Na podlagi 14. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), sprejetega Sklepa o začetku izdelave podrobnega prostorskega načrta za kamnolom v Sotini (Uradni list RS, št. 79/07) 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 66/99, 76/02, 29/03, 88/05, 79/06) je Občinski svet Občine Rogašovci na 30. redni seji dne 24. 6. 2010 sprejel

S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za kamnolom v Sotini (v nadaljevanju: OPPN). Podlaga za OPPN je Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Murska Sobota za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Murska Sobota za obdobje 1986-1990 za območje nove Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 37/00). OPPN je decembra 2009 izdelala ZEU - družba za načrtovanje in inženiring iz Murske Sobote pod številko OPPN - 15/07.

(1) Odlok iz prvega člena določa ureditveno območje OPPN. Z OPPN se določa načrtovane prostorske ureditve, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt parcelacije, etapnost izvedbe, rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora, obveznosti investitorjev in izvajalcev, odstopanja, prehodne in končne določbe.
(2) Sestavni del OPPN-ja so poleg tega odloka tudi priloge in kartografski del.

OPPN za kamnolom Sotina obravnava razširitev obstoječega kamnoloma ter pogoje njegovega nadaljnjega obratovanja in urejanja. S širitvijo kamnoloma je predvidena tudi njegova sprotna tehnična in biološka sanacija.

Osrednja dejavnost kamnoloma Sotina je pridobivanje metadiabaza, za lokalne in širše potrebe. Iz tega razloga je za nadaljnje pridobivanje kamnitega materiala nujna širitev, ki bo upoštevala prostorske akte Občine Rogašovci. V okviru občinskih planov je predvidena širitev do ca. 10 ha skupnega pridobivalnega prostora, kar predstavlja količino materiala, ki bi zadoščala za normalne potrebe za naslednjih ca. 10 let.

Območje ležišča tehničnega gradbenega kamna Sotine se razprostira na severnem delu Občine Rogašovci, okoli 40 km severozahodno od Murske Sobote, v bližini slovensko-avstrijske meje. Kamnolom se nahaja na vznožju grebena z imenom Sotinski breg, katerega vrh sega do kote 418 m. Na zahodni strani Sotinskega brega teče proti jugu reka Ledava, ki deli gričevnato ozemlje na dva dela in predstavlja glavno odvodnico območje. Kamnolom je odprt neposredno ob regionalni cesti R3 720. Kamnolom je dostopen iz smeri Radenci in iz smeri Murska Sobota po asfaltni cesti. Kamnolom je imenovan po istoimenski vasi Sotina, ki leži 1 km južneje. Najbližji objekt na vzhodni strani je zaselek Tomanov breg oddaljen od roba kamnoloma okoli 250 m, na zahodni strani je najbližja kmetija Horvat (Brunerjev breg) oddaljena okoli 450 m in več, na južni strani so najbližji objekti oddaljeni okoli 350 m in več. Strmo pobočje pada z naklonom tudi do 50° proti zahodu in jugu. Kamnolom je odprt neposredno ob vznožju grebena. Osnovni plato kamnoloma je na koti okoli 245 m, trenutno najvišja točka kamnoloma pa na koti okoli 340 m. Obratujoči kamnolom je na severni strani omejen z gozdno potjo na koti okoli 350 m. Na neeksploatiranem območju se v naravi nahaja gozd.

Območje urejanja zajema razširitev in sanacijo kamnoloma Sotina. Širitev kamnoloma se izvaja znotraj območja, ki je v prostorskem aktu Občine Rogašovci opredeljena kot površina, za izkoriščanje mineralnih surovin in je skladna z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Murska Sobota za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Murska Sobota za obdobje 1986-1990 za območje nove Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 37/00). Širitev je predvidena v treh etapah, in sicer v smeri od vzhoda (I. etapa), sever (II. etapa), zahod (III. etapa). Dostopi do kamnoloma in vse mobilne predelovalne naprave, objekti ter infrastrukturni viri so obstoječi na nivoju osnovne etaže, v bližini ceste obstoječe ceste.

Ureditveno območje podrobnega prostorskega načrta obsega naslednje parcele v k.o Sotina: cele parcele št. 12, 30, 73, 77, 79, 80, 1345, 1346, 1359, 1360, 1361, 1362, 1363, 1364, 1365, 1366, 1367, 1368, 1369, 1370, 1371, 1372, 1373, 1374, 1375,1376, 1377, 1378, 1407, 1408 in deli parcel št. 13, 29, 31, 72, 74, 76, 78, 81, 82, 83, 1329, 1339,1344, 1347, 1348, 1353, 1355, 1357, 1358, 1409, 1487, 1495 in v k.o. Serdica deli parcel 279 in 1639.

(1) Pridobivanje kamninskega materiala v kamnolomu se bo izvajalo z bagrskim izkopom v delovnih etažah višine od 15 do 20 metrov. Samo drobljenje kamninskega materiala bo večinoma z vrtanjem in razstreljevanjem in v določenem deležu, kjer to naravne danosti dovoljujejo, ali kjer je to nujno zaradi potresne varnosti, z mehaničnim pridobivanjem z ripanjem z buldožerjem, odkopavanjem s hidravličnim bagrom ali razbijanje z bagrom s hidravličnim kladivom in špico. Zaradi strmega terena ni izvedljiva izdelava transportnih poti na posamezne etaže po katerih bi lahko pridobljeni material tudi odvažali. Iz tega razloga se bo ves pridobljeni material prerival ali premetaval z etaž na osnovni plato. Izkoriščanje se bo izvajalo od zgoraj navzdol s sprotno sanacijo končnih brežin tako, da se bo delovna etaža razdelila na 1/2 etaže.
(2) Izvajanje del je potrebno načrtovati in izvajati tako, da vplivi pri najbližjih objektih izven prostora kamnoloma, oziroma rudniškega prostora, ne presegajo dopustnih vrednosti po veljavnih ali splošno priznanih standardih.
(3) S 3 etapami razširitve, kot so predvidene v tem OPPN-ju, bi izkop kamna, poleg obstoječih 4 ha zajemal še preostali neizkoriščeni del s površino ca. 4,7 ha. V nadaljevanju izkoriščanja kamnoloma ni predvideno povečanje letne proizvodnje. Ob predvideni dinamiki izkoriščanja 60.000 m3 v razsutem stanju letno je predvidena doba izkoriščanja okoli 10 let.

(1) V okviru pripravljalnih del bo potrebno izdelati dostopne poti na posamezne etaže, kjer le-teh še ni ter opraviti posek drevja in odstranjevanje podrasti. Dostopne poti na delovne etaže so predvidene delno po vzhodni in delno po zahodni strani prostora. Uporabile se bodo sedanje poti, ki se bodo po potrebi le prilagodile novim etažam. V tretji etapi, zlasti za spodnje etaže, je možen dostop tudi samo z zahodne strani prostora.
(2) Posek gozda in čiščenje podrasti je prva etapa odpiranja in priprave. Glede na osnovno zahtevo pri izvajanju rudarskih del, da se ta izvajajo praviloma od zgoraj navzdol ter glede na zahtevo po sprotni sanaciji izkoriščenih delov nahajališča, je golosek praviloma potrebno opraviti na površini, ki je določena z letnimi načrti napredovanja rudarskih del določenega dela pridobivalnega prostora - posamezne etape. Posek se opravi v primernem času za posek izven vegetacijske sezone, drevje in podrast pa odstrani iz kamnoloma. Gozdni rob bo izdelan v trikotnem profilu. Širina varovalnega roba je najmanj ena višina dreves. V tem pasu se odstrani visoko drevje, pusti pa podrast.
(3) Odstranjevanje humusa in površinske jalovine je naslednja stopnja priprave. V največji možni meri se posebej odstrani in začasno shrani humus in površinsko jalovino, ki se bosta uporabila za sanacijo izkoriščenih etaž. Začasno shranjevanje humusa in jalovine je predvideno čim bližje bodoči uporabi, to je ob robovih pridobivalnega prostora. Pri tem je v največji možni meri izkoristiti etapnost pridobivanja tako, da se material iz odkrivke druge etape takoj uporabi za sanacijo izkoriščenih delov prve etape in enako naprej v tretji etapi. Ker se bo sanacija izvajala sproti, niso potrebne trajnejše in večje deponije jalovine in humusa. Le za končno sanacijo tretje etape so potrebne določene manjše količine jalovine in humusa.
(4) Parametri etaž
Etaže širitve se prilagajajo parametrom v obratujočem delu kamnoloma. Etaže bodo razdeljene na delovne etaže in sanacijske etaže. Parametri etaž so sledeči:
Delovne etaže:

Višina etažne brežine                  h1 = 15 m – 20 m,
Delovni in končni naklon etažne        alfa = 60° – 65°,
brežine
Delovna širina etažnih brežin          a = 12 – 20 m,
Končna širina etažnih ravni            a(1)= 7 – 8 m.

