Za uresničevanje sedmega odstavka 138. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 113/06 - uradno prečiščeno besedilo, 68/08 - odl. US, 33/09 in 109/09 - ZZNSZP) in na podlagi tretjega odstavka 22. člena Uredbe o preiskovanju letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov (Uradni list RS, št. 72/03, 110/05 in 79/06 - ZLet) ter četrtega odstavka 1. člena Pravilnika o letenju vojaških zrakoplovov (Uradni list RS, št. 82/09), izdaja ministrica za obrambo

(1) S tem pravilnikom se urejajo posamezna vprašanja preiskovanja letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov vojaških zrakoplovov (v nadaljnjem besedilu: letalske nesreče in incidenti ali nesreče in incidenti), poročanje in obveščanje o nesrečah in incidentih, sestavo, organizacijo in delo stalne komisije za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov (v nadaljnjem besedilu: stalna komisija), obveščanje pristojnih organov in mednarodnih organizacij o nesrečah in incidentih ter obveznosti letalskega osebja in drugega osebja v zvezi s temi vprašanji. S pravilnikom se ureja tudi logistična in druga podpora stalni komisiji, ki jo zagotavlja Ministrstvo za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Za vsa vprašanja preiskovanja nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov, ki s tem pravilnikom niso urejena, se uporabljajo predpisi, ki urejajo civilno letalstvo in preiskovanje letalskih nesreč ter incidentov civilnih zrakoplovov.

Cilj preiskave nesreč in incidentov po tem pravilniku je izboljšanje varnosti vojaškega letenja ter preprečevanje nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov. V preiskavi se ugotovijo vzroki, posledice in druga dejstva v zvezi z nesrečo ali incidentom. Preiskava nesreče in incidenta po tem pravilniku ne obsega ugotavljanje krivde ali odgovornosti udeleženih v nesreči ali incidentu.

(1) Posamezni izrazi in kratice, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. stalna komisija za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov (v nadaljnjem besedilu: stalna komisija) - je preiskovalni organ ministrstva za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov, ki jo imenuje minister, pristojen za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister), ki ima poklicno jedro ter preiskovalce in strokovne sodelavce, ki sodelujejo pri njenem delu;
2. delovna skupina - je skupina strokovnjakov za analizo določenega dela preiskave, imenovana s strani glavnega preiskovalca. V delovno skupino se lahko vključijo tudi domači in tuji strokovnjaki, ki niso zaposleni na ministrstvu;
3. letalska nesreča - je dogodek, povezan z obratovanjem zrakoplova zaradi katerega pride do smrti, ponesrečenih ali poškodovanih oseb in poškodb zrakoplova oziroma drugih škodljivih posledic;
4. resen incident - je dogodek, povezan z obratovanjem zrakoplova pri katerem so podane okoliščine, ki kažejo na to, da se je nesreča skoraj zgodila;
5. incident - je dogodek, povezan z obratovanjem zrakoplova, ki je ali bi lahko ogrozil varnost zračnega prometa in ni nesreča;
6. stalni strokovni sodelavec - je strokovnjak, imenovan s sklepom ministra, ki stalno nudi strokovno podporo stalni komisiji;
7. glavni preiskovalec - je oseba iz sestave stalne komisije, ki jo imenuje minister s sklepom in je odgovorna za vodenje stalne komisije ter organizacijo in nadzor vseh preiskav letalskih nesreč, resnih in incidentov vojaških zrakoplovov;
8. dežurni preiskovalec - je oseba iz sestave stalne komisije, ki zagotavlja pripravljenost stalne komisije;
9. SVS - Slovenski vojaški standard je standard določen v Slovenski vojski, ki se nanaša na naprave, objekte, postopke in druga vprašanja, povezana z delovanjem Slovenske vojske;
10. Stanag - je standardizacijski dogovor (Standardization Agreement) med državami članicami Nato;
11. vojaški zrakoplov - je državni zrakoplov, ki se uporablja za vojaške namene;
12. VLO - je vojaški letalski organ, ki opravlja naloge vojaških letalskih oblasti v ministrstvu oziroma predstavlja Military Aviation Authority v Republiki Sloveniji in v drugih državah;
13. POVC - je Poveljniški center Slovenske vojske;
14. TCAS/ACAS/RA - (Traffic Collision Avoidance System / Airborne Collision Avoidance System / Resolution Advisory) je sistem, vgrajen na zrakoplovu, za preprečevanje trčenj v zraku;
15. AFFSC (E) - je Air Forces Flight Safety Committee (Europe);
16. anonimnost - je izključitev iz poročil vseh osebnih podatkov o fizičnih ali pravnih osebah, ki poročajo o dogodku ter izključitev vseh tehničnih in drugih podrobnosti, ki bi lahko pripeljale do identifikacije poročevalca ali tretjih oseb;
17. CRM - (Crew Resource Management) je upravljanje z viri letalskih posadk;
18. ETOPS - (Extended Time Operations) je podaljšana časovna razdalja od letališča;
19. GPWS/TAWS - (Ground Proximity Warning System / Terrain Awareness Warning System) je sistem opozarjanja na bližino zemlje;
20. MEL (Minimum equipment list) je seznam, v katerem so za uporabo vojaškega zrakoplova v določenih okoliščinah predvideni posebni instrumenti, deli opreme ali funkcije, ki na začetku leta ne delujejo, pripravi pa ga operater za določen tip vojaškega zrakoplova, pri čemer upošteva operativne pogoje in pogoje vzdrževanja v skladu s postopkom, ki ga odobri VLO;
21. SSR - (Secondary Surveillance Radar) je sekundarni nadzorovalni radar;
22. V(1) - je hitrost do katere je možno prekiniti zalet na vzletno - pristajalni stezi;
23. CVR - (Cockpit Voice Recorder) - je registrator pogovorov v kabini;
24. FDR - (Flight Data Recorder) - je registrator parametrov leta;
25. AMS - (Airframe, Motor & Systems) - so konstrukcija, motor in sistemi zrakoplova;
26. IRE - (Instruments, Radio & Equipment) - so instrumenti, radijske naprave in oprema;
27. ARM - (Armament) - je oborožitev zrakoplova.
(2) Ostali izrazi in kratice, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot ga imajo v predpisih na področju letalstva in preiskovanja letalskih nesreč in incidentov civilnih zrakoplovov.

