s priključki, na dele novega omrežja, posebej na delih trase, kjer novo vodovodno omrežje poteka vzporedno z obstoječim. Opredeliti je potrebno vse obstoječe cevovode, ki po izgradnji nove infrastrukture ne bodo več v uporabi, in se bodo ukinili.
Za požarne namene je treba na ustreznih razdaljah predvideti nadtalne hidrante dimenzije 80 mm.
Dela pri gradnji vodovoda je treba izvajati tako, da bodo obstoječi vodovodi nemoteno obratovali do izgradnje novih vodovodov. Kjer takšna izvedba ni mogoča je predvidena začasna prevezava cevovoda. Vsi novozgrajeni cevovodi morajo biti krožno povezani oziroma pretočni.
Na odsekih, kjer poteka cevovod pod cesto, je treba prečkanje cevovoda s cesto izvesti v zaščitni betonski cevi, ki prenese prometne obremenitve ter sunke zaradi prometa. Pri prečkanju z ostalimi komunalnimi vodi se izvede zaščita vodovodnega cevovoda.
Pri projektiranju je treba upoštevati Generalno rešitev oskrbe s pitno vodo v Občini Škofja Loka - idejna zasnova, št. projekta 109/05, ki ga je izdelal Hidrosvet d.o.o. Celje, v decembru 2006.
V projektni dokumentaciji morajo biti vse trase obstoječih in načrtovanih primarnih in sekundarnih vodov usklajene tako hidravlično, kakor tudi lokacije spojev, jaški, zaporni ventili in ostali elementi vodovoda. Definirati je potrebno terminske pogoje za načrtovanje in izvedbo posameznih delov vodovoda iz različnih projektov, ki jih investitor Občina Škofja Loka pripravlja na obravnavanem področju, da bo vodovodno omrežje funkcionalno.
Pri izdelavi PGD/PZI dokumentacije je treba projektno obdelati tudi skupne priključke in dele sekundarnega vodovoda, ki niso evidentirani in zajeti v obnovi na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta za komunalno ureditev naselij Virmaše Grenc.
(3) Kanalizacijsko omrežje
Na celotnem obravnavanem območju je predviden ločen sistem kanalizacije.
Komunalne odpadne vode se odvaja s fekalnim sistemom kanalizacije, ki se priključuje na obstoječo kanalizacijo, ki vodi proti CČN Škofja Loka.
Padavinske vode se zbira z meteornim sistemom kanalizacije in se odvaja preko ponikovalnic ali ponikovalnih jarkov v podtalje. Padavinske vode iz prometnih površin se odvaja v obcestne jarke ali ponikovalnice preko lovilcev olj.
Kanali fekalne kanalizacije so projektirani iz PVC cevi dimenzije 200 mm, kanali meteorne kanalizacije pa iz PVC cevi dimenzije 300 mm in 400 mm.
Uporabniki kanalizacijskega omrežja se na izgrajeno kanalsko omrežje priklopijo šele po priključitvi fekalnega kanalizacijskega omrežja na obstoječo fekalno kanalizacijo.
Po izgradnji kanalizacijskega omrežja se hišne priključke na kanalizacijsko omrežje priključi direktno in ne preko greznic. Greznice se opusti.
Odmike in križanja ostalih komunalnih vodov z javno kanalizacijo, zaščito in projektno rešitev komunalnih vodov na mestih, kjer predpisani odmiki niso doseženi, je treba detajlno obdelati v projektni dokumentaciji PGD/PZI.
Pri projektiranju je treba upoštevati in po potrebi dopolniti izdelano novelacijo generalne rešitve odvajanja komunalnih in padavinskih voda v Občini Škofja Loka (izdelal Hidrosvet d.o.o., 2004).
Pri projektiranju oziroma izdelavi PGD/PZI projektne dokumentacije je potrebno upoštevati pogoje upravljavca javne kanalizacije, podane v smernicah za načrtovanje občinskega podrobnega prostorskega načrta za komunalno ureditev naselij Virmaše in Grenc, št. 16/2008, z dne 10. 3. 2009.