Delovne etaže bodo formirane, in sicer:
- osnovna etaža na koti okoli 250 m, označeno z E 250,
- prva etaža na koti okoli 265 m, označeno z E 265,
- druga etaža na koti okoli 285 m, označena z E 285,
- tretja etaža na koti okoli 305 m, označena z E 305,
- četrta etaža na koti okoli 320 m, označena E 320,
- peta etaža na koti okoli 335 m, označena E 335,
- šesta etaža na koti okoli 350 m, označena E 350,
- sedma etaža na koti okoli 365 m, označena E 365,
- osma etaža na koti okoli 380 m, označena E 380 in
- deveta etaža na koti okoli 395 m, označena E 395.
Zgornje tri etaže (E 395, E 380 in E 365) so v celoti v jalovinskem delu ali v delu materiala slabše kakovosti. Te etaže se bodo odkopale v okviru pripravljalnih del. Z etažo E 250 je pričakovati kvalitetnejši material in »normalno« pridobivanje mineralne surovine.
Sanacijske etaže:
Sanacijske etaže bodo pridobljene tako, da se delovno etažo prepolovi po višini, s čimer dobimo sledeče parametre:

– Višina sanacijske etažne    h(1) = 3,5 m, 4,0 m, b 5,0 m,
brežine                       7,5 m, 8,0 m in 10 m,
– Delovni in končni naklon    od 22, 45°, 56° do 63°,
etažne brežine                oziroma postopno
                              od 1:2,5; 1:1; zgoraj do 3:2
                              in 2:1 spodaj
– Končna širina etažnih ravnin
sanacijskih etaž              a2 = 3,5 – 4 m.

Sanacijske etaže se bodo formirale med delovnimi tako, da je končni razpored etaž - polic, šteto od zgoraj navzdol sledeči:
- vrh kamnoloma +405 m (najvišja točka na grebenu),

-                              395 - 398 m,
- E 395,                      (385 - 388 m),
- E 380,                      (370 - 373 m),
- E 365,                      (355 - 360 m),
- E 350,                      (342 - 345 m),
- E 335,                      (325 - 328 m),
- E 320,                      (312 - 315 m),
- E 305,                      (295 - 298 m),
- E 285,                      (275 - 278 m),
- E 265,                      (255 - 258 m) in
- E 250 -                     osnovni plato.

Osnovni plato se izvede v dveh nivojih. Na višjem platoju je predvideno zasutje do kote najmanj +255 m, po kateri se uredi geološka učna pot. Nižji plato se uredi do kote +250 m, kjer je omogočen dostop do kamnoloma in do geološke učne poti. Nivoji platojev so odvisni od količine jalovine.
(5) Vrtanje in miniranje; Predvideno je strojno vrtanje minskih vrtin srednjega premera in omejenih globin. Miniranje se načrtuje in izvaja tako, da neželeni vplivi, zlasti potresi in razmet ne presegajo dopustnih vrednosti glede na gradbeno-tehnično stanje, položaj in lego ogroženih objektov v skladu z veljavnimi predpisi.

Predviden je bagrski ali buldožerski odkop odminirane kamnine. Pridobljeni material se bo delno odvažal z etaž tam, kjer so primerne dostopne poti, delno pa prerival na osnovno etažo, kjer se bo izvajala delna predelava ter nakladanje in odvoz. Prerivanje materiala z etaž je z bagrom ali nakladalnikom. Nakladanje je predvideno z bagri ali nakladalniki na kamione - damperje. Za dostope mehanizacije do posameznih etaž je predvidena uporaba obstoječih poti, ki jih je le mestoma potrebno primerno urediti za prevoze gradbene mehanizacije. Vse etaže imajo najmanj en dostop po poti, ki ostane tudi po sanaciji.

Obstoječa postrojenja separacije so umaknjena iz kamnoloma. Pridobljeni material se na območju kamnoloma drobi primarno do debeline 150 mm. Primarno drobljeni material se odvaža na separacijo v Mursko Soboto. Neuporabni material - jalovina se odlaga v izkoriščeni del kamnoloma.

Kamnolom ima generalno obliko »sklede« tako, da se vsa padavinska voda steka in zbira znotraj kamnoloma na osnovni ploščadi. Za odvajanje odvečnih padavinskih voda je potrebno ob jugovzhodnem in jugozahodnem robu prostora izdelati dva lovilna jarka, ki se pri vhodu v kamnolom združita in stekata v usedalnik in dalje v potok.

(1) V kamnolomu je vsa potrebna infrastruktura potrebna za obratovanje kamnoloma, zato niso predvideni novi objekti. V ureditvenem območju se za čas izkoriščanja ohranijo začasni objekti in naprave to je obstoječi objekti kontejnerske izvedbe s priključnim kablom nizkonapetostnega omrežja. V kamnolomu je nameščen kontejner kot upravni objekt s priročnim skladiščem, garderobo in prostori za zaposlene in sanitarijami z iztokom v greznico, ki je urejena v skladu s predpisi.
(2) Drugi pomožni objekt so pokrita ploščad z lovilcem olj, pretakalna ploščad, ki služi hkrati ploščadi za vzdrževanje in čiščenje tovornih vozil, pred izstopom iz kamnoloma na prometne površine. Ti objekti se nahajajo na osnovnem platoju kamnoloma na jugovzhodni strani prostora z navodili za vzdrževanje in čiščenje. Investitor bo uredil prostor za parkiranje strojev ob smiselni uporabi zakonskih določil.

Sanacijo lahko razdelimo na dva dela, in sicer najprej sledi tehnična sanacija ali oblikovanje in fizična stabilnost brežin in drugo biološka sanacija. V okviru tehnične sanacije je predvideno oblikovanje brežin etaž tako, da se čimbolj prilagajo okoliškemu terenu ter da je zagotovljena stabilnost etaž in kamnoloma kot celote. Sanacijska dela se bodo izvajala v istih etapah kot so predvidene za pridobivanje. Sanacija bo sledila pridobivanju z določenim zamikom. V prvi etapi je predvidena sanacija le spodnjega južnega dela kamnoloma. Po končani prvi etapi in sanaciji vrhnjega dela kamnoloma, bo »odprtega« kamnoloma vse manj, praviloma največ dve do tri etaže. Te etaže se z leti pomikajo navzdol tako, da bo tudi vidna izpostavljenost kamnoloma z leti nekoliko manjša. Začetek izkoriščanja naslednjih spodnjih etaž je pogojen s sanacijo večjega dela zgornjih etaž.

(1) V okviru pridobivanja materiala po etažah se oblikovanje končne brežine izvrši tako, da je končni naklon brežine zgoraj od okoli 22°do 45° in spodaj od okoli 56° do 63°.
(2) Širina končne delovne etažne ravnine je okoli 7-8 m oziroma najmanj 7 m, ki se razdeli na dva dela po okoli 3,5-4 m.
(3) V zgornjem delu je končni naklon brežine kamnoloma manj kot 45°, končni naklon brežine kamnoloma kot celote pa je manj kot 50°, kar daje kamnolomu zadostno stabilnost.
(4) Polica se izdela tako, da se eksploatacija zgornje etaže konča na projektiranem robu, eksploatacija nižje etaže pa se konča najmanj 6-8 m pred spodnjim robom brežine zgornje etaže in tako dalje do osnovnega platoja. Taka polica se potem razpolovi po višini in po širini tako, da dobimo dve sanacijski polici z višino etažne brežine od 3,5-4 m zgoraj do 7,5 m oziroma 10 m spodaj. Višina sanacijske etaže niha in je okoli 4 m-8 m, mestoma pa tudi več ali manj, odvisno od narave materiala.
(5) Kamnolom se ob sanaciji oblikuje tako, da je prilagojen osnovni morfologiji. Ob sanaciji se zadrži greben po sredini, le da je manj izrazit. Prehod na koncih etaž kamnoloma je tudi v obliki manjšega grebena. Sanacija z izdelavo polic je nujna za učinkovito izvedbo biološke sanacije. Glede na relativno majhne višine etažnih brežin in obliko etaž - polic ter morfologijo osnovnega terena, se bodo z zaraščanjem izgubile »pravilne« oblike in s tem ustvarili pogoji za vizualno pestrost in boljši pogoji za vzpostavitev sekundarnega biotopa.
(6) V okviru tehnične sanacije je predvidena prestavitev obstoječe gozdne poti ob zgornjem robu obstoječega pridobivalnega prostora. Pot bo prestavljena tako, da bo etaža E 350 na koti okoli +350 m izdelana širše, in sicer okoli 10-12 metrov tako, da bo gozdna pot speljana po notranjem robu etažne ravnine.