(1) Ta pravilnik se uporablja za preiskovanje nesreč ali incidentov slovenskih vojaških zrakoplovov ne glede na državo dogodka ter vojaških zrakoplovov drugih držav, ki se zgodijo v zračnem prostoru ali na ozemlju Republike Slovenije.
(2) Preiskovanje nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov, ki se zgodijo v drugi državi se izvaja skladno s Stanagom 3531, meddržavnim sporazumom ali drugim s strani Republike Slovenije sprejetimi mednarodnimi akti.
(3) Ta pravilnik se smiselno uporablja tudi za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov drugih vojaških zrakoplovov, ki jih za svoje potrebe najame ministrstvo ali Slovenska vojska.
(4) Če je v nesreči ali incidentu vojaškega zrakoplova udeležen tudi civilni zrakoplov, se preiskava izvede v skladu s predpisi, ki urejajo preiskovanje nesreč civilnih zrakoplovov.
(5) V komisijo, ki jo imenuje vodja preiskovalnega organa pri ministrstvu, pristojnem za promet, za preiskavo nesreče ali incidenta vojaškega zrakoplova, v katerem je udeležen tudi civilni zrakoplov, se imenuje vsaj en član stalne komisije, ki ga predlaga glavni preiskovalec.

(1) Služba, pristojna za nadzor zračnega prostora in služba, pristojna za kontrolo zračnega prometa oziroma oseba, zaposlena v ministrstvu, ki zve za nesrečo ali incident slovenskega vojaškega zrakoplova, ne glede na državo v kateri se je nesreča ali incident zgodil, je dolžna to takoj sporočiti v POVC. Enako velja za nesrečo ali incident tujega vojaškega zrakoplova, do katere je prišlo v zračnem prostoru ali na ozemlju Republike Slovenije.
(2) Na podlagi sporočila iz prejšnjega odstavka, POVC takoj obvesti dežurnega preiskovalca.
(3) Dežurni preiskovalec obvesti o nesreči ali incidentu glavnega preiskovalca oziroma njegovega namestnika in prične s preiskavo.

(1) Za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov ne glede na državo, v kateri se je nesreča ali incident zgodil ter nesreč vojaških zrakoplovov drugih držav v zračnem prostoru ali na ozemlju Republike Slovenije, je pristojna stalna komisija. Stalna komisija deluje pri ministrstvu kot neodvisna in samostojna organizacijska enota in njeno poklicno jedro opravlja naloge letalskega preiskovalnega organa za vojaško letalstvo.
(2) Če pride med uporabo vojaškega zrakoplova do nesreče s smrtnim izidom, do resnih poškodb oseb ali do materialne škode na vojaškem zrakoplovu ali lastnine na zemlji, opravi stalna komisija preiskavo in analizo nesreče ter preiskavo o vzrokih nesreče, poškodbah in škodi, ki je bila povzročena ter o drugih posledicah nesreče.
(3) Preiskava se opravi tudi, če je prišlo do resnega incidenta ali incidenta. V primeru ponavljajočih se incidentov, lahko stalna komisija prične s preiskavo v obsegu, kot je to predvideno v primeru nesreče ali resnega incidenta, o čemer odloči glavni preiskovalec.
(4) Stalna komisija na podlagi ugotovitev preiskav letalskih nesreč in incidentov z objavo varnostnih priporočil uveljavlja ukrepe s ciljem, da se zmanjšajo ali preprečijo nove nevarnosti in tveganja za zračni promet.
(5) Stalni komisiji ali preiskovalcu morajo drugi organi in udeleženci v letalski nesreči ali incidentu omogočiti dostop do potrebnih operativnih, tehničnih in pravnih ugotovitev v zvezi z določeno preiskavo. Če je treba, lahko glavni preiskovalec zaprosi za pomoč posamezne strokovnjake z delovnega področja stalne komisije in tuje strokovnjake vojaškega in civilnega letalstva ter drugih organov, ki so usposobljeni za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov.
(6) Obdukcijske preiskave v letalskih nesrečah umrlih vojaških in drugih oseb opravlja za potrebe stalne komisije pristojni inštitut za sodno medicino.
(7) Stalna komisija mora biti funkcionalno neodvisna od VLO, ki izvaja strokovne in upravne naloge, ki se nanašajo na plovnost, certificiranje, letalske operacije, vzdrževanje, licenciranje, kontrolo in vodenje zračnega prometa ter na letališke operacije. Neodvisna mora biti tudi od enot, poveljstev in drugih organov, katerih interesi bi bili lahko v nasprotju z nalogami in pooblastili stalne komisije.
(8) Preiskovalci in stalni strokovni sodelavci stalne komisije lahko, v primeru letalske nesreče civilnega zrakoplova, nudijo strokovno pomoč organu za preiskovanje letalskih nesreč in resnih incidentov pri ministrstvu, pristojnemu za promet, po predhodnem soglasju ministra.

(1) Stalna komisija opravlja preventivne naloge v skladu z Zakonom o letalstvu, z namenom zmanjšanja števila in posledic nesreč oziroma incidentov ter zmanjšanja tveganj v vojaškem letalstvu skladno s priročnikom o preventivnem delovanju (ICAO Doc 9422-AN/923).
(2) Preventivne naloge iz prejšnjega odstavka obsegajo:
- preučevanje metod za preprečevanje nesreč oziroma incidentov;
- določanje smernic glede letalskega varnostnega programa ministrstva in Slovenske vojske;
- aktivnosti pri mednarodni izmenjavi informacij o nesrečah oziroma incidentih, ocenjevanju tveganj v vojaškem letalstvu ter pripravo varnostnih priporočil v potrebnem obsegu;
- spremljanje varnostnih statistik ter pripravo varnostnih priporočil v primeru zmanjševanja ravni letalske varnosti v Slovenski vojski;
- strokovno svetovanje pri zagotavljanju letalske varnosti v vojaškem letalstvu.
(3) Stalna komisija sodeluje ter izmenjuje informacije in podatke v skladu s svojimi pristojnostmi z Inšpektoratom Republike Slovenije za obrambo, VLO, organom za preiskovanje letalskih nesreč in resnih incidentov pri ministrstvu, pristojnem za promet, ter drugimi državnimi organi oziroma sorodnimi organizacijami v drugih državah.
(4) S pristojnimi organi Nata stalna komisija izmenjuje podatke v skladu s Stanagom 3531 in sodeluje pri sprejemanju letalskih varnostnih standardov s standardizacijskimi organi Nata.
(5) Stalna komisija sodeluje na domačih in mednarodnih konferencah s področja letalske varnosti in preiskovanja letalskih nesreč in incidentov v vojaških letalstvih članic Nata in drugih evropskih držav, predvsem z AFFSC (E).