V projektni dokumentaciji PGD/PZI je treba dodatne cevovode ulične kanalizacije dodatno načrtovati tako, da občanom oziroma priključnikom omogočajo priklop na javno kanalizacijo pod približno enakimi pogoji in enakimi stroški.
Po izgradnji javne kanalizacije je potrebno izdelati geodetski elaborat in izvod dostaviti upravljavcu distribucijskega plinovodnega omrežja v pisni in digitalni obliki pred izdajo uporabnega dovoljenja. Pri pripravi geodetskih posnetkov je potrebno upoštevati navodila in pogoje GURS za pripravo geodetskih podatkov za vpis v uradne evidence in za vodenje katastra komunalnih vodov.
Pri nadaljnji izdelavi dokumentacije oziroma izvajanju vseh potrebnih aktivnosti je nujno treba upoštevati aktualno veljavno zakonodajo.
(4) Plinovodno omrežje
Plinovod na obravnavanem območju je načrtovan za tlak 1000 mbar (1bar) in se bo navezal na obstoječ plinovod, ki poteka ob vzhodni strani regionalne ceste R1-210/1109 Škofja Loka-Kranj.
V naseljih Virmaše in Grenc se bo zemeljski plin uporabljal za ogrevanje objektov in pripravo tople sanitarne vode in kuhanje. Za pripravo tople sanitarne vode in kuhanje se morajo na distribucijsko plinovodno omrežje priključiti vsi novi objekti in prizidki k obstoječim objektom s samostojnimi kurilnicami. Na distribucijsko plinovodno omrežje se morajo priključiti tudi obstoječi objekti v katerih se menjajo dotrajana kurišča na trda goriva oziroma plinsko olje.
Distribucijsko plinovodno omrežje na obravnavanem območju mora biti projektirano in zgrajeno v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi, normativi in standardi.
Po položitvi plinovoda je v širini 1,5 m od osi prepovedano saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1,0 m globoko oziroma pri katerih je potrebno obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m.
Po izgradnji distribucijskega omrežja zemeljskega plina je potrebno izdelati geodetski elaborat in izvod dostaviti upravljavcu distribucijskega plinovodnega omrežja v pisni in digitalni obliki pred izdajo uporabnega dovoljenja. Pri pripravi geodetskih posnetkov je potrebno upoštevati navodila in pogoje GURS za pripravo geodetskih podatkov za vpis v uradne evidence in za vodenje katastra komunalnih vodov.
(5) Elektroenergetsko omrežje
Ob izgradnji načrtovanih infrastrukturnih objektov se bo na stroške upravljavca voda in kjer bo to možno, lahko istočasno zgradilo elektro kabelsko kanalizacijo. Gradnja elektro kabelske kanalizacije ni predmet tega občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Pred pričetkom posega v prostor je potrebno naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov in naprav, ter zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v neposredni bližini vodov in naprav.
(6) Telekomunikacijsko omrežje
Ob gradnji načrtovanih infrastrukturnih objektov se bo na stroške upravljavca voda lahko istočasno izvajala tudi dograditev telekomunikacijskega omrežja (širokopasovno omrežje, optični kabli). Obstoječe telekomunikacijsko omrežje se na mestih, kjer bo tangirano z gradnjo načrtovanih infrastrukturnih objektov ustrezno zaščiti ali prestavi.
Prestavitve, zaščite in dograditve telekomunikacijskega omrežja je treba uskladiti z gradnjo načrtovane javne komunalne in energetske infrastrukture v fazi izdelave projektne dokumentacije PGD/PZI na način, ki omogoča prosto izbiro operaterja telekomunikacijskih storitev.
Gradnja telekomunikacijskega omrežja ni predmet tega občinskega podrobnega prostorskega načrta.

Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav upravljavcev oziroma lastnikov podjetij, ki niso izvajalci občinskih gospodarskih javnih služb, je v zemljišču lastnika javne ceste oziroma javne površine možna po predhodnem soglasju lastnika javne ceste oziroma javne površine in s predhodno sklenitvijo služnostne pogodbe.

(1) Znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se vsa prizadeta zemljišča po končani gradnji vzpostavi v prvotno ali boljše stanje oziroma se na njih izvede nove ureditve v skladu z zahtevami občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(2) Kolikor bo zaradi gradnje in posodobitve komunalno energetske infrastrukture potrebna odstranitev posameznih dreves in ostale vegetacije je, če je to izvedljivo, potrebna nadomestitev.

V območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture ter postavitev montažnih ograj in urbane opreme. Pri tem je potrebno upoštevati pas z omejitvijo 1 m od osi vodovoda in plinovoda na vsako stran ter 2 m od osi kanalizacije na vsako stran. V tem pasu naj se ne postavlja ograj, opor in ne sadi vegetacije z globokoraslimi koreninami. Posegi ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja infrastrukturnih objektov in naprav. Zaradi varstva infrastrukturnih objektov in naprav pred poškodbami je treba pri izvajanju kakršnihkoli naknadnih posegov v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta upoštevati višinski potek komunalne in energetske infrastrukture. Za vse posege znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba pridobiti soglasje lastnika oziroma upravljavcev komunalnega in energetskega omrežja.

(1) Načrtovano komunalno in energetsko omrežje poteka tudi po območju prostorskega izvedbenega akta za posodobitev primarnega vodovoda v Škofji Loki, ki ga je izdelal LUZ d.d., junija 2008 (Uradni list RS, št. 109/08) in po območju prostorskega izvedbenega akta za posodobitev zbirnega kanala Trata, ki ga je izdelal LUZ d.d., junija 2008 (Uradni list RS, št. 110/08).
(2) Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav v naseljih Virmaše in Grenc je po določilih navedenih izvedbenih prostorskih aktov dovoljena. Na mestih, kjer predvideno infrastrukturno omrežje poteka po območju veljavnega prostorskega akta, je trasa prilagojena načrtovanim ureditvam izvedbenega prostorskega akta.

(1) Za potrebe gradnje in obratovanje infrastrukturnih objektov in naprav ni treba izvesti novih prometnih povezav.
(2) Začasne dostopne poti do gradbišč morajo biti locirane in urejene tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi cest, bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.
(3) Kolikor je potrebno med gradnjo izvesti zapore cest, je potrebno pridobiti posebno dovoljenje za zaporo ceste.
(4) Kolikor je treba med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, jih je treba izvesti v soglasju z lastnikom zemljišča in upoštevanjem trenutne rabe tangiranega in sosednjih zemljišč.
(5) Investitor si je pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma pred pričetkom del v skladu z Zakonom o javnih cestah (ZJC-UPB1, Uradni list RS, št. 33/06), dolžan pridobiti soglasje in dovoljenje k projektni dokumentaciji (k projektu PGD in PZI) za izvedbo del, pri izdelavi katere je treba upoštevati pogoje Direkcije RS za ceste.
(6) Prečkanje državne ceste je treba izvesti s podbijanjem oziroma podvrtanjem vozišča. V primeru, da podbijanje oziroma podvrtanje cestnega telesa ni izvedljivo in je treba izvesti prečni prekop, mora investitor pridobiti ustrezno izjavo pooblaščenega in registriranega izvajalca del ter poseg utemeljiti (sanacija cestišča). Poseg je treba predvideti in obdelati v strokovnih podlagah in projektni dokumentaciji.
(7) Prečkanja oziroma poteki po občinskih cestah se izvedejo s prekopi ali podvrtavanji.
(8) Zaradi gradnje infrastrukturnih objektov in naprav ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega sveta, še posebej dela, ki se bo uporabljal za dovoz in reden promet (izven območja zapor).
(9) Po izvedenih gradbenih delih je treba cestne površine povrniti v stanje pred posegom.
(10) Posegi ne smejo negativno vplivati na območje državnih in občinskih cest. Zaradi posegov ne sme biti ogrožena varnost prometa in stabilnost cest.
(11) Zaradi oviranja prometa na območju državnih in občinskih cest, si mora investitor pridobiti dovoljenje za delno ali popolno zaporo cest. Treba je izdelati elaborat začasne prometne ureditve za čas izvajanja del. Promet na cesti je dolžan izvajalec del v času izvedbe zavarovati z ustrezno cestno-prometno signalizacijo.
(12) V primeru rekonstrukcije, sanacije ali v primeru vzdrževalnih del na območju državnih cest je dolžan upravljavec oziroma investitor gradnje vodov, le-te, če je potrebno, odstraniti oziroma ustrezno preurediti brezpogojno in na lastne stroške ter v skladu z zahtevami upravljavca državne ceste.
(13) Pri načrtovanju sanacij površin ob državni cesti po izgradnji obravnavane komunalne infrastrukture je treba zagotoviti, da meteorne in druge vode s parcel ob državni cesti ne bodo pritekale na državno cesto.
(14) Začetek in zaključek del je treba prijaviti Direkciji RS za ceste, območje Kranj.
(15) Na odsekih, kjer se vodi načrtujejo v cestnem telesu občinske ceste, mora investitor ob vgradnji komunalnih vodov občinsko cesto obnoviti v celotni širini cestišča oziroma izvesti rekonstrukcijo občinske ceste. Investitor mora pri izdelavi izvedbene projektne dokumentacije zagotoviti usklajeno projektiranje komunalnih vodov in rekonstrukcije občinske ceste na odsekih, kjer načrtovani vodi potekajo v cestnem telesu.