Sanacijske etaže bodo nekoliko »razgibane« tako, da si nakloni in višine brežin ne bodo sledili v ponavljajočem ritmu. To se bo, glede na material, izvedlo več ali manj samodejno ker se bo v mehkejših delih brežina oblikovala bolj položno in v čvrstejših delih bolj strmo. Za dosego večje razgibanosti se bo na nekaterih delih kamnoloma dve tri zaporedne etaže odrezalo tako, da se odstrani ena stena. Večji taki poseg je predviden na zahodnem delu kamnoloma. Zaradi narave materiala realno ni mogoče izdelati ostrih in daljših ravnih robov zato se tudi pri pogledu v kamnolom od spodaj, robovi etažnih ravnin praktično »zlijejo« z brežino. Podrobno oblikovanje razgibanega terena bo možno po eksploataciji posamezne faze, ko bo znana sestava materiala in se temu primerno z oblikovanjem zagotavlja stabilnost.

(1) Predvidena je sanacija z zasaditvijo ali sejanjem etažnih sanacijskih ravnin - polic in brizganjem rastne pulpe po brežinah kamnoloma. Police se izdatno prekrijejo z avtohtono kamnolomsko jalovino in humusom in intenzivno zatravijo, zasadijo z drevesnimi in grmovnimi vrstami. V brežini se ev. uporabijo tudi žepi za saditev zeliščnic ali grmovnic. Na etažne ravnine se zasadijo pionirske drevesne vrste, kot so črna jelša, trepetlika ali breza oziroma se uporabi mešanica njihovih semen.
(2) Ozelenitev sten oziroma brežin se izvede s posebej za to rastišče pripravljeno rastno pulpo, s tehnologijo brizganja. V pulpi naj se ne uporabi umetno gnojilo, temveč organska prhlina. Za sanacijo se torej ne sme uporabiti komercialno pripravljena rastna pulpa. Rekultivacijo je potrebno izvesti z avtohtono drevesno vegetacijo, ki naj bo lokalnega izvora. Zasaditev vegetacije naj bo prilagojena obstoječemu krajinskemu vzorcu. Biološka sanacija se naj izvaja ob koncu vegetacijske sezone. Tudi za sanacijo z rastno pulpo je potrebno ustvariti pogoje in je potrebno že med samim izkopom odstranjevati labilne kamnite bloke, se izogibati ustvarjanju previsnih predelov ter oblikovati posebne vdolbine in poličke za kasnejše formiranje t. i. rastnih jeder. Z dodatnim zmanjšanjem naklonov, povečanjem hrapavosti površin, z ustvarjanjem manjših usekov, zaobljanjem robov in oblikovanjem različnih nasipnih stožcev je možno ustvariti razgiban in naravnejši videz celotne površine zgornjih etaž ter izboljšati osnovne pogoje za naselitev rastlin ter hkrati ustvarili pogoje za izvedbo ukrepov revitalizacije in kasneje uspešen potek naravnih sukcesijskih procesov zaraščanja.

(1) Osnovna etažna ravnina - osnovni plato bo postopoma nastajala z izkoriščanjem posameznih etap. Zaradi relativno velikega deleža jalovinskega materiala je predvideno zasutje osnovnega platoja. Osnovni plato se oblikuje v dveh nivojih.
(2) Ob koncu izkoriščanja se izvaja sanacija končnega platoja, in sicer tako, da se na poravnana tla nasuje kamnolomska jalovina in zemljina v debelini najmanj 30-50 cm, nato se na ta tla nasuje še humus v debelini 20-30 cm ter izvrši zatravitev in posamično saditev avtohtonega drevja in grmičevja. Nasutje kamnolomske jalovine je lahko tudi v večji debelini, kar je v prvi vrsti odvisno od razpoložljivih količin materiala za zasutje.

Skladno z usmeritvami za krajinsko ureditev kamnoloma je potrebno v okviru izkoriščanja in sanacije kamnoloma, zasaditi vegetacijsko bariero v dolžini okoli 400 m. Predlagana je zasaditev z mešanimi avtohtonimi drevesnimi vrstami v pasu širine 2-3 metre. Višina odraslih sadik drevesnih vrst naj bo enaka kot okoliški gozdni rob.

Skladno z naravovarstvenimi pogoji mora investitor zagotoviti pogoje za vključitev dela kamnoloma v geološko učno pot. Obseg bo določen v sodelovanju s Krajinskim parkom Goričko ter OE ZRSVN Maribor. Za to je predviden zahodni del kamnoloma, ki se bo eksploatiral v zadnji - tretji etapi. Etaže v tem delu se sanirajo samo v taki meri, da je zagotovljena stabilnost, ne izvaja pa se biološka sanacija.

Vsi objekti in naprave v ureditvenem območju podrobnega načrta so podrejeni proizvodni in poslovni funkciji, zato v oblikovanju ni omejitev. Obstoječi objekti so montažni in se glede na etape izkoriščanja po potrebi prestavljajo na osnovni etaži kamnoloma.

Razmestitev objektov in postrojenj v kamnolomu ni obvezujoča, saj gre za ureditve na večjih parcelah, kjer niso pomembne gradbene linije in odmiki, poleg tega so objekti in postrojenja začasnega značaja, ki se po izkoriščanju odstranijo iz kamnoloma.

Z izkopom kamna bo nastala sprememba gozdne površine v razgaljeno skalnato površino in hkrati topografsko spremenjeno površino. Ker je v obstoječem stanju na območju gozdna površina, ki se širi na vse strani grebena, je v sanaciji kamnoloma prav tako predvidena ureditev območja nazaj v gozdno površino. Nakloni brežin, terase, zasaditev ter ostale ureditve so podrobno opisane v poglavjih o sanaciji kamnoloma.

(1) Širitev eksploatacije kamnoloma je možna še le po predhodni sanaciji škodljivih nedovoljenih posegov, ki so bili izvedeni v času eksploatacije že izkoriščenega območja. Odstraniti, sanirati in rekultivirati je potrebno vse lokacije črnih deponij jalovine, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču ter na poplavnem območju Ledave in Mlinščice. Sanacija mora biti izvedena pred nadaljnjo eksploatacijo kamnoloma oziroma pred I. etapo izkoriščanja kamnoloma.
(2) V južnem delu ureditvenega območja se sanira površina, kjer se je izvajalo deponiranje jalovine na parceli 279, k.o. Sotina. Površina se sanira na prvotno koto terena, in sicer kot je definirano v projektni dokumentaciji; Vzdrževalna dela na Ledavi, Odsek Sotina - državna meja km 66+400 do km 67+760 in so priloga OPPNačrt-a, izdelanega januarja 1994 pod št. C7266-a, ki ga je izdelal Vodnogospodarski inštitut, Vodnogospodarski oddelek iz Ljubljane.
(3) Na poplavnem območju je prepovedana gradnja, razen gradnje, ki jo dovoljuje zakonodaja o vodah in njeni podzakonski predpisi.

Zaradi narave delovanja kamnoloma oblika in velikost parcel nimata bistvenega pomena, zato poseben načrt parcelacije ni predviden.

Časovna omejitev eksploatacije (etape izkoriščanja), ki bo pozitivno vplivala na NV Sotina je sledeča: vsaka etapa traja 2,5 let + 1 leto sanacije. Izkoriščanje mineralne surovine v kamnolomu v Sotini se zaključi 1. 7. 2019, sanacija pa najkasneje 1. 7. 2020. Če v tem času, iz tehničnih ali drugačnih razlogov, ni mogoče zaključiti z izkoriščanjem in/ali ustrezno sanacijo, naj se območje izkoriščanja ustrezno zmanjša. Sanira se tudi degradirano območje ob Mlinščici.
- Predetapa: Pred pričetkom izkoriščanja prve etape se sanira deponija jalovine iz kamnoloma med cesto in Mlinščico.
- Prva etapa zajema obdobje 2,5 let, do 1. 7. 2014. Sanacija območja po eksploataciji se prične takoj po končanem izkoriščanju, traja največ 1 leto in se zaključi najkasneje do 1. 7. 2015.
- Druga etapa izkoriščanja zajema obdobje 2,5 let, do 31. 12. 2016. Sanacija območja po eksploataciji II. etapi se naj prične takoj po končanem izkoriščanju, traja največ 1 leto in se zaključi najkasneje do 31. 12. 2017.
- Tretja etapa zajema obdobje 2,5 let, do 1. 7. 2019. Sanacija območja po eksploataciji III. etapa se naj prične takoj po končanem izkoriščanju, traja največ 1 leto in se zaključi najkasneje do 1. 7. 2020.