(1) Ministrstvo stalni komisiji zagotovi prostore za delo, nastanitev, usposabljanje in izvrševanje preiskovalnih postopkov ter prostore za vozila, opremo, arhiv ter hranjenje razbitin zrakoplovov. Med izvajanjem določene posamezne preiskave se mora stalni komisiji zagotoviti tudi potrebne transportne, skladiščne, tehnične in druge storitve. Pri zagotavljanju pogojev za delovanje stalne komisije sodelujejo tudi Generalštab Slovenske vojske ter druga poveljstva in enote oziroma organizacijske enote ministrstva v skladu z usmeritvami ministra.
(2) Stalni komisiji morajo biti zagotovljena finančna sredstva za delo, opremo ter za preiskovanje nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov. Stalna komisija pridobi sredstva, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog, neodvisno od VLO, enot, poveljstev in drugih organov, katerih interesi bi bili lahko v nasprotju z nalogami in pooblastili stalne komisije.
(3) Za preiskave nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov na območju mednarodnih operacij in misij se mora stalni komisiji zagotoviti osebna zaščitna in druga oprema tako kot je zagotovljena za pripadnike Slovenske vojske, ki delujejo v mednarodni operaciji ali misiji, na območju katere je prišlo do nesreče ali incidenta.
(4) Glavni preiskovalec in preiskovalci stalne komisije morajo imeti položaj, ki jim daje potrebna jamstva za neodvisnost.
(5) Za posamezna področja preiskovanja (oborožitev in samozaščitni sistemi vojaških zrakoplovov in podobno) ter dela v posebnih pogojih (klimatske razmere, nočno delo, delo na višini, delo z biološkim materialom in podobno) se preiskovalcem stalne komisije zagotovi posebna namenska in zaščitna oprema.

(1) Glavnega preiskovalca, ki je istočasno vodja stalne komisije, ter preiskovalce stalne komisije imenuje minister izmed letalskih strokovnjakov, ki imajo najmanj deset let delovnih izkušenj na področju letalstva in ustrezne licence.
(2) V stalno komisijo se imenujejo ustrezno usposobljeni preiskovalci, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka in so zlasti:
- poklicni ali prometni pilot letala,
- poklicni ali prometni pilot helikopterja,
- letalski inženir AMS,
- letalski inženir IRE,
- letalski inženir ARM,
- strokovnjaki za logistiko ter vzdrževanje brezhibnosti posebne in namenske preiskovalne opreme ter podobno.
(3) Poklicno jedro stalne komisije se popolnjuje v skladu s formacijo ali sistemizacijo, predvsem z osebjem, ki ima veljavno letalsko licenco ustrezne kategorije ter veljaven izkaz vojaške letalske usposobljenosti.

(1) Minister za pomoč stalni komisiji pri preiskovanju letalskih nesreč in incidentov imenuje na predlog glavnega preiskovalca stalne strokovne sodelavce s področja:
- letalske medicine,
- varnostnih zadev,
- pravnih zadev,
- kontrole letenja,
- analize posnetkov iz FDR / CVR in simulacije leta,
- meteorologije,
- drugih področij.
(2) Stalni strokovni sodelavci iz prejšnjega odstavka, ki so imenovani izmed zaposlenih v ministrstvu, se med preiskavo nesreče praviloma razrešijo drugih nalog oziroma angažirajo v preiskavi po potrebi na podlagi zahteve glavnega preiskovalca.

(1) Stalna komisija mora vzdrževati potrebno usposobljenost in izurjenost preiskovalcev in stalnih strokovnih sodelavcev z načrtnim strokovnim usposabljanjem.
(2) Preiskovalcem stalne komisije se zagotovi potrebno osnovno izobraževanje ali usposabljanje za preiskovanje letalskih nesreč, ki jim omogoča pridobitev ustreznega letalskega izkaza preiskovalca letalskih nesreč.
(3) Stalnim strokovnim sodelavcem se zagotovi posebno izobraževanje ali usposabljanje za določena področja preiskovanja letalskih nesreč.
(4) Preiskovalci stalne komisije in stalni strokovni sodelavci morajo vzdrževati zahtevano strokovno usposobljenost z udeležbo na različnih oblikah strokovnega, teoretičnega in praktičnega usposabljanja.
(5) Preiskovalcem stalne komisije iz drugega odstavka 9. člena tega pravilnika, se zagotovi potrebno izobraževanje, usposabljanje in kondiciranje za vzdrževanje usposobljenosti, zahtevane s sistemizacijo ali formacijo oziroma s sklepom ministra. Zagotovljeno jim mora biti vzdrževanje letalskih licenc v skladu s predpisi o letalstvu.
(6) Dokazila o opravljenih šolanjih in strokovnih usposabljanjih, preiskovalci in stalni strokovni sodelavci dostavljajo glavnemu preiskovalcu.

(1) Glavni preiskovalec preverja izkaze usposobljenosti preiskovalcev nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov in stalnih strokovnih sodelavcev stalne komisije. Izkaz usposobljenosti je listina, s katero se izkazuje usposobljenost posameznika za opravljanje del na posameznih področjih preiskovanja nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov.
(2) Izkaz usposobljenosti izda glavni preiskovalec na podlagi uspešno opravljenega izobraževanja ali usposabljanja s področja preiskovanja nesreč in incidentov. Evidence usposobljenosti preiskovalcev in stalnih strokovnih sodelavcev vodi stalna komisija.
(3) V izkazu usposobljenosti se navedejo opravljena šolanja in strokovna usposabljanja s področja preiskovanja nesreč in incidentov.
(4) Preiskovalec, ki je bil na podlagi odločitve glavnega preiskovalca imenovan za preiskovalca v vsaj petih primerih preiskovanja nesreč in incidentov ter je uspešno vodil vsaj eno skupno vajo preiskovanja nesreč in incidentov z udeležbo preiskovalnih organov drugih ministrstev, se imenuje za višjega preiskovalca.
(5) Oblika in vsebina izkaza iz prvega odstavka tega člena je določena v prilogi št. 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Glavni preiskovalec v januarju vsako leto pisno poroča ministru o delu stalne komisije v preteklem letu. Letno poročilo glavni preiskovalec pošlje tudi načelniku Generalštaba Slovenske vojske, Obveščevalno varnostni službi Ministrstva za obrambo in Inšpektoratu Republike Slovenije za obrambo.
(2) Med preiskavo nesreče ali incidenta, stalna komisija poroča ministru o poteku preiskave v skladu s tem pravilnikom.
(3) Stalna komisija po potrebi predlaga ministru ukrepe za izboljšanje varnosti vojaškega letenja.