(1) Predvidena komunalna in energetska infrastruktura poteka v varovalnem pasu državne ceste R1-210/1109 Škofja Loka-Kranj in v varovalnih pasovih obstoječih lokalnih cest na območju naselij Virmaše in Grenc.
(2) Predvideni komunalni in energetski vodi posegajo v 15 metrski varovalni pas regionalne ceste R1-210/1109 Škofja Loka-Kranj v naslednjih stacionažah:
- v km 6.485 se na vzhodni strani regionalne ceste, v oddaljenosti 1,6 m od vzhodnega roba vozišča regionalne ceste, na obstoječi distribucijski polietilenski plinovod (PE) dimenzije 160 mm navezuje načrtovani distribucijski plinovod,
- v km 6.487 poteka v oddaljenosti 8,4 m od vzhodnega roba vozišča regionalne ceste načrtovani kanal za odvod odpadnih sanitarnih vod,
- v km 6.638 se na vzhodni strani regionalne ceste v oddaljenosti 2,6 m od vzhodnega roba vozišča, načrtovani vodovod iz cevi iz NL (nodularne litine) dimenzije 100 mm navezuje na obstoječ vodovod dimenzije 150 mm,
- v km 6.695 poteka v oddaljenosti 14,9 m od vzhodnega roba vozišča regionalne ceste načrtovani kanal za odvod meteornih odpadnih vod,
- v km 6.821 se na vzhodni strani regionalne ceste v oddaljenosti 11,0 m od vzhodnega roba vozišča, načrtovani vodovod iz cevi iz NL (nodularne litine) dimenzije 100 mm navezuje na obstoječ vodovod dimenzije 150 mm,
- v km 6.826 se na vzhodni strani regionalne ceste, v oddaljenosti 14,0 m od vzhodnega roba vozišča regionalne ceste, načrtovani distribucijski plinovod navezuje na obstoječi distribucijski polietilenski plinovod (PE) dimenzije 160 mm,
- v km 6.994 se na vzhodni strani regionalne ceste v oddaljenosti 3,0 m od vzhodnega roba vozišča, načrtovani vodovod iz cevi iz NL (nodularne litine) dimenzije 100 mm navezuje na obstoječ vodovod dimenzije 150 mm,
- v km 7.045 načrtovani kanal za odvod meteornih odpadnih vod prečka regionalno cesto. Prečenje se izvede s podvrtavanjem ali podbijanjem.
(3) Predvideni posegi so usklajeni z obstoječo in bodočo ureditvijo državne ceste na obravnavanem območju. Načrtovana gradnja ne posega na območja drugih novogradenj, ki so obdelana v naslednjih projektih:
- PID za objekt »Rekonstrukcija regionalne ceste R1-210/1109 Kranj-Škofja Loka v območju OLN Grenc«, proj. PNG-504-1/09, PNG Ljubljana, d.o.o., Ljubljana, september 2009;
- PZI za objekt »Komunalna infrastruktura na področju OLN za del območja Grenc v Škofji Loki«, št. proj. PR100-07-PZI, PROVIA, d.o.o., Kranj, september 2008;
- predvidena ureditev križišča Stari Dvor in bodoče štiripasovne ceste proti Grencu, Idejna študija št. PNG-433/07, september 2007, PNG Ljubljana, d.o.o.
(4) Načrtovana kanalizacija za odvod odpadnih meteornih vod prečka železniško progo Ljubljana-Jesenice v km 586+465 in v km 586+247. Obe križanji z železniško progo bo treba v nadaljnji projektni dokumentaciji dodatno obdelati. Križanje z železniško progo je treba izvesti v zaščitni cevi. Globina križanja mora biti minimalno 1,5 m pod tirom. Križanje je treba izvesti pod kotom 90°.
(5) Najbližji poseg železniški progi je odsek meteorne kanalizacije, ki poteka na levi strani železniške proge v km 586+218/247, na odmiku približno 9,1 m od skrajnega tira železniške postaje Škofja Loka.
(6) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati predviden drugi tir železniške proge Ljubljana-Jesenice.
(7) V nadaljnji projektni dokumentaciji mora biti na območju križanja in približevanja železniški progi prikazan potek obstoječe trase signalno varstvenih in telekomunikacijskih (SVTK) kablov in izdelan detajl križnega mesta kanalizacije za odvod odpadnih meteornih vod z obstoječo traso SVTK kablov z navedbo točne kilometraže in upoštevanjem minimalnega odmika. Križanje se izvede v zaščitni cevi pod traso SVTK kablov, na minimalnem odmiku 0,5 m.
(8) Ker ureditev območja na vzhodni strani železniške proge Ljubljana-Jesenice še ni dokončno določena, bo potrebno ob kasnejši ureditvi tega območja po potrebi prilagoditi lokaciji ponikovalnikov V4 in V5 novi ureditvi na tem območju.