(1) Na obravnavanem območju OPPN ni evidentiranih vrednot kulturne dediščine.
(2) V vplivnem območju kamnoloma se nahaja v oddaljenosti od kamnoloma ca. 600 m Sotina - Dajčev mlin (EŠD 6868) ob dovozno/odvozni cesti iz kamnoloma proti Murski Soboti. V času izkoriščanja kamnoloma se spremlja vpliv vibracij transporta na kulturni spomenik Sotina - Dajčev mlin (EŠD 6868). Glede na rezultate spremljanja stanja se zavzamejo vsi potrebni ukrepi (zmanjšanje intenzitete prevozov, uporaba manjših tovornih vozil, zmanjšanje hitrosti, sanacija poškodb ipd.).

Potencialnim vplivom z onesnaženjem podzemne vode se da izogniti z upoštevanjem omilitvenih ukrepov, ki so naslednji:
- potrebno je skrbno ravnanje z vzdrževalnimi sredstvi za vozila in delovne stroje, tj. ustrezno shranjevanje in ustrezno odstranjevanje odpadne embalaže, ki se tretira kot nevarni odpadek ter ne sodi h komunalnim odpadkom;
- potrebno je ustrezno vzdrževanje vozil in delovnih strojev, v smislu njihove neoporečnosti (nikakor ne sme priti do iztekanja goriva ipd.);
- pretakanje goriv oziroma polnjenje naj se izvaja na utrjenih tleh - beton, z zajetim odtokom in nameščenim lovilcem olj, ki ga je potrebno ustrezno vzdrževati in ohranjati v funkcionalnem stanju;
- odpadek iz lovilca olj, ki je nevarni odpadek, je potrebno oddajati pooblaščenemu zbiralcu odpadnih olj. Ukrepe se izvaja v času eksploatacije kamnoloma. Za izvedbo ukrepov je odgovoren investitor.

V smernicah (ARSO, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za porečje Drave in Mure) so navedeni omilitveni ukrepi, ki jih je potrebno v celoti upoštevati;
- v priobalni pas Ledave (15 m) se ne sme posegati;
- na vodnem in priobalnem pasu je prepovedano postavljanje objektov in drugih ovir, ki bi preprečevale prehod in zagotoviti dostope, prepovedane so dejavnosti in posegi v prostor, ki bi ogrožali stabilnost teh zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali pretok vode, plavin in plavja in onemogočali obstoj in razmnoževan je vodnih in obvodnih organizmov, prepovedano je odlaganje ali pretovarjanje nevarnih snovi ter odlaganje odpadkov;
- odstraniti, sanirati in rekultivirati je potrebno vse lokacije črnih deponij jalovine, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču ter na poplavnem območju Ledave in Mlinščice; sanacija mora biti razvidna iz načrta etapnosti v rudarskem projektu;
- na poplavnih območjih ni dopustna gradnja ali kakršnikoli drugi posegi, ki bi lahko povečali poplavno ogroženost območja, kar pomeni, da na poplavnih območjih ni dovoljeno nasipanje raščenega terena;
- padavinske odpadne vode, ki neonesnažene odtekajo z območja naj bodo z osnovne etaže, kjer se zbirajo, kontrolirano speljane preko usedalnika (za odstranitev drobnih frakcij in suspendiranega materiala) v bližnji vodotok;
- pri odvajanju očiščenih odpadnih voda je treba načrtovati le eden točkovni izpust; iztok mora biti opremljen s protipovratno loputo ter ga je potrebno izvesti v zgornji tretjini pretočnega profila, pod globino zmrzali;
- kamnolom mora imeti utrjeno površino predvideno za vzdrževanje strojev in vozil; odtok s te površine mora biti nadzorovan, tj. z zajetim odtokom in preko nameščenega zadrževalnika in lovilca olj v bližnji vodotok;
- lovilec olj je potrebno ustrezno vzdrževati in ohranjati v funkcionalnem stanju; odpadek iz lovilcev olj, ki je nevaren odpadek ter ga je potrebno oddajati pooblaščenemu zbiralcu odpadnih olj,
- preprečiti je potrebno vsak vnos nevarnih snovi, kot so goriva, maziva, olja ipd. v vodotok;
- na gradbišču je nujno ustrezno vzdrževanje vozil in delovnih strojev, v smislu njihove tehnične neoporečnosti (iztekanje goriva, olj ipd. mora biti preprečeno);
- odlaganje nevarnih odpadkov (odpadna embalaža nevarnih snovi, odpadna olja, baterije ipd.) na območju plana in v njegovem vplivnem območju je prepovedano;
- poškodovane razstrelilne naboje ali naboje pobrane iz zatajenih min ni dovoljeno raztresati v kamnolomu; uničenje razstrelilnih nabojev mora potekati z eksplozijo po predpisanih postopkih predpisanih z relevantno rudarsko zakonodajo;
- skladišče nevarnih snovi v kamnolomu (goriva, olja, maziva, vzdrževalna sredstva ipd.) mora biti ustrezno urejeno, tako da onemogoča odtok nevarnih snovi v tla in podtalje: na utrjenih tleh, z lovilno skledo ustrezne velikosti, pokrito z nadstreškom;
- za primere nesreč z razlitji mora biti v kamnolomu urejeno mesto za začasno odlaganje onesnaženega materiala; mesto mora biti urejeno tako, da onemogoča onesnaženje tal in podzemne vode; zaščiteno mora biti pred padavinami oziroma spiranjem.
Za izvedbo ukrepov je zadolžen investitor v času eksploatacije kamnoloma. Omilitveni ukrepi bodo po potrebi bolj podrobno opredeljeni v poročilu o vplivih na okolje.

Za ohranjanje kakovosti zraka in podnebnih sprememb se upoštevajo omilitveni ukrepi, ki se nanašajo na čas eksploatacije kamnoloma in so naslednji:
- potrebno je zagotoviti preprečevanje nekontroliranega raznosa odkopanega materiala, vključno s prašnimi delci, z območja kamnoloma s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva ustrezno nalaganje materiala na tovorna vozila, njihovo čiščenje pred vožnjo iz kamnoloma na javne prometne površine, prekrivanje tovorov, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, iz katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje javnih prometnih površin,
- zahteva se uporaba tehnično brezhibne gradbene mehanizacije, delovnih naprav in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje,
- v primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas je potrebno ugasniti motor,
- za preprečevanje prašenja na dovoznih cestah se po potrebi vlažijo, vlaženje ni dopustno izvajati z vodo iz Ledave ali Mlinščice, voda za vlaženje naj se jemlje iz usedalnika za padavinsko odpadno vodo,
- upoštevati je potrebno določbe predpisov o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku,
- pri samih delih v kamnolomu je treba izvajati ukrepe proti zapraševanju kot so odsesavanje vrtin, miniranje ob mirnem vremenu, filtriranje ob drobilnikih. Za ukrepe je odgovoren investitor.

(1) V ureditvenem območju podrobnega prostorskega načrta je v veljavi IV. stopnja varstva pred hrupom (mejna dnevna raven 75 dBA in mejna nočna raven 65 dBA), izven območja na območju naselja pa III. stopnja varstva pred hrupom (mejna dnevna raven 50 dBA in mejna nočna raven 60 dBA). Povečanje hrupa je občasno v času miniranja, ki je kratkotrajen, in sicer pod eno sekundo.
(2) Pri obratovanju kamnoloma je potrebno upoštevati določila predpisov o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Upravljavec naprave mora zagotoviti izvajanje prvega ocenjevanja in obratovalnega monitoringa hrupa v stanju njene največje zmogljivosti obratovanja. Lastnik vira hrupa je dolžan skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu izvesti prve in občasne meritve ravni hrupa.
(3) Upoštevati se morajo naslednji omilitveni ukrepi za varstvo pred hrupom:
- vsi stroji in vozila morajo biti tehnično ustrezni;
- kamnolom naj obratuje le v dnevnem času (od 7h do 16h pozimi oziroma z možnim podaljšanjem do 19h poleti);
- ob miniranju je potrebno:
- pred pričetkom detonacij o tem obvestiti okoliške prebivalce,
- detonacije naj se izvajajo ob primernem dnevnem času,
- implementirati postopek za dokumentiranje pritožb,
- v primeru pritožb ustrezno ukrepati (omogočiti izvedbo neodvisnega monitoringa, prilagoditev časa miniranja ipd.);
- uporaba tehnično brezhibnih delovnih strojev;
- izvedba občasnih meritev hrupa pri najbližjih objektih;
- izvedba morebiti potrebnih zaščitnih ukrepov.
(4) Nosilec izvedbe je investitor, ukrepi se izvajajo celoten čas izvajanja plana, uspešnost spremljata Rudarski inšpektor in investitor.