(1) Stalna komisija začne s preiskavo takoj, ko zve za nesrečo ali incident vojaškega zrakoplova.
(2) Glavni preiskovalec po predhodnem soglasju ministra določi način obveščanja stalne komisije izven rednega delovnega časa.
(3) V primeru večjih aktivnosti vojaških zrakoplovov, kot so vojaške vaje in letalske prireditve in v drugih utemeljenih primerih, lahko glavni preiskovalec odredi prisotnost preiskovalcev na prizorišču oziroma njihovo pripravljenost.
(4) Glavni preiskovalec lahko med preiskavo nesreče ali incidenta vojaškega zrakoplova odredi dosegljivost preiskovalcev stalne komisije in stalnih strokovnih sodelavcev. Za zaposlene v ministrstvu, ki ne sestavljajo poklicno jedro stalne komisije, se dosegljivost odredi v soglasju z njihovimi predstojniki.

(1) Stalna komisija vodi statistiko o nesrečah in incidentih vojaških zrakoplovov v skladu s STANAG 7160.
(2) Statistični podatki iz prejšnjega odstavka obsegajo zlasti podatke o:
- udeleženem vojaškem zrakoplovu glede na državno pripadnost, proizvajalcu, tipu in modelu vojaškega zrakoplova;
- operatorju vojaškega zrakoplova;
- vrsti operacije;
- vrstah poškodb vojaškega zrakoplova, vrstah poškodb oseb, pri prevozu nevarnih snovi pa tudi o vrsti nevarne snovi;
- številu članov posadke in potnikov v vojaškem zrakoplovu;
- številu ponesrečenih ter številu mrtvih članov posadke in potnikov;
- številu ponesrečenih ter številu mrtvih oseb, ki niso bile v vojaškem zrakoplovu;
- kraju nesreče ali incidenta, datumu in poteku;
- ugotovljenih vzrokih letalske nesreče ali incidenta;
- podobnih dogodkih v letalstvih zavezništva (v obliki primerjalne analize).
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka stalna komisija vključi v letno poročilo ministru.

(1) Glavni preiskovalec glede na obseg nesreče ali incidenta imenuje potrebno število preiskovalcev in stalnih strokovnih sodelavcev za izvedbo preiskave.
(2) Pri izvajanju preiskave mora sodelovati poleg glavnega preiskovalca ali njegovega namestnika še vsaj en preiskovalec ali stalni strokovni sodelavec.

(1) Kadar obseg in značaj nesreče ali incidenta zahtevata sodelovanje strokovnjakov za določena področja letalstva, ki niso bili imenovani s strani ministra kot stalni strokovni sodelavci stalne komisije, lahko glavni preiskovalec predlaga ministru njihovo sodelovanje pri preiskavi.
(2) Pri delu stalne komisije lahko sodelujejo letalski strokovnjaki, ki jih kot svoje predstavnike imenuje država proizvajalca vojaškega zrakoplova, država projektanta vojaškega zrakoplova in država operatorja vojaškega zrakoplova, ki je bil udeležen v letalski nesreči.
(3) Strokovnjaki iz prejšnjega odstavka imajo status opazovalcev, če niso imenovani za strokovne sodelavce stalne komisije.
(4) Kot strokovni sodelavci stalne komisije ne morejo biti imenovane osebe, ki so neposredno operativno izvajale dejavnosti na določenih vojaških zrakoplovih oziroma sodelovale v konkretnih postopkih povezanih z nesrečo ali incidentom ali za katere obstaja kakršenkoli indic, da bi morale biti izločene iz preiskovanja nesreče ali incidenta.

(1) Stalna komisija pri preiskavi letalske nesreče ali incidenta svoje delo usklajuje s preiskovalnim sodnikom oziroma drugim pravosodnim organom ter Obveščevalno varnostno službo Ministrstva za obrambo z namenom, da se ne bi oviralo delovanja in aktivnosti teh organov in obenem kasnilo s preiskovanjem nesreče ali incidenta. Ogled kraja letalske nesreče vojaškega zrakoplova s strani preiskovalnega sodnika oziroma Obveščevalno varnostne službe ministrstva poteka v dogovoru in ob medsebojnem sodelovanju v skladu s pooblastili, hkrati s preiskavo letalske nesreče, ki jo opravlja stalna komisija. Pri tem morajo ti organi in službe sodelovati in se ne smejo ovirati pri izvajanju preiskave na posameznih področjih dela.
(2) V skladu z Zakonom o letalstvu stalna komisija oziroma preiskovalec letalske nesreče ali incidenta vojaškega zrakoplova lahko izpraša in posname izjave vseh, za katere domneva, da lahko posredujejo informacije, ki so pomembne za preiskavo ter prouči predmete, dokumente, zapise in na katerem koli mediju shranjene podatke, pri čemer imajo preiskovalci stalne komisije naslednja pooblastila:
- za takojšen pristop na območje nesreče ali incidenta vojaškega zrakoplova, njegovih delov, tovora ter razbitin;
- za takojšnjo odreditev zadržanja dokazov in nadzor nad odstranjevanjem ostankov ali delov vojaškega zrakoplova za potrebe preiskave;
- za takojšen odvzem registratorja parametrov leta vojaškega zrakoplova in drugih registratorjev za analize potrebne v preiskavi;
- za zaslišanje prič in udeležencev, ki so pripadniki Slovenske vojske, brez soglasja njim nadrejenega poveljnika;
- za zaslišanje prič in udeležencev, ki so v bolniški oskrbi, po predhodnem posvetu z njihovim pristojnim zdravnikom;
- da zahtevajo katero koli informacijo ali zapis, ki ga imajo lastnik, uporabnik ali proizvajalec vojaškega zrakoplova, pa tudi pristojni organi civilnega letalstva ter obratovalec letališča ter da se jim izdelajo kopije take informacije ali zapisa;
- da zahtevajo katerokoli informacijo ali zapis, s katerim razpolaga ministrstvo ali posamezna organizacijska enota ministrstva, vključno z vojaškimi poveljstvi in enotami;
- da zahtevajo katerokoli informacijo ali zapis v zvezi z izvajanjem naloge vojaškega zrakoplova izven države ali v zvezi s sprejetimi obveznostmi v mednarodnih organizacijah.
(3) Glavni preiskovalec ima posebna pooblastila da:
- pridobi rezultate medicinskih in patoloških izvidov brez odločbe sodišča;
- odredi začasno uporabo vozila v lasti ministrstva ali vojaškega zrakoplova za potrebe preiskave, o čemer v roku 24 ur izda ustrezno potrdilo.