(1) V občinske ceste in javne površine, ki so v lasti Občine Škofje Loke oziroma v upravljanju Občine Škofja Loka (javno dobro) se prednostno, pred vsemi ostalimi, vgrajuje infrastruktura, potrebna za izvajanje občinskih obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in potem občinskih (lokalnih) izbirnih javnih služb. Šele potem, če širina prostega koridorja to tehnično še dopušča, se dovoli vgradnjo gostujoče infrastrukture, za katero mora predhodno upravljavec oziroma lastnik pridobiti soglasje in pogoje občine in pred pričetkom gradnje skleniti služnostno pogodbo. Glede usklajenega projektiranja in usklajene vgradnje različnih infrastruktur v javne površine v lasti občine, veljajo določbe področnih odlokov (o odvajanju in čiščenju odpadne vode, o oskrbi s pitno vodo, o plinifikaciji).
(2) Zagotoviti je treba minimalne predpisane odmike predvidenih vodov, objektov in naprav od obstoječih komunalnih in energetskih vodov, pod pogoji njihovih upravljavcev.
(3) Na mestih križanj je treba upoštevati ustrezne tehnične pogoje in pogoje upravljavcev posameznih komunalnih in energetskih vodov in naprav. Pri pripravi projektne dokumentacije je treba podrobno obdelati vsa križanja in vzporedne poteke predvidenega kanalizacijskega, vodovodnega omrežja in plinovodnega omrežja z ostalimi komunalnimi, energetskimi in telekomunikacijskimi vodi in podati ustrezne tehnične rešitve.
(4) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen komunalni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s soglasjem upravljavca komunalnega voda.
(5) Pred gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo na kraju samem.
(6) Za potrebe vzdrževanja omrežja mora biti zagotovljen nemoten dostop.

