Na podlagi 21. člena in drugega odstavka 23. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06 - ZJZP in 14/07 - ZSPDPO, 109/08, 49/09 in 38/10 - ZUKN) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba ureja:
1. način priprave razvojnih dokumentov,
2. oblikovanje politik in določitev državnih razvojnih prioritet,
3. pripravo proračunskega memoranduma in določitev fiskalnega pravila,
4. postopke in dokumente za pripravo državnega proračuna, njegovih sprememb in rebalansa ter drugih, s temi akti povezanih dokumentov.
(2) Ta uredba se uporablja tudi za pripravo stališč vlade do dokumentov razvojnega načrtovanja na ravni Evropske unije in mednarodnih organizacij ter drugih obveznosti na mednarodni ravni.
(3) Ta uredba se uporablja tudi za pripravo predlogov finančnih načrtov posrednih uporabnikov proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ).

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. »razvojno načrtovanje« je proces priprave, spremljanja in vrednotenja strateških dokumentov;
2. »dokumenti razvojnega načrtovanja« so krovni usmerjevalni dokumenti države;
3. »Strategija razvoja Slovenije« je krovni dolgoročni strateški dokument razvojnega načrtovanja;
4. »Program državnih razvojnih prioritet in investicij« predstavlja srednjeročno izvedbeno operacionalizacijo Strategije razvoja Slovenije in vključuje tudi Nacionalni reformni program;
5. »Nacionalni reformni program« je na vladi sprejet program izvedbe strukturnih in institucionalnih prilagoditev, ki sledijo usmeritvam Evropske unije (npr. Evropa 2020, Pakt stabilnosti in rasti …);
6. »državna razvojna prioriteta« je prednostno izpostavljen ukrep ali projekt, ki ga vlada določi kot prednostno usmeritev v programu državnih razvojnih prioritet in investicij;
7. »programska klasifikacija« izdatkov proračuna je razvrstitev proračunskih izdatkov po politikah, programih in podprogramih;
8. »politika« je zaokrožena celota programov, ki imajo skupen splošni cilj. Če je večina ukrepov, projektov v posamezni politiki usmerjenih razvojno in izpolnjujejo cilje Strategije razvoja Slovenije, lahko politiko poimenujemo razvojna politika. Drugi dokumenti načrtovanja (resolucije, sektorske strategije, programski dokumenti, dokumenti kohezijske politike) so dokumenti, ki jih pripravljajo ministrstva in vladne službe v skladu z zakonodajo in s sprejetim programom dela in so hierarhično podrejeni dokumentom razvojnega načrtovanja - Strategiji razvoja Slovenije in izvedbenemu dokumentu Programu državnih razvojnih prioritet in investicij;
9. »nosilec politike« je ministrstvo ali vladna služba, ki odgovarja za splošne cilje na ravni politike, tako da koordinira, spremlja in usmerja delovno skupino, ki jo vodi. Ministrstva in vladne službe odgovarjajo za doseganje vseh ravni ciljev v skladu s svojimi pristojnosti in področjem dela. Poleg tega pripravljajo, spremljajo in poročajo o izvajanju dokumentov razvojnega načrtovanja, matrik logičnega okvirja, upoštevajoč postavljeno hierarhijo splošnih in specifičnih ciljev znotraj politike;
10. »program« je zaokrožena celota podprogramov, ki sledijo skupnemu specifičnemu cilju;
11. »podprogram« je povezana celota vsebinsko komplementarnih dejavnosti oziroma projektov, ukrepov z ovrednotenimi finančnimi sredstvi za doseganje skupnih pričakovanih rezultatov, ki prispevajo k skupnim specifičnim in splošnim ciljem;
12. »matrika logičnega okvirja« je strukturiran prikaz ciljev in dejanj za dosego le-teh. Predstavlja orodje za načrtovanje dejavnosti ločeno na letni in dvoletni ravni, rezultatov ter določanje specifičnih ciljev in splošnega cilja na podprograma za štiriletno obdobje. Rezultati, specifični cilji, določeni za štiri leta, morajo zagotoviti doseganje splošnega cilja, ki je postavljen v strateških dokumentih;
13. »dejavnost« je skup ključnih dejanj, ki jih je potrebno izpeljati za dosego postavljenih ciljev oziroma pričakovanih rezultatov. Posamezno dejavnost se izvaja skozi projekt, veliki projekt, skupino projektov ali ukrep oziroma kombinacije navedenih kategorij; vse pa se lahko financira preko različnih proračunskih postavk;
14. »projekt« je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca. Projekt je sklop dejavnosti z določenim namenom, v katerem se porabljajo različna sredstva (viri: finančni, materialni, človeški, časovni in drugi viri) za dosego določenih ciljev oziroma koristi;
15. »skupino projektov« sestavlja več istovrstnih projektov, kjer so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike) in se bodo izvajali v določenem časovnem obdobju;
16. »velik projekt« je lahko projekt, ki ga sestavlja vrsta del ali storitev, katerih namen je samostojno izvajanje nedeljive naloge točno določene gospodarske ali tehnične narave, ki ima jasno opredeljene cilje ter katerega ocenjena vrednost presega 25 milijonov EUR;
17. »ukrep« je več različnih, vendar medsebojno usklajenih dejanj, pri katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike), ki ga je mogoče ovrednotiti in časovno razmejiti ter povezati s ciljno skupino. Dejanja, zajeta v ukrepu, predstavljajo določeno programsko zaključeno celoto, kot so: priprava sistemske zakonodaje, izvedbenih predpisov in podobno, priprava in izvedba projektov, izvajanje (zagotavljanje izvajanja) zakonskih nalog oziroma redno delovanje organov ter s tem povezane stroške;
18. »kazalniki« so sodila, merila, na podlagi katerih merimo uspešnost in učinkovitost politik:
»kazalniki vhodov (input)« so fizične in finančne vrednosti vložkov za izvedbo določenega ukrepa/projekta;
»posledice (consequence)« so izidi uporabljenih fizičnih in finančnih vložkov in z njimi povezane ugotovitve dejanj. Merimo jih na različnih ravneh (kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne) in na različnih področjih (gospodarstvo, sociala, finance, okolje, administracija), in sicer:
- »neposredni učinek (output)« je takojšnja (kratkoročna) posledica ukrepa/projekta države, npr. proizvedene dobrine ali storitve, izvršene naloge na podlagi določenega podprograma. Pomeni sredstvo, s katerim se dosegajo cilji, želeni rezultati in učinki določenega razvojnega dokumenta. Izraženi so v fizičnih ali denarnih enotah, potrebnih za izpeljavo posameznega ukrepa/projekta in se povezujejo z merjenjem dejavnosti;
- »rezultat (result)« je neposreden in je takojšnja posledica generacije neposrednih učinkov, ki vodijo k uresničitvi določenega cilja (srednjeročna posledica državnih ukrepov/projektov). Rezultat je lahko izražen v fizičnih ali denarnih enotah;
- »učinek (outcome)« je dolgoročna posledica konkretnih državnih ukrepov/projektov, izraženih kot širših socialno-ekonomskih posledic na ravni programa ali politike. Na dosežene učinke so lahko vplivali tudi drugi faktorji, ne le konkreten program, povezuje se s specifičnim ali splošnim ciljem;
- »vpliv (impact)« je dolgoročna posledica na ravni celotne politike, trga, družbe in se povezuje s splošnimi cilji;
19. »scenarij« je ocena učinkov, temelječa na določenih predpostavkah in vhodnih spremenljivkah (npr. inflacija, obrestne mere), ki kvantitativno in kvalitativno opredeljuje in pojasnjuje možna prihodnja stanja, spremembe in njihove posledice;
20. »fiskalno pravilo« določa zgornjo mejo javnofinančnih odhodkov in se določi s formulo: G(t+1) = G(t) × (1 + g*).
Nominalna rast javnofinančnih odhodkov (g*) se določi na način:
g* = g(na trend) - u×(b(t) - b*) - v×(f(t) - f*),
pri čemer je:

G(t+1)         javnofinančni odhodki za naslednje leto (v
               EUR),
G(t)           ocena javnofinančnih odhodkov za tekoče leto
               (v EUR),
g(na trend)    aritmetično povprečje preteklih treh let,
               tekočega leta in napovedi za naslednja tri
               leta nominalne stopnje rasti potencialnega
               bruto domačega proizvoda (%),
b(t)           ocena konsolidiranega bruto dolga širše
               države za tekoče leto (delež BDP),
b*             ciljna višina konsolidiranega bruto dolga
               širše države (delež BDP),
f(t)           ocena primarnega javnofinančnega salda za
               tekoče leto (delež BDP),
f*             ciljna višina primarnega javnofinančnega
               salda (delež BDP),
u              hitrost doseganja ciljne višine
               konsolidiranega bruto dolga države in ima
               vrednost med 0 in 1,
v              hitrost doseganja ciljne višine primarnega
               javnofinančnega salda in ima vrednost med 0
               in 1.

Potencialni bruto domači proizvod se oceni po metodi produkcijske funkcije, ki je hkrati uradna metoda EU komisije, za izračun potencialnega bruto domačega proizvoda.
Parametri b(na *), f(na *), u in v so določeni v proračunskem memorandumu za obdobje dveh let.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določa 3. člen Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06 - ZJZP, 14/07 - ZSPDPO, 109/08, 49/09 in 38/10 -ZUKN; v nadaljnjem besedilu: ZJF):
1. »predlog proračuna« je predlog državnega proračuna, ki sledi letu zadnjega sprejetega proračuna;
2. »predlog sprememb proračuna« je predlog sprememb in dopolnitev sprejetega državnega proračuna za leto, ki sledi letu izvrševanja proračuna;
3. »predlog rebalansa proračuna« je predlog sprememb in dopolnitev državnega proračuna med proračunskim letom;
4. »dopolnjen predlog proračuna« je akt, ki ga vlada pripravi skladno s poslovnikom državnega zbora med postopkom obravnave in sprejemanja proračuna v državnem zboru;
5. »institucionalna