(1) Preiskovalci in stalni strokovni sodelavci stalne komisije se pri izvajanju nalog v zvezi s preiskovanjem nesreče ali incidenta izkazujejo s službenimi priponkami, ki jih izda minister.
(2) Izjemoma lahko glavni preiskovalec dovoli drugim osebam gibanje na območju letalske nesreče oziroma območju razbitin vojaškega zrakoplova, vendar šele po končanem ogledu preiskovalnega sodnika. Te osebe se izkažejo s službeno priponko “Dovoljenje za gibanje na območju letalske nesreče”, ki jo izda glavni preiskovalec ali oseba, ki jo glavni preiskovalec za to pooblasti. Prejemnik službene priponke mora vrniti priponko glavnemu preiskovalcu oziroma z njegove strani pooblaščeni osebi po zaključku tistega dela preiskave nesreče ali incidenta, za katerega je bila službena priponka izdana.
(3) Službena priponka preneha veljati z dnem razrešitve oziroma prenehanja dela v stalni komisiji in se mora vrniti vodji stalne komisije.
(4) Glavni preiskovalec ali oseba, ki jo pooblasti, vodi evidenco o izdanih in vrnjenih službenih priponkah.
(5) Oblika, barva in vsebina službenih priponk iz prvega in drugega odstavka tega člena so določene v prilogi št. 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Stalna komisija preiskavo nesreče ali incidenta vodi v skladu s prilogo št. 13 k Čikaški konvenciji, predpisi o vojaškem letalstvu, s STANAGOM 3531, s slovenskimi vojaškimi standardi in tem pravilnikom.
(2) Stalna komisija preiskavo izvaja na podlagi operativnega načrta, ki ga določi glavni preiskovalec stalne komisije.
(3) Glavni preiskovalec je zadolžen za koordinacijo sodelovanja s pravosodnimi organi, Obveščevalno varnostno službo Ministrstva za obrambo in Policijo ter za ustrezno zavarovanje dokaznega materiala.
(4) Prepovedano je kakršnokoli poseganje v delo stalne komisije, preiskovalcev in stalnih strokovnih sodelavcev v zvezi z vsebino in obsegom preiskave ter kakršnokoli vplivanje na vsebino poročila o nesreči ali incidentu oziroma na varnostna priporočila stalne komisije.

(1) Poveljniki letalskih enot, častniki za varnost letenja in kontrolo kvalitete v letalskih enotah so dolžni ob nesreči ali incidentu vojaškega zrakoplova zagotoviti varovanje dokaznega materiala do prihoda preiskovalcev stalne komisije.
(2) Območje nesreče ali incidenta in območje razbitin ter sledi in predmetov iz vojaškega zrakoplova na območju vojaških objektov (vojašnice, vojaško letališče, vojaška vadbišča, skladišča in drugih) zavaruje vojaška policija do zaključka preiskave oziroma do izdaje akta o prenehanju varovanja, ki ga izda glavni preiskovalec po predhodnem soglasju preiskovalnega sodnika oziroma Obveščevalno varnostne službe ministrstva. Poveljniki vojaških objektov so dolžni omogočiti pogoje za izvedbo preiskave na območju objektov, ki so v njihovi pristojnosti.
(3) Območje nesreče ali incidenta in območje razbitin ter sledi in predmetov iz vojaškega zrakoplova, ki je izven območja vojaških objektov, izvaja do zaključka ogleda preiskovalnega sodnika policija. Nato varovanje prevzame vojaška policija, ki ga izvaja do zaključka ostalih preiskovalnih dejanj na terenu, vključno z zavarovanjem prevoza razbitin vojaškega zrakoplova v varovan objekt ministrstva. Vojaška policija z varovanjem preneha na podlagi pisnega akta glavnega preiskovalca, da varovanje ni več potrebno.
(4) Določbe tega člena o nalogah vojaške policije ob letalskih nesrečah in incidentih vojaških zrakoplovov se smiselno uporabljajo tudi pri preiskavah letalskih nesreč in incidentov v katerih je bil udeležen poleg vojaškega zrakoplova tudi civilni zrakoplov in letalsko nesrečo ali incident preiskuje organ za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov pri ministrstvu, pristojnem za promet.

(1) Območje nesreče ali incidenta in območje razbitin vojaškega zrakoplova je treba brez odlašanja zavarovati pred dostopom nepooblaščenih oseb.
(2) Na območju nesreče oziroma na območju razbitin, ni dovoljeno nikomur, razen osebam, ki jim dovoli glavni preiskovalec, dotikati se in premeščati razbitin, spreminjati območje letalske nesreče, brisati ali spreminjati sledi letalske nesreče, premeščati predmete ter drugo vsebino iz vojaškega zrakoplova vse do konca varovanja območja nesreče oziroma območja razbitin.
(3) Določba prejšnjega odstavka ne velja za:
- ukrepe, ki jih odredi preiskovalni sodnik v zvezi z ogledom in drugimi dejanji po zakonu o kazenskem postopku v dogovoru z glavnim preiskovalcem;
- gašenje požara, pri čemer se med gašenjem ne premešča razbitin, ne briše sledi ter premika predmetov iz vojaškega zrakoplova in čim prej izvede fotografiranje ali skiciranje kraja nesreče;
- zaščite, reševanja in nudenja prve pomoči ponesrečenim, po možnosti s pisnim in slikovnim dokumentiranjem njihovega položaja na kraju nesreče ali glede na kraj nesreče.
(4) Mrtve in njihove posmrtne ostanke je treba pustiti v nespremenjenem položaju, dokler preiskovalni sodnik v skladu z zakonom o kazenskem postopku in v soglasju z glavnim preiskovalcem, ne dovoli njihovega umika.
(5) Prepovedano je namerno ali nepotrebno spreminjanje kraja nesreče, brisanje sledi, vsak dostop ali poseg v zapise FDR oziroma CVR, odstranitev ali odtujitev delov vojaškega zrakoplova ter vsako prikrivanje, sprememba ali uničenje dokaznega gradiva.
(6) V primeru, da se med preiskavo ugotovi, da je s strani vojaških oseb prišlo do izvršitve prepovedanih dejanj iz prejšnjega odstavka tega člena, se o tem obvesti organe, pristojne za ugotavljanje disciplinske ali kazenske odgovornosti teh oseb.