(1) Načrtovano komunalno in energetsko omrežje prečka oziroma poteka v vplivnem območju naslednjih obstoječih komunalnih vodov:
Vodovod:
- na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta načrtovano komunalno in energetsko omrežje na več mestih prečka obstoječe sekundarno vodovodno omrežje.
Kanalizacijsko omrežje:
- na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je delno že zgrajeno kanalizacijsko omrežje na katerega se priključi predvideno sekundarno kanalizacijsko omrežje.
Plinovodno omrežje:
- na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je distribucijsko plinovodno omrežje zgrajeno le ob državni cesti Škofja Loka-Kranj.
Elektroenergetski vodi:
- na več mestih načrtovano infrastrukturno omrežje prečka oziroma poteka v vplivnem območju 10 kV in 1 kV kablovodov. Pred pričetkom posega v prostor je potrebno naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov in naprav, ter zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v neposredni bližini vodov in naprav.
Telekomunikacijski vodi:
- na več mestih načrtovano komunalno in energetsko omrežje prečka obstoječe telekomunikacijsko omrežje (kabelska kanalizacija in zemeljski kabli). Pred pričetkom posega v prostor je potrebno naročiti zakoličbo telekomunikacijskih vodov in naprav, ter zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v neposredni bližini vodov in naprav. Obstoječe telekomunikacijsko omrežje se na mestih, kjer bo tangirano z gradnjo načrtovanih infrastrukturnih objektov ustrezno zaščiti ali prestavi.
Javna razsvetljava:
- na odsekih, kjer se vodi načrtujejo v koridorjih obstoječe javne razsvetljave, mora investitor ob vgradnji komunalnih vodov javno razsvetljavo obnoviti oziroma rekonstruirati na celotnem odseku.
(2) Predvideni posegi morajo biti usklajeni z bodočo izgradnjo komunalne infrastrukture na obravnavanem območju. Načrtovana gradnja mora biti usklajena z gradnjo, obdelano v projektnih dokumentacijah:
- Občinski podrobni prostorski načrt za posodobitev primarnega vodovoda v Škofji Loki, ki ga je izdelal LUZ d.d., junija 2008 (Uradni list RS, št. 109/08);
- Občinski podrobni prostorski načrt za posodobitev zbirnega kanala Trata, ki ga je izdelal LUZ d.d., junija 2008 (Uradni list RS, št. 110/08).

Zaradi izvedbe načrtovane komunalne infrastrukture ni potrebnih rušitev obstoječih objektov in naprav.

(1) Vsa morebitno odstranjena drevesa in ostalo vegetacijo na trasi načrtovanih infrastrukturnih objektov in naprav je potrebno nadomestiti v skladu s predpisi o posegih v varovani pas komunalne infrastrukture.
(2) Pri vseh izkopih je treba v bližini dreves uporabiti tehnologijo, ki bo zagotavljala izkop v minimalnem gabaritu (razpiranje gradbene jame, zagatne stene).

Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta ne posega v območja naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in potencialnih posebnih varstvenih območij.

(1) Po končani gradnji je treba začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostaviti v prvotno ali boljše stanje. V času gradnje na območju delovnega pasu ni možno izvajati kmetijske dejavnosti.
(2) Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.
(3) Nad kanalizacijo in plinovodom, ki delno poteka preko kmetijskih zemljišč, je določen pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2 m od osi kanalizacije na vsako stran. V tem pasu naj se ne sadi visokorasle stebelne vegetacije in postavlja opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(4) Pri izkopu na kmetijskih zemljiščih ne sme priti do mešanja živih zgornjih plasti tal in mrtvih tal. Pri izvajanju izkopov je treba skrbno ločevati živo zemljo od mrtvih globljih plasti. Pri prekrivanju cevi naj se zemljino vrača v ustreznem vrstnem redu nazaj. Žive zemlje se ne sme premikati daleč stran od mesta izkopa.