(1) Kot omilitveni ukrepi se upoštevajo sanacijski ukrepi, kot je določeno v tem OPPN in rudarskem projektu, delno pa so nadgrajeni z dodatnimi omilitvenimi ukrepi. Ukrepi so izvedljivi, izvajajo pa se v fazi sanacije območja plana. Za izvedbo ukrepov je odgovoren investitor.
(2) Sanacijska dela se bodo izvajala v istih etapah kot je predviden čas za pridobivanje, z določenim zamikom. Najprej bo izvedena tehnična sanacija ali oblikovanje in fizična stabilnost brežin, ki ji bo sledila biološka sanacija.
(3) Poleg tehnične sanacije je predvidena tudi biološka sanacija območja plana. Naravna sukcesija in umetna ozelenitev z zasaditvijo, sejanjem in z rastno pulpo je predvidena kombinirano. Pri sanaciji se smiselno upošteva tudi ukrepe, ki so navedeni v členih o varstvu gozdov, varstvu flore, favne in habitatnih tipov, varovanja območja narave, naravnih vrednot in EPO.
(4) V okviru sanacije obrobja kamnoloma je predlagana zasaditev z mešanimi avtohtonimi drevesnimi vrstami v pasu širine 2-3 metre. Izbor vegetacije naj bo enak drevesnim vrstam okoliškega gozdnega roba.
(5) Tehnična sanacija iz krajinskega vidika se mora izvesti tako, da se naklone brežin in polic izvrši tako, da si ne bodo sledile v ponavljajočem se višinskem in naklonskem ritmu. Višine brežin in zamiki polic naj bodo različni, z večjim deležem prepadnih sten. Zamiki in višine naj ostajajo v takšnih naklonih, širinah in dolžinah, da bo kamnolom še vedno imel zadostno geomehansko stabilnost.
(6) V etapi izdelave poročila o vplivih na okolje je potrebno upoštevati še dodatne omilitvene ukrepe:
- izdelati je potrebno načrt krajinske ureditve, ki bo natančno opredelil zasaditev oziroma biološko sanacijo območja plana; načrt izdela strokovnjak - krajinski arhitekt, v sodelovanju s pristojno gozdarsko službo in biologom,
- pri izdelavi krajinskega načrta se smiselno upošteva ukrepe, ki so navedeni v členih 34 (varovanje favne, flore in habitatnih tipov) in 35 (varovanje varovanih območij narave).
(7) V etapi sanacije se zagotovi nadzor krajinskega arhitekta, v sodelovanju z gozdarji in biologi, saj gre za ustvarjanje in kvalitetno vzpostavitev sekundarnega biotopa v območju Krajinskega parka Goričko. Periodičen nadzor krajinskega arhitekta se predlaga že v času izkopavanja mineralnih surovin, ki bo podal strokovno mnenje in predloge še posebej v primeru, če bi se odločili za poseg ustvarjanja polic in brežin z zamiki. Strokovni nadzor se izvaja predvsem v fazi biološke sanacije območja. Prav tako bo nadzor krajinskega arhitekta pomemben pri zasnovi poti in dostopov do območja, kjer bo vidna geološka struktura kamnoloma (geološka učna pot).

(1) Omilitveni ukrepi so:
- Za ozelenitev sten se uporabi posebej za to rastišče pripravljeno rastno pulpo nekomercialnega izvora ter se zatem brežine prepustijo naravni sukcesiji. Etažne ravnine se zasadijo s pionirskimi drevesnimi vrstami, kot so črna jelša, trepetlika ali breza.
- Vse ukrepe povezane s sečnjo in spravilom drevja je potrebno opraviti v skladu s predpisi o varstvu gozdov in predpisi o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju lesnih gozdnih sortimentov, posebej izpostavljamo naslednje:
- v gozdu je prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje,
- posebno pozornost je potrebno nameniti sanaciji novega gozdnega roba; zaradi nagiba pobočij in erozijskih procesov morajo biti drevesa v izpostavljeni liniji zdrava oziroma stabilna (ni dovoljeno puščati na pol podrtih ali obviselih dreves),
- poškodbe na podmladku in drevju je potrebno po sečnji takoj sanirati,
- priporočena varnostna razdalja objektov od gozdnega roba naj bo enaka najmanj eni drevesni višini odraslega gozdnega sestoja,
- sečnih ostankov ni dovoljeno puščati v strugah potokov,
- po sečnji je potrebno vzpostaviti čim ugodnejši režim odtoka vode,
- po sečnji morajo biti takoj odpravljene poškodbe na gozdnih tleh in gozdnih vlakah, ki predstavljajo nevarnost za pričetek erozije,
- v gozd je prepovedano vnašati rastišču neprilagojene oziroma tujerodne drevesne in grmovne vrste; v gozdni rob naj se umetno vnesejo predvsem plodonosne drevesne in grmovne vrste (leska, češnja, glog, dobrovita, trdoleska),
- v času izvedbe plana je potrebno omogočiti dostop in neovirano gospodarjenje z gozdom; ohraniti je potrebno oziroma sanirati vse dovoze gozdnih cest, vlak in poti na ceste višjega reda; vlako s parc. št. 29, k.o. Sotina se nadomesti z novo, ki bo potekala na etaži kamnoloma E350 in se spet priključi na obstoječo,
- vse poškodbe na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah je potrebno takoj po končani gradnji sanirati,
- vsa dela v gozdu je nujno potrebno opravljati usklajeno z navodili oziroma ukrepi za varstvo narave, ki so podani v členih 34 (varovanje favne, flore in habitatnih tipov) in 35 (varovanje varovanih območij narave),
- posek drevja se opravi v primernem času za posek, tj. izven vegetacijske sezone,
- panje in odvečni material se ne sme odlagati v gozd,
- končni rob poseka se izvede tako, da se zavaruje gozdni rob, pri čemer je potrebno paziti zlasti na poškodbe korenin robnih dreves,
- poseka in spravilo lesa se izvaja v skladu s prepisi,
- vse predvidene objekte in naprave ter pomožne objekte je potrebno načrtovati tako, da se izogne dodatnim posegom v gozd ter gozdni rob.
(2) V času izvajanja poseke gozda za posamezno etapo izkoriščanja po potrebi spremlja izvajanje teh del pristojni gozdar. V etapi biološke sanacije pristojni strokovnjak OE ZGS, v sodelovanju s krajinskim arhitektom izbere primerne drevesne in grmovne vrste, spremlja zasaditvena dela, kot tudi zaraščanje in po potrebi korigira izvedbo krajinske ureditve.
(3) Vsi omilitveni ukrepi so izvedljivi z veliko mero uspešnosti. Za izvedbo je odgovoren investitor.