(1) Glavni preiskovalec lahko pred zaključkom preiskave nesreče oziroma incidenta začasno omeji ali prepove uporabo določenega tipa vojaškega zrakoplova, njegovih delov, opreme, navigacijskih naprav, oborožitve, postopkov, letenje in opravljanje dela letalskega in drugega strokovnega osebja do odprave morebitnih vzrokov za nastanek nesreče ali resnega incidenta, če obstaja upravičena domneva, da bo s tem preprečena nova nesreča ali tveganje.
(2) Če se med preiskavo ugotovi, da je potrebna takojšnja omejitev ali prepoved letenja vojaških zrakoplovov, lahko glavni preiskovalec ustno odredi začasno prepoved letenja oziroma izvajanje drugih aktivnosti vojaškega letalstva za 24 ur. Pred iztekom 24 ur mora glavni preiskovalec izdati pisno odredbo o omejitvi ali prepovedi letenja oziroma druge aktivnosti.
(3) Glavni preiskovalec lahko omejitve ali prepovedi iz prvega in prejšnjega odstavka odredi za obdobje do enega meseca. Daljše trajanje takih omejitev ali prepovedi odredi minister na predlog glavnega preiskovalca.

(1) Preiskovalni postopki v primeru nesreče ali incidenta slovenskega vojaškega zrakoplova se morajo pričeti takoj, ko se zve za nesrečo ali incident. Minister izda pisni akt o napotitvi preiskovalcev stalne komisije v državo, v kateri je prišlo do nesreče ali incidenta vojaškega zrakoplova. Pred napotitvijo je treba preiskovalce in strokovne sodelavce ustrezno usposobiti in opremiti.
(2) Preiskava nesreče oziroma incidenta slovenskega vojaškega zrakoplova, ki se zgodi v državi članici Nata, se izvaja skladno s slovenskim vojaškim standardom Stanagom 3531, ki ureja preiskovanje in poročanje o nesrečah in incidentih.
(3) Preiskava nesreče ali incidenta slovenskega vojaškega zrakoplova, ki se zgodi v državi, ki ni članica Nata, se izvaja v skladu s prilogo št. 13 k Čikaški konvenciji ali drugim mednarodnim aktom.
(4) Preiskava nesreče in incidenta slovenskega vojaškega zrakoplova v mednarodni operaciji ali misiji, se izvaja v skladu s Stanagom 3531 in tem pravilnikom, če ni s predpisi mednarodne organizacije v okviru katere se opravlja mednarodna operacija ali misija, določeno drugače.
(5) V primeru pogrešanega slovenskega vojaškega zrakoplova oziroma v primeru nesreče vojaškega zrakoplova, ki se zgodi na območju bojnih delovanj na nasprotnikovem ozemlju, se izginotje oziroma nesreča evidentira in se s preiskavo začne takoj, ko je to mogoče.
(6) Logistično oskrbo stalne komisije v času opravljanja nalog na območju mednarodne operacije ali misije organizira poveljnik slovenskega kontingenta, ki sodeluje v mednarodni operaciji ali misiji, če logistična oskrba ni urejena drugače ob napotitvi slovenskega kontingenta na mednarodno operacijo ali misijo.
(7) Za preiskovanje nesreče ali incidenta slovenskega vojaškega zrakoplova v drugi državi, se za čas opravljanja preiskovalnih dejanj se lahko s preiskovalci in strokovnimi sodelavci skladno s predpisi sklenejo posebne pogodbe podobne pogodbam pripadnikov, ki so napoteni na delo v tujini, mednarodno operacijo ali misijo. Enako velja tudi za preiskovalce in strokovne sodelavce, če niso zaposleni v ministrstvu oziroma Slovenski vojski.

(1) Preiskavo nesreče oziroma incidenta vojaškega zrakoplova druge države na ozemlju Republike Slovenije, izvaja stalna komisija v skladu s tem pravilnikom.
(2) V primeru, če se preiskuje nesreča vojaškega zrakoplova iz države, ki ni članica Nata, se preiskava opravi v skladu s prilogo št. 13 h Čikaški konvenciji.
(3) Preiskavo nesreče iz prvega odstavka tega člena lahko izjemoma opravi tudi letalski preiskovalni organ države, kateri pripada vojaški zrakoplov, ki se je ponesrečil, če tako odloči Vlada Republike Slovenije.

(1) Cilj poročanja o nesrečah in incidentih vojaških zrakoplovov je preprečevanje nesreč ter izboljšanje vojaške letalske varnosti.
(2) Poroča se o nesrečah in incidentih, ki ogrožajo ali ki bi lahko ogrozile vojaški zrakoplov, osebe v njem ali katerokoli druge osebe. Primeroma določen seznam incidentov je v prilogah 3, 4 in 5, ki so sestavni del tega pravilnika.
(3) Stalno komisijo se o nastanku nesreče ali incidenta obvesti brez odlašanja osebno, preko telefona ali drugih komunikacijskih sredstev.
(4) V primeru nesreče ali incidenta vojaškega zrakoplova mora pristojno vojaško poveljstvo ali enota poslati stalni komisiji pisno poročilo o nesreči ali incidentu najkasneje v dveh urah odkar se je zvedelo za nesrečo ali incident, po varni elektronski pošti, kurirju ali na drug ustrezen način.
(5) V primeru nesreče ali incidenta zrakoplova ministrstva, vpisanega v civilni register zrakoplovov Republike Slovenije, se o nesreči ali incidentu poroča v skladu s predpisi, ki urejajo poročanje in preiskovanje letalskih nesreč v civilnem letalstvu. Poročilo se v vednost pošlje tudi VLO in stalni komisiji.
(6) V primeru nesreče ali incidenta vojaškega zrakoplova druge države, POVC obvesti stalno komisijo. Državo, katere vojaški zrakoplov se je ponesrečil, se obvešča v skladu s postopki, ki veljajo v okviru Nata, če je država članica Nata, sicer pa po predpisih, ki urejajo obveščanje o letalskih nesrečah civilnih zrakoplovov.
(7) Obrazci za poročanje o nesreči ali incidentu so določeni v prilogah št. 6, 7 in 8 ter so sestavni del tega pravilnika.