(1) Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine na katerih so tla manj kvalitetna.
(2) Pri vnosu snovi v tla je potrebno upoštevati mejne vrednosti emisije snovi in toplote oziroma z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da ne bo prišlo do čezmerne obremenitve tal.
(3) Pri gradnji se uporabljajo le tehnično brezhibna transportna vozila in gradbeni stroji. Vzdrževanje teh strojev na območju posega se lahko izvaja le na utrjenih površinah, ki morajo imeti urejeno zbiranje padavinskih odpadnih vod in drugih tekočin, v kolikor pride do njihovega izlitja.
(4) Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz premičnih (začasnih) naprav in objektov v tla ni dovoljeno. Komunalne in padavinske vode je potrebno očistiti tako, da stopnja onesnaženosti ne presega predpisanih mejnih vrednosti.
(5) S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov se prepreči odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine.
(6) Na gradbišču morajo biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin in drugih materialov. Pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče je potrebno onesnaženi material preiskati skladno z določbami Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08).

(1) Predvidena gradnja prečka odprt jarek. Meteorne vode se preko lovilca olj spelje v obcestne jarke oziroma ponika.
(2) Odvajanje in čiščenje padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajeno z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
(3) Posegi v vodno in priobalno zemljišče vodotokov morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda.
(4) Odvajanje in razbremenjevanje padavinskih vod v površinske odvodnike ne sme poslabšati obstoječe poplavne varnosti območij.
(5) Prečkanje s strugo vodotokov naj bo izvedeno tako, da bo teme zaščitne cevi najmanj 1,20 m pod obstoječim dnom, v zaščitni cevi, obojestransko označeno s smernimi kamni, po možnosti obbetoniran profil. Na urejenih odsekih vodotokov je prečkanje izvedeno najmanj 1,00 m pod obstoječim dnom (teme zaščitne cevi).
(6) Na delih kjer trasa infrastrukturnega voda poteka v priobalnem pasu (potok, gramozna jama) je treba zagotoviti najmanj 3,0 m odmik trase od zgornjega roba brežine, da bo omogočeno nemoteno izvajanje vzdrževalnih in sanacijskih del.
(7) Zaradi gradnje infrastrukturnih objektov in naprav ali drugih posegov znotraj ureditvenega območja se kakovost voda in vodni režim na vplivnem območju ne sme poslabšati.
(8) Za varovanje površinske vode in podtalnice je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
- na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in onemogoči obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov,
- prečkanje s strugo vodotokov mora biti izvedeno ustrezno,
- med gradnjo ne sme biti oviran pretok visokih vod,
- načrtovana ureditev ne sme poslabšati stabilnosti vodotokov tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe,
- med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine,
- v času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod.

V času gradnje se zagotovi varstvo zraka z:
- vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin,
- preprečevanjem raznosa materialov z gradbišča,
- čiščenjem vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne površine,
- prekrivanjem sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah,
- sprotnim rekultiviranjem zaključenih območij.

(1) V času gradnje in v času obratovanja je treba z odpadki ravnati skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(2) V času gradnje je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Neuporabne preostanke gradbenih odpadkov in gradbenih odpadkov iz zemeljskih izkopov je treba odlagati na odlagališčih, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
(3) Oddane odpadke je treba spremljati preko evidenčnih listov in voditi predpisane evidence.
(4) Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala na obvodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja ni dovoljeno.
(5) Eventualne nevarne odpadke je treba skladiščiti v zaprti posodi in jih redno predajati pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov, skladno s predpisi o ravnanju z nevarnimi odpadki.

(1) Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta glede na Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in glede na namensko rabo delno posega v III. območje varstva pred hrupom.
(2) Dovoljena mejna raven hrupa v III. območju varstva pred hrupom je 60 (dBA) podnevi in 50 (dBA) ponoči.
(3) V času gradnje morajo biti upoštevani naslednji ukrepi za varovanje pred hrupom:
- uporabljena gradbena mehanizacija mora biti tehnično brezhibna in izdelana v skladu z normami kakovosti glede emisij hrupa gradbenih strojev z upoštevanjem Pravilnika o hrupu strojev, ki se uporabljajo na prostem;
- vsa hrupna dela se, glede na dovoljene ravni hrupa, izvajajo samo v času od ponedeljka do vključno sobote med 7. in 19. uro. Izvajanje teh del je prepovedano, če je dela prost dan;
- med gradbenimi deli je potrebno izvajati kontrolne meritve hrupa;
- na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim objektom se čas obratovanja hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero, po potrebi pa se hrup lahko omeji tudi s premičnimi protihrupnimi ograjami.