(1) Omilitveni ukrepi v fazi širitve in obratovanje kamnoloma:
- Obstoječo vegetacijo je potrebno ohranjati v največji možni meri.
- Sečnja gozda naj se ne izvaja v času gnezdenja ptic, torej ne od konca marca do konca junija, golosek se naj izvaja v obdobju med 1. oktobrom in 15. februarjem.
- Zvočni signali se naj uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku.
- Na zahodnem delu kamnoloma, kjer ni predviden izkop kamna, ni dovoljeno na noben način posegati v vegetacijo, prav tako tudi ne odlagati materiala. Vegetacija naj se v tem delu ohranja taka kot v obstoječem stanju.
- Za morebitno osvetlitev objektov kamnoloma in osnovne infrastrukture naj se izberejo svetilke, ki omogočajo razsvetljavo talne površine in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Žarnice morajo imeti čim manjši delež UV žarkov. Če je iz varnostnih razlogov nujno, da ostane prižgano minimalno število luči, naj bodo opremljene s senzorji.
- Onesnaženo padavinsko vodo z manipulativnih površin je potrebno pred izpustom v naravno okolje speljati preko usedalnika in lovilca olj.
- Za zmanjšanje prašenja je nujno potrebno izvajati protiprašne ukrepe (vlaženje manipulativnih površin v sušnem obdobju ipd.).
- Začasne deponije humusa in odrivke naj bodo urejene na osnovni etaži.
- Odpadkov ni dovoljeno odlagati v naravno okolje.
- Potrebno je redno vzdrževanje gozdnega roba.
- Za varovanje teritorija velike uharice so ukrepi podani v 35. členu (varstvo varovanih območij narave).
(2) Omilitveni ukrepi v času sanacije kamnoloma:
- V največji možni meri naj se sanirajo deli kamnoloma, kjer je eksploatacija že zaključena.
- V času izdelave idejnega projekta naj se izdela učinkovit načrt sanacije. Pri izdelavi načrta naj sodeluje biolog, gozdar, pedolog in strokovnjaki iz KP Goričko. Rastna pulpa, mora biti posebej pripravljena s semeni dreves, ki rastejo na neodgrnjenih delih hriba z enakimi rastiščnimi pogoji, predvsem z vidika osončenosti in globine tal. V pulpi naj se ne uporabi umetno gnojilo, temveč organska prhlina. Za sanacijo se torej ne sme uporabiti komercialno pripravljena rastna pulpa. Rekultivacijo je potrebno izvesti z avtohtono drevesno vegetacijo, ki naj bo lokalnega izvora. Zasaditev vegetacije naj bo prilagojena obstoječemu krajinskemu vzorcu. Biološka sanacija se naj izvaja ob koncu vegetacijske sezone.
- Etažne brežine naj imajo naklon največ 60%, priporočamo pa 50% ali manj.
- Za uspešnejšo rekultivacijo naj se višina etažnih brežin zmanjša.
- Terase je potrebno izdelati bolj razgibano in ne oblikovalsko geometrijsko pravilno, z večjim deležem prepadnih sten. Posebno pozornost velja posvetiti tudi odvodnji padavinske vode po terasah in preko njih.
- Za uspešno rekultivacijo mora biti plast kamnolomske jalovine in humusa na etažnih ravninah dovolj debela. Nasutje naj v skupni višini znaša minimalno 60 cm. Humusa naj bo min. 30 cm.
(3) Omilitvene ukrepe v času eksploatacije, v času sanacije izvaja investitor, na terenu ga nadzirata naravovarstveni nadzornik in inšpektor. Ukrepi so izvedljivi.
(4) 10 dni pred sanacijo brežin v kamnolomu, naj se o posegu obvesti naravovarstvenega nadzornika v JZ Krajinski park Goričko. V skladu z okoljsko zakonodajo izvaja ZRSVN spremljanje stanja ohranjenosti narave, stanja biotske raznovrstnosti in stanja naravnih vrednot. Neposredni nadzor v naravi izvajajo inšpektorji in naravovarstveni nadzornik. Nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov v času izkoriščanja in sanacije kamnoloma opravljajo po naročilu investitorja usposobljeni strokovnjaki.

(1) Za varstvo varovanih območij se morajo upoštevati naslednji omilitveni ukrepi:
- Omilitveni ukrep za sršenarja, velikega skovika in pivko: Sečnja gozda naj se ne izvaja v času gnezdenja ptic, to je od začetka marca do konca junija. Ukrep je izvedljiv. Za izvedbo je zadolžen investitor, nadzor v času sečnje pa izvaja predstavnik ZGS (gozdar) - po potrebi.
- Omilitveni ukrepi v izogib poslabšanja stanja za hribskega urha: Kolesnice in podobne kotanje, ki bodo nastajale ob uporabi strojev (tako ob izkoriščanju kamnine kot ob sanaciji) ter bi lahko zadrževale vodo, je potrebno sproti zasipavati, saj bi lahko v nasprotnem primeru privabile osebke hribskih urhov, kar bi ob nadaljnjih etapah pomenilo uničenje teh osebkov ter vplivalo na lokalno subpopulacijo. Pozornost izvedbe ukrepa je potrebno nameniti predvsem v času parjenja vrste, ki poteka od sredine aprila do začetka avgusta. Ukrep je izvedljiv. Za izvedbo je zadolžen investitor, nadzor izvaja strokovnjak za dvoživke (biolog) v času eksploatacije - 1x mesečno v obdobju od aprila do avgusta. Nadzor naroči investitor.
- Omilitveni ukrepi za črtastega medvedka: Svetlobno onesnaževanje zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu lahko vpliva na življenje črtastega medvedka (in drugih vrst). Območje kamnoloma naj se ne osvetljuje v nočnem in večernem času. Kolikor je to potrebno (zaradi varovanja), pa naj imajo svetila vgrajen senzor za prižiganje in samodejni izklop, nikakor pa ne smejo svetiti neprestano v skladu z zakonodajo. Za osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila), reklamna in okrasna osvetlitev naj se na območju prepove. Ukrep je izvedljiv. Za izvedbo je zadolžen investitor, nadzor po potrebi izvaja naravovarstveni nadzornik.
- Omilitveni ukrepi za rogača: Pri sanaciji naj se v večjem obsegu uporabi hrast (predvsem graden (Quercus petraea)), saj so hrasti ključni za rogača in njegov razvoj. Ukrep je izvedljiv. Za izvedbo je zadolžen investitor, nadzor izvaja naravovarstveni nadzornik - enkrat letno na saniranem območju.
- Omilitveni ukrepi za eremita/puščavnika: Vsa drevesa, ki bodo namenjena poseku, naj se predhodno pregledajo zaradi možnosti najdbe dupel in posledično vrste. Ob odkritju dreves z dupli, v katerih bi osebki vrste lahko živeli, je potrebno te dele dreves z dupli vred odstraniti v enem kosu (vsaj 2 m nad in pod duplom) in jih premestiti v gozd v bližini, kamor se ne bo posegalo in kjer so po možnosti stara drevesa, deblo pa naj ostane navpično postavljeno. Omilitveni ukrepi za eremita/puščavnika se izvajajo pred poseko gozda na posamezni etapi. Ukrep je izvedljiv. Za izvedbo je zadolžen investitor, ki za pregled območja najame usposobljenega strokovnjaka (biologa). Nadzor pred sečnjo na območju posamezne etape izvede biolog in napiše poročilo, ki ga investitor posreduje na ZRSVN.
- Omilitveni ukrep za veliko uharico: V sodelovanju z ZRSVN in strokovnjakom ornitologom je potrebno na območju kamnoloma najti primerno steno z gnezditvenimi nišami, v bližini katere se ne bodo izvajale aktivnosti (izkoriščanje, sanacija) in ki ni dostopna za ljudi. V obdobju od 15. februarja do 15. aprila (gnezditveno obdobje) naj se na območju kamnoloma ne izvajajo zelo hrupne dejavnosti (npr. močna miniranja). Po končanem izkoriščanju in sanaciji naj se na območju kamnoloma ohrani večja nedostopna stena z luknjami, ki bi lahko predstavljale gnezdišča velike uharice. Pri izbiri stene naj sodeluje ornitolog. Omilitveni ukrepi za veliko uharico se izvajajo v času priprave OPPN, med eksploatacijo in po njej. Za izvedbo sta zadolžena investitor in izdelovalec OPPN. Nadzor v času priprave plana izvaja MOP-CPVO. Izvedbo na terenu preverja ornitolog in napiše poročilo, ki ga investitor posreduje na ZRSVN.
- Omilitveni ukrepi za NV Sotinski breg: Višina zgornje etažne brežine naj bo najnižja (3-4 m) in izvedena polkrožno (upoštevajoč relief). Višina nižje ležečih brežin naj se zniža na 5-6 m. Najnižja etažna brežina (predvidena višina 10 m) naj se zniža na 7-8 m. Za izvajanje v času eksploatacije je investitor. Nadzor v času priprave plana na terenu izvaja naravovarstveni nadzornik.
- Omilitveni ukrepi za učno pot: Investitor naj zagotovi pogoje za vključitev dela kamnoloma v geološko učno pot. Zato je potrebno manjši reprezentativni geološki profil ohraniti nezasajen in ga ne sanirati v smislu prekrivanja z jalovino in humusom. Pri načrtovanju naj investitor sodeluje s Krajinskim parkom Goričko ter OE ZRSVN Maribor.
- Omilitveni ukrep po sanaciji območja: Območje sodi v varovano območje, zato načrtovanje kakršnih koli dejavnosti po eksploataciji, ki niso v skladu z varstvenim režimom KP ali cilji varovanega območja, niso možne.
(2) Investitor zagotovi strokovnjaka, ki bo izvajal redni mesečni nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov v celoti in bo letno podal poročilo ZRSVN.