(1) O resnih incidentih in incidentih, ki so določeni s tem pravilnikom ter v skladu s prejšnjim členom, morajo poročati:
- poveljniki enot vojaškega letalstva in zračne obrambe;
- vodja vojaškega zrakoplova;
- oseba, ki opravlja dejavnost projektiranja, izdelovanja, vzdrževanja ali spreminjanja vojaškega zrakoplova ali katere koli opreme, oborožitve ali dela takšnega zrakoplova;
- oseba, ki podpisuje potrdilo o pregledu plovnosti;
- oseba, ki izdaja potrdilo o uvedbi v obratovanje v zvezi z vojaškim zrakoplovom ali katerokoli opremo ali delom takšnega zrakoplova;
- oseba, ki opravlja naloge kontrole zračnega prometa ali službe letalskih informacij;
- upravljavec letališča;
- oseba, ki opravlja zemeljsko oskrbo vojaškega zrakoplova, vključno z oskrbo z gorivom, servisiranjem, pripravo dokumentacije o obremenitvi in uravnoteženosti, natovarjanjem, razledenitvijo in vleko na letališču;
- oseba, ki opravlja naloge nadzora zračnega prostora;
- oseba, ki opravlja naloge namestitve, spreminjanja, vzdrževanja, popravila, tehničnih pregledov, preverjanja ali nadzora sistemov, ki se uporabljajo pri nadzoru in kontroli zračnega prostora.
(2) O incidentih poročajo tudi druge osebe, ki v vojaškem letalstvu opravljajo naloge, ki so primerljive z nalogami iz prejšnjega odstavka.
(3) Osebe iz prejšnjega člena in prvega odstavka tega člena istočasno, ko poročajo o nesreči ali incidentu stalni komisiji, poročajo tudi nadrejenim v skladu s pravili poročanja v Slovenski vojski.

(1) Stalna komisija prejeta poročila iz prvega odstavka prejšnjega člena prouči in ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi, če je to potrebno. Na podlagi zbranih, obdelanih in shranjenih podatkov iz poročil, stalna komisija izdeluje varnostna priporočila, analize in informacije.
(2) Stalna komisija zbira, vrednoti, obdeluje in v svojem arhivu shranjuje vsa poročila, analize in informacije o nesrečah oziroma incidentih vojaških zrakoplovov.
(3) S poročili o nesrečah ali incidentih se ravna kot z drugimi varovanimi podatki preiskave, določenimi s tem pravilnikom.
(4) Stalna komisija skrbi, da se vse informacije v zvezi z varnostjo vojaškega letenja, ki se pridobijo v skladu s prejšnjim odstavkom, uporabijo za izboljšanje varnosti v vojaškem letalstvu. Pri tem se mora zagotoviti anonimnost poročevalca in drugih oseb.

(1) Za obveščanje javnosti o letalski nesreči ali resnem incidentu vojaškega zrakoplova je pristojna služba za odnose z javnostmi ministrstva.
(2) Službi iz prejšnjega odstavka nudi strokovno pomoč stalna komisija. Glavni preiskovalec potrdi ustreznost obvestil o letalskih nesrečah in resnih incidentov pred njihovo objavo.
(3) Uradne izjave v zvezi z letalskimi nesrečami ali resnimi incidenti vojaških zrakoplovov lahko daje po predhodnem pooblastilu ministra tudi glavni preiskovalec.

(1) Za vsako preiskavo letalske nesreče ali resnega incidenta vojaškega zrakoplova, stalna komisija izdela ustrezno poročilo ministru v skladu s tem pravilnikom.
(2) Za manj zahtevne primere se izdela poročilo o ugotovljenih dejstvih.
(3) Stalna komisija izdela poročilo glede na vrsto in obseg nesreče ali resnega incidenta in v njem določi cilj preiskave. V poročilu o nesreči ali resnem incidentu, ki je namenjeno javni objavi, je treba zagotoviti anonimnost oseb, ki so bile udeležene v nesreči ali resnem incidentu.
(4) Poročilo o nesreči ali resnem incidentu praviloma obsega tudi varnostna priporočila.
(5) Poročila o nesreči ali resnem incidentu se izdeluje v slovenskem in po potrebi tudi v angleškem jeziku. Uradno poročilo je poročilo izdelano v slovenskem jeziku.

V primeru letalske nesreče ali resnega incidenta se glede na obseg in zahtevnost preiskave izdelujejo:
- predhodno poročilo,
- uvodno poročilo;
- poročilo o ugotovljenih dejstvih;
- vmesno poročilo;
- osnutek končnega poročila;
- končno poročilo.

Predhodno poročilo se izdela za ministra praviloma v 24 urah po nastanku nesreče ali resnega incidenta v obliki informacije in obsega osnovne podatke o nesreči ali resnem incidentu.

(1) Stalna komisija izdela uvodno poročilo praviloma v enem mesecu od dneva nesreče ali resnega incidenta.
(2) Uvodno poročilo obsega:
- osnovne podatke o nesreči ali resnem incidentu;
- osnovne podatke o letu;
- podatke o telesnih poškodbah v nesreči ali resnem incidentu udeleženih oseb;
- meteorološke podatke;
- kratek opis poteka nesreče ali resnega incidenta;
- osnovne podatke o oborožitvi vojaškega zrakoplova.
(3) Uvodno poročilo se izdela v slovenskem in po potrebi tudi v angleškem jeziku. Uradno poročilo je poročilo izdelano v slovenskem jeziku. Stalna komisija pošlje uvodno poročilo ministru in po potrebi, če obstajajo indici, da je možen vzrok nastanka nesreče ali incidenta povezan s tehničnimi razlogi, tudi proizvajalcu vojaškega zrakoplova oziroma proizvajalcu delov vojaškega zrakoplova.
(4) Uvodno poročilo lahko obsega tudi varnostna priporočila, če stalna komisija oceni, da bi se z njimi lahko preprečile podobne nesreče ali resni incidenti.

(1) Poročilo o ugotovljenih dejstvih se izdela, ko se nedvomno ugotovi vzrok nesreče ali resnega incidenta.
(2) Poročilo o ugotovljenih dejstvih iz prejšnjega odstavka praviloma obsega informacijo o vojaškem zrakoplovu udeleženem v nesreči ali resnem incidentu, o poteku nesreče ali resnega incidenta in po potrebi varnostna priporočila.

(1) Stalna komisija izdela vmesno poročilo, kadar zaradi objektivnih razlogov v 12 mesecih po nesreči ali resnem incidentu ne more izdelati končnega poročila.
(2) Vmesno poročilo obsega:
- podatke o nesreči ali resnem incidentu;
- podatke o letu;
- podatke o poškodbah na vojaškem zrakoplovu;
- podatke o telesnih poškodbah v nesreči ali resnem incidentu udeleženih oseb;
- podatke o vojaškem zrakoplovu;
- meteorološke podatke;
- podatke o navigacijskih sredstvih;
- podatke o letališču;
- podatke o kraju nesreče ali resnega incidenta;
- podatke o možnostih preživetja;
- podatke o oborožitvi vojaškega zrakoplova;
- varnostna priporočila, če so potrebna.
(3) Stalna komisija pošlje vmesno poročilo ministru.