Med gradnjo bo prizadeta vidna značilnost okolja v neposredni okolici ureditvenega območja. Za manjši vpliv na vidno značilnost je treba predvideti za izvedbo posamezne faze najkrajši možni čas in gradnjo zaključiti v predvidenem roku. Območje je treba po izvedeni gradnji vzpostaviti v prvotno stanje.

(1) Obravnavano območje posega na enoto kulturne dediščine: EŠD 12145 Škofja Loka-Arheološko najdišče Stari Dvor.
(2) Kjer trase predvidene komunalne infrastrukture posegajo na območja kulturne dediščine, je treba pri nadaljnjem načrtovanju upoštevati obvezne smernice Ministrstva za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, Ljubljana.
(3) Pred graditvijo (v fazi izdelave PGD dokumentacije) je treba izvesti predhodne arheološke raziskave. Na podlagi rezultatov teh raziskav se opredelijo obseg in način nadaljnjih potrebnih arheoloških raziskav.
(4) V primeru izjemnih najdb se lahko zahteva spremembe prostorskih izvedbenih načrtov in prezentiranje odkritih arheoloških ostalin in situ.
(5) Za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine.

(1) Javno hidrantno omrežje, potrebno za gašenje požarov v stavbah in drugih objektih, se mora načrtovati v skladu s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 83/05).
(2) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta ne sme poslabšati. Upoštevana morajo biti požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi.
(3) Pri gradnji in vzdrževanju vodovodnega omrežja je treba upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom.

Etapnost gradnje vodovodnega omrežja z vsemi spremljajočimi posegi se lahko izvede v več gradbenih fazah, pri čemer morajo biti posamezne faze smiselno zaključene.

Program opremljanja zemljišč za gradnjo v naseljih Virmaše in Grenc se sprejme s posebnim odlokom in ni predmet tega odloka.

(1) Pred začetkom gradnje mora izvajalec gradbenih del, skupaj z upravljavci, evidentirati stanje obstoječe infrastrukture in zaščititi vse obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, vode in naprave.
(2) Gradbišče mora biti zavarovano tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
(3) V času gradnje in v času obratovanja je treba zagotoviti nemoteno prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo obstoječih objektov.
(4) V času gradnje in v času obratovanja je treba krajane tekoče obveščati o delih in posledicah v zvezi z gradnjo omrežja komunalne in energetske infrastrukture.
(5) V času gradnje in v času obratovanja je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe tako, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi lahko nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi.
(6) Če bi zaradi obravnavanih posegov (gradnje, obratovanja ipd.) prišlo do onesnaženja državne ceste, mora investitor cesto takoj očistiti.
(7) V času gradnje in v času obratovanja je treba, v primeru nezgode, zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih delavcev.
(8) Po izvedbi posegov v prometne površine se izvede sanacijo gradbenega posega tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča. Prometno površino je treba sanirati v enaki obliki in kvaliteti, kot je bila pred gradbenim posegom.
(9) Morebitne poškodbe okoliških objektov, vodov in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati.
(10) Morebitne stroške prestavitev in poškodb glede na stanje, situacijo in globino vodov, nosi investitor izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(11) Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.
(12) Arheološke raziskave mora zagotoviti investitor posega v prostor.

(1) Vse dimenzije in ureditve, navedene v tem občinskem podrobnem prostorskem načrtu, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor.
(2) Pri realizaciji občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem podrobnim prostorskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(3) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(4) Za dopustno odstopanje po tem občinskem podrobnem prostorskem načrtu se lahko šteje tudi druga križanja komunalnih vodov, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi križanj komunalnih vodov mora investitor voda pridobiti soglasje upravljavca.

Po izvedbi s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtovanih ureditev, so v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta dopustna redna in investicijsko-vzdrževalna dela na prometni, komunalni, energetski in telekomunikacijski infrastrukturi ter vse druge dejavnosti, ki jih je možno izvajati skladno z merili in pogoji tega odloka in pod pogojem da z njimi soglašajo upravljavci prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture.

Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled na Občini Škofja Loka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.