(1) V času eksploatacije je potrebno v primeru najdbe mineralov ali fosilov to prijaviti na območno enoto ZRSVN, najdbo pa zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo. Ukrep izvaja investitor. Nadzor med gradnjo izvaja rudarski inšpektor in naravovarstveni nadzornik.
(2) Za omilitev negativnih vplivov na EPO je potrebno upoštevati vse omilitvene ukrepe predpisane v členih 34 in 35 tega odloka.
(3) Investitor naj za čas eksploatacije zagotovi redni mesečni monitoring nad stanjem NV Sotinski breg, NV Ledava in Območjem pričakovanih geoloških NV Sotina. Izvaja ga usposobljen strokovnjak z referencami. Izvajalec monitoringa enkrat letno izdela poročilo, ki ga investitor posreduje ZRSVN. Poročilo naj poleg fotografske dokumentacije in opisa zatečenega stanja obsega tudi morebitne usmeritve in opozorila.
(4) V skladu z okoljsko zakonodajo neposredni nadzor v naravi izvajajo inšpektorji in naravovarstveni nadzornik ter spremljanje stanja ohranjenosti narave, stanja biotske raznovrstnosti in stanja naravnih vrednot izvaja ZRSVN.

Pri načrtovanju posegov v prostor so bile v največji meri upoštevane usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo občinskega podrobnega za kamnolom v Sotini za izkoriščanje tehničnega gradbenega kamna - metadiabaza« (ZRSVN, OE Maribor, oktober, 2007), ki so sestavni del tega odloka in se hranijo na Ministrstvu za okolje in prostor.

Plodna zemlja se po odstranitvi drevja in panjev deponira v območju kamnoloma in se uporabi pri sprotni in končni sanaciji kamnoloma.

Ureditveno območje ni pomembno za potrebe obrambe, zato posebni ukrepi niso predvideni.

(1) V času pripravljalnih del in v času izkoriščanja je treba dela izvajati tako, da ne bo prišlo do onesnaženja tal in podtalja in da ne bo povečana požarna ogroženost v naravnem okolju. Za morebitne potrebe za gašenje v naravnem okolju se na osnovnem platoju kamnoloma uredi zajemališče požarne vode, ki se zajema iz drugega prekata usedalnika.
(2) Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati zakonske predpise o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov in zakonske predpise o varstvu pred požari v naravnem okolju.
(3) Posebej se mora upoštevati:
- naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost in plazovitost terena) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje,
- upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti in temu primerno predvideti način gradnje,
- upoštevati ukrepe varstva pred požarom v skladu z zakonodajo o varstvu pred požarom,
- zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje v skladu s tehničnimi normativi za hidrantno omrežje za gašenje požarov in v skladu z določili o požarni varnosti v stavbah,
- zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve v skladu z določili o požarni varnosti v stavbah,
- zagotoviti pogoje za varen odmik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila v skladu z določili o požarni varnosti v stavbah,
- zagotoviti predpisane odmike med komunalnimi vodi,
- upoštevati požarna tveganja zaradi povečane možnosti nastanka požara in eksplozije zaradi morebitne uporabe požarno in eksplozivno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov.
(4) Kamnolom ni požarno nevaren objekt, vendar je kljub temu potrebno upoštevati in spoštovati požarno varnostne kriterije in zahteve. V neposredni bližini prostorov v katerih utegne izbruhniti požar ali v katerih so shranjene vnetljive snovi, morajo biti nameščeni ustrezni aparati za gašenje požarov in opozorilne table. Vsi delovni stroji, kompresorji, nakladalniki, bagri, kamioni, pogonski agregati, transformatorji morajo prav tako biti opremljeni z ustreznimi gasilnimi aparati. Z gasilnimi aparati in protipožarnim orodjem se opremi tudi skupne prostore.
(5) V skladu s predpisi o varstvu pred požarom v naravnem okolju je v določenem letnem času (sušnem obdobju), prepovedano sežiganje grmičevja in kmetijskih ostankov izven urejenega kurišča. Isto velja tudi za ostanke papirne in kartonske embalaže uporabljenih razstrelilnih sredstev.
(6) Pri izvajanju površinskega kopa kamna in pri transportu je treba upoštevati vse predpisane ukrepe za varnost ljudi in premoženja.

(1) Za dosego potresne varnosti je potrebno omejiti količino razstreliva tako, da potresi na najbližjem objektu ne bodo presegali dopustnih vrednosti glede na vrsto objekta. Temu se prilagodi tudi vrtanje. Zagotovi se tudi znižanje učinka zračnega udara - detonacije. Detajli izvajanja miniranj ter predpisani in dogovorjeni postopki in varstveni ukrepi morajo biti obdelani v rudarskem projektu za izvajanje del tako, da je s projektom zagotovljena varnost objektov in varnost okolja v okviru predpisanih oziroma predloženih norm.
(2) Upošteva se naslednje splošne omilitvene ukrepe:
- strogo se je treba držati najmanjše izbojnice za določen premer vrtine,
- strogo se je treba držati sprecifične porabe razstreliva,
- strogo se je treba držati dolžine čepa - mašila,
- strogo je treba upoštevati smer odpiranja minskega polja,
- kontrolirati je treba koncentracijo eksplozivne polnitve, posebno v vrtinah s kavernami,
- kontrolirati je treba eksplozivne polnitve ob oslabljenih conah.
- Za zmanjšanje motečih vplivov razstreljevanja (detonacija, tresenje tal) je bistvenega pomena predhodno obveščanje okoliškega prebivalstva, kajti če so ljudje pripravljeni na miniranje, ga občutijo mnogo boj sprejemljivo.
(3) Ukrepi so izvedljivi, z veliko mero uspešnosti; za njihovo izvedbo je odgovoren investitor oziroma upravljavec kamnoloma. Predlaga se izvedbo občasnih seizmičnih meritev.

V času obratovanja kamnoloma mora le-ta biti zavarovan tako, da ne ogroža neposredne okolice. Na vhodu v kamnolom ali etažo je potrebno postaviti zapornico, ki preprečuje dovoz in odvoz v času ko kamnolom ne dela. Celotno področje kamnoloma se zavaruje bodisi z zemeljskimi nasipi ali z ograjo ter postavi opozorilne table s trajnimi napisi prepovedi pristopa nepoklicanim in nevarnostjo padca v globino.

Na območjih, kjer posledic, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del, ni mogoče v celoti sanirati oziroma odpraviti, je izvajalec dolžan izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možni povzročitelji onesnaževanja okolja oziroma predvidljive škode na objektih in okolju. Ograja se ohrani po končanem izkoriščanju. Zaščitni nasip ob osnovni etaži se v fazi sanacije spoji z nivoji osnovne etaže.

(1) Pri ravnanju z odpadki je potrebno upoštevati:
- Gozdarski odpadki morajo biti odstranjeni v skladu z določili pravilnika o varstvu gozdov in pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju lesnih gozdnih sortimentov, kot je navedeno v poglavju omilitveni ukrepi v členu 33. (gozd).
- Zemeljski izkop se lahko uporabi na mestu nastanka in če ni onesnažen z nevarnimi snovmi.
- Pri začasnem skladiščenju zemeljskega izkopa se le-tega ne sme mešati z drugimi odpadki.
- Odpadkov ni dovoljeno odlagati v naravno okolje.
- Investitor mora na gradbišču zagotoviti začasno skladiščenje odpadkov, ločeno po vrstah odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
- Vsi odpadki morajo biti ustrezno skladiščeni, kar pomeni, da njihov raznos ni mogoč, nevarni odpadki pa morajo biti shranjeni v neprepustnih in pokritih (pred meteornimi vodami zaščitenih) posodah.
- Količina začasno skladiščenih odpadkov ne sme presegati količine odpadkov, ki zaradi delovanja ali dejavnosti upravljavca naprave nastanejo v dvanajstih mesecih.
- Upravljavec mora za nastale odpadke zagotoviti obdelavo tako, da jih odda osebi, ki je vpisana v evidenco oseb, ki ravnajo z odpadki, kar mora tudi dokazovati s pogodbo ali drugim dokazilom o oddaji oziroma prodaji odpadkov prevzemniku odpadkov ter veljavnim evidenčnim listom, kadar oddaja odpadke zbiralcu odpadkov, trgovcu ali neposredno izvajalcu obdelave odpadkov v Republiki Sloveniji.
(2) Ukrepi so izvedljivi, z veliko mero uspešnosti; za njihovo izvedbo je odgovoren investitor oziroma upravljavec kamnoloma. Spremljanje izvedbe plana z vidika ravnanja z odpadki ni potrebno.