(1) Stalna komisija izdela osnutek končnega poročila praviloma v 12 mesecih od dneva nesreče oziroma resnega incidenta.
(2) Osnutek končnega poročila obsega:
1. uvod;
2. podatke o imenovanju preiskovalcev oziroma delovnih skupin in njihovi sestavi iz 16. in 17. člena tega pravilnika;
3. povzetek;
4. dejstva, ki vsebujejo:
- podatke o letu,
- podatke o poškodbah v nesreči ali resnem incidentu udeleženih oseb,
- podatke o vojaškem zrakoplovu,
- podatke o poškodbah vojaškega zrakoplova,
- podatke o ostali škodi,
- podatke o osebju,
- meteorološke podatke,
- podatke o navigacijskih sredstvih,
- podatke o radijski zvezi,
- podatke o letališču,
- podatke o registratorjih leta,
- podatke o kraju nesreče ali resnega incidenta,
- medicinske in patološke podatke,
- podatke o požaru,
- podatke o možnostih preživetja,
- potek preiskave,
- podatke o operatorju,
- uporabljene tehnike preiskav,
- podatke o oborožitvenih in samozaščitnih sistemih,
- druge potrebne podatke;
5. analizo nesreče ali resnega incidenta glede na ugotovitve v preiskavi;
6. sklepe;
7. varnostna priporočila.
(3) Osnutek končnega poročila se izdela v slovenskem in po potrebi tudi v angleškem jeziku. Uradno poročilo je poročilo izdelano v slovenskem jeziku. Stalna komisija pošlje osnutek končnega poročila ministru, posadki vojaškega zrakoplova oziroma neposredno udeleženim v nesreči ali resnem incidentu in po potrebi tudi določenim poveljstvom in enotam. Če je vzrok nesreče ali resnega incidenta tehnične narave se osnutek končnega poročila pošlje tudi proizvajalcu vojaškega zrakoplova oziroma proizvajalcu delov vojaškega zrakoplova.
(4) Osebe, organi in organizacije iz prejšnjega odstavka lahko stalni komisiji pošljejo svoja stališča in pripombe na osnutek končnega poročila v 30 dneh od prejema osnutka končnega poročila.

(1) Končno poročilo o nesreči ali resnem incidentu vojaškega zrakoplova se izdela po izteku 30 dnevnega roka za posredovanje stališč in pripomb na osnutek končnega poročila v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena. Stališča in pripombe, ki so prispele v predpisanem roku in v besedilu končnega poročila niso upoštevane, se dodajo kot priloga končnemu poročilu.
(2) Končno poročilo o nesreči ali resnem incidentu vojaškega zrakoplova stalna komisija pošlje ministru, Inšpektoratu Republike Slovenije za obrambo, Generalštabu Slovenske vojske, VLO in po potrebi poveljstvom ali enotam Slovenske vojske.
(3) O končnem poročilu o nesreči ali resnem incidentu javnost obvesti služba za odnose z javnostmi ministrstva.
(4) Končno poročilo o nesreči ali resnem incidentu se objavi v slovenskem in angleškem jeziku na spletni strani ministrstva. Iz poročila se morajo pred objavo umakniti podatki preiskave določeni s tem pravilnikom ter osebni podatki oseb, ki so bile udeležene v nesreči ali resnem incidentu.
(5) Minister na predlog glavnega preiskovalca odloči o tajnosti končnega poročila v skladu s predpisi o tajnih podatkih, če je to potrebno.

(1) Stalna komisija pri izdelavi končnega poročila o nesreči ali resnem incidentu pripravi varnostna priporočila v potrebnem obsegu.
(2) Varnostno priporočilo ne sme ustvarjati domneve o krivdi ali odgovornosti za nesrečo ali resni incident.
(3) Minister na podlagi varnostnih priporočil stalne komisije določi ukrepe, nosilce in roke za izvedbo potrebnih ukrepov ter jih posreduje Generalštabu Slovenske vojske, Inšpektoratu Republike Slovenije za obrambo, VLO in stalni komisiji praviloma v 30 dneh od sprejema končnega poročila.
(4) Nadzor nad izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka izvajata Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo in VLO.

(1) Podatki preiskave so:
- vse pisne ali posnete izjave in pogovori, ki jih v času preiskave pridobi stalna komisija oziroma preiskovalec;
- vsi posneti pogovori med osebjem vojaškega zrakoplova;
- podatki o vojaškem letalskem in drugem osebju;
- posnetki registratorja pogovorov v pilotski kabini ali njihovi prepisi,
- mnenja stalne komisije, delovne skupine, glavnega preiskovalca oziroma preiskovalca, izražena med analizo podatkov o nesreči ali resnem incidentu, vključno s podatki, ki so zabeleženi na registratorju parametrov leta in drugih registratorjih leta;
- podatki o oborožitvenih sistemih in letalskih bojnih sredstvih;
- podatki o posebni opremi vojaškega zrakoplova za katero Republika Slovenija jamči, da ne bodo razkriti nepooblaščenim osebam;
- podatki o tovoru, ki so označeni v skladu z zakonom o tajnih podatkih;
- podatki o tovoru, ki niso neposredno povezani z vzroki nesreče oziroma resnega incidenta.
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka se navajajo v končnem poročilu o nesreči ali resnem incidentu oziroma v dodatkih h končnem poročilu samo v primeru, če bistveno prispevajo k pojasnitvi ali dopolnitvi analize poteka nesreče ali resnega incidenta.
(3) Podatki iz prvega odstavka tega člena, ki niso vplivali na nesrečo ali resni incident, se ne objavijo v končnem poročilu.
(4) Pri objavljanju osebnih podatkov je treba upoštevati predpise o varstvu osebnih podatkov.
(5) Stopnjo tajnosti podatkov iz prvega odstavka tega člena določi glavni preiskovalec, če je to potrebno.

Podatki iz prvega odstavka prejšnjega člena se lahko uporabljajo samo za potrebe preiskave in obnove preiskave oziroma v sodnem postopku, če tako odredi sodišče.

(1) Končana preiskava nesreče ali resnega incidenta se lahko obnovi, če tisti, ki izkaže pravni interes, predloži ministrstvu nove dokaze o nesreči ali incidentu.
(2) Obnove preiskave nesreče ali incidenta ni mogoče zahtevati po preteku petih let od dneva nesreče ali incidenta.
(3) Razbitine oziroma deli v nesreči poškodovanega vojaškega zrakoplova se hranijo v ustrezno varovanih prostorih do izteka roka iz prejšnjega odstavka.

Organizacija in delovanje organa, ki je pred uveljavitvijo tega pravilnika preiskoval nesreče in incidente vojaških zrakoplovov, se s tem pravilnikom uskladi v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.