Zagotoviti se mora:
- varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katere državne ceste potekajo,
- projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati posebni del projekta »Projektno ureditev v območju državne ceste in njenem vplivnem območju«. V projektu morajo biti vrisane vse predvidene spremembe prometnega režima s horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo na državni cesti, v njenem varovalnem pasu ter njenem vplivnem območju,
- opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
- usklajeno načrtovanje z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
- da v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste,
- kakršni koli objekti s celostnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni najmanj 5,0 m, predvideni objekti s svojimi gabariti in zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na državni cesti in ne smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih in križiščih,
- vode z državne ceste ne sme biti ovirano, tudi voda iz ureditvenega območja ne sme pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa, zato se na območju OPPN mora urediti odvodnja po predpisih in ne sme povzročiti poslabšanja ali spremembe odvodnja državne ceste,
- pred izdajo gradbenega dovoljenja si morajo investitor oziroma upravljavci komunalnih vodov za vse komunalne vode, ki se bodo prestavljali ali na novo polagali v cestni svet, cestno telo ali zračni prostor državne ceste pridobiti služnostne pravice na podlagi zakonodaje o javnih cestah oziroma v skladu s predpisi,
- v času miniranja se cesta zapre in označi v skladu s predpisi o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah in v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa,
- sprotno sanirati obstoječe bankine ob cesti in poškodbe cestišča, ki nastajajo zaradi povečanega prometa težkih tovornjakov,
- na območju kamnoloma se pred vključitvijo tovornih vozil na javne prometne površine, predvidi mesto čiščenja tovornih vozil.

(1) Mimo kamnoloma, do mejnega prehoda Serdica, poteka nizkonapetostno omrežje nadzemne in podzemne izvedbe transformatorske postaje TP Sotina mlin (t-441) iz katerega se napaja elektrika za potrebe kamnoloma. Nove ureditve niso predvidene.
(2) Obstoječe ali novo elektroenergetsko omrežje je potrebno urejati v skladu s pogoji, ki so podani v smernicah in mnenju upravljavca elektroenergetskega omrežja. Vsi posege in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji upravljavca.

V območju ni potreb po sanitarni ali tehnološki vodi. Pitna voda se dovaža v plastenkah. Sanitarno vodo pa predstavljajo izcedne vode iz kamnoloma, ki jih zbirajo v cisterno. Voda za čiščenje tovornih vozil se zajame iz drugega prekata usedalnika in ponovno spelje preko čistilca olj nazaj v prvi prekat usedalnika.

Mimo območja obdelave poteka telefonski kabel, kateri oskrbuje tudi kamnolom.

Za sanitarne potrebe so v območju nameščeni kontejnerji s sanitarijami. Fekalije se odvajajo v greznico brez iztoka, ki se po končanem izkoriščanju odstranijo.

Odpadna embalaža in drugi odpadki se zbirajo v posebnih posodah in se sproti odvažajo na ustrezna mesta v skladu z načinom ravnanja z odpadki v Občini Rogašovci.

(1) Območje kamnoloma Sotina je z dostopom prometno povezano z regionalno cesto R3 720.
(2) Gradnja novih infrastrukturnih vodov ni predvidena. Območje kamnoloma bo imelo preko usedalnika padavinskih vod povezavo z vodotokom, kamor bodo speljane čiste vode. Z eksploatacijo kamnoloma se bo prekinila gozdna vleka, ki se v času sanacije na novo uredi.
(3) Na sosednje enote urejanja posega vplivno območje kamnoloma, glede na dopustne vrednosti emisij snovi ali energije, različno za različne vrste emisij (hrup, prah, tresljaji ob miniranju) in različno glede smeri od izvora vpliva do objekta. Začasno bo spremenjena krajinska slika, ki pa se bo po sanaciji kamnoloma ponovno spojila z okoliško krajino.
(4) Po končanem izkoriščanju in izvedeni sanaciji v kamnolomu ni več dejavnosti, ki bi povzročale hrup, emisije prahu ali energije v okolje. Torej tudi ni vpliva kamnoloma, na sosednje enote urejanja, saj ne presega rudniškega prostora.
(5) Območje ureditve kamnoloma je glede velikosti posega v prostor in umeščenosti ter tudi ostalih vplivov in povezav s sosednjimi enotami urejanja nemoteča in ne vpeljuje novih negativnih elementov v prostor.

Poleg navedenih pogojev v tem odloku je pri izvajanju del treba upoštevati še naslednje pogoje:
- promet po dovoznih in javnih cestah organizirati tako, de ne bo prihajalo do zastoja,
- v sušnem obdobju je treba vse vozne površine v kamnolomu in izven njega po potrebi vlažiti,
- preprečiti je treba onesnaženje regionalne ceste ob priključku na kamnolom oziroma cesto v primeru onesnaženja redno čistiti,
- zagotoviti je treba zavarovanje odprtega kopa ali z nadzorom preprečiti dostop nepoklicanim,
- pred posekom gozda je treba obvestiti Zavod za gozdove, KE Gornji Petrovci, ki označi drevje za posek,
- drevje se lahko poseka po pridobitvi vseh soglasij in dovoljenj,
- pri izvajanju sanacije in rekultivacije gozdnih površin in gozdnega roba je treba zagotoviti strokovni nadzor Zavoda za gozdove,
- investitor je dolžan, po izvedbi poseka na območju kamnoloma omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej,
- v času izkopa mora biti omogočen nemoten dostop do sosednjih gozdnih zemljišč,
- poseganje v gozdne površine izven ureditvenega in vplivnega območja načrta ni dopustno,
- k projektu sanacije in rekultivacije je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove,
- prepovedano je odlaganje materiala in odstranjevanje podrasti v gozdnih površinah izven ureditvenega območja lokacijskega načrta,
- pri poseku in spravilu lesa je treba upoštevati predpise o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov,
- pri izkopu kamna in odvozih je treba uporabljati tehnično ustrezne stroje in prevozna sredstva,
- za posege, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vode ali vodni režim je potrebno pridobiti vodno soglasje.

(1) Rešitve, ki so s tem podrobnim prostorskim načrtom določene le okvirno, se podrobneje opredelijo v projektni dokumentaciji.
(2) Pri oblikovanju so dopustna odstopanja + / - 1 m oziroma tudi večje tolerance, zaradi narave materiala, v širini etaž, v višini ali v odstopanju v naklonih brežin tako, da bo zagotovljena geomehanska stabilnost.
(3) Dopustna so manjša odstopanja: kot so spremembe karakteristik cest, platojev in komunalnih vodov, namembnost dela posameznega območja, če ne vplivajo na zasnovo območja urejanja in če niso v nasprotju s splošnimi določili odloka.
(4) Odstopanja so možna le v območju izključne rabe, kot jih določa ta načrt, pri čemer pa morajo biti spremembe v skladu s pogoji pristojnih organov in organizacij, ki so pridobljeni k temu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(5) Dopustna so odstopanja gabaritov pri objektih in ureditvah začasnih objektov, če to narekuje posodobitev, sprememba ali dopolnitev tehnoloških procesov. Dopustne so tudi spremembe namembnosti in spremembe vrste rabe za dejavnosti, ki bi dopolnjevale obstoječo dejavnost.
(6) Možna so tudi druga odstopanja od predvidenih ureditev pod pogojem, da ni ogrožena požarna, zdravstvena in ekološka varnost ljudi in objektov. V takih primerih je potrebno z ustrezno strokovno podlago preveriti smernice in mnenja predmetnemu načrtu in pred izdajo dovoljenja za gradnjo pridobiti soglasja na projekte. Določbe tega člena se nanašajo tudi na posege, ki niso bili predvideni in prikazani v grafičnih prilogah.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o ureditvenem načrtu za kamnolom pri Sotini (Uradne objave, št. 20/91).

OPPN za kamnolom v Sotini v Občini Rogašovci je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na sedežu Občine Rogašovci.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske in druge pristojne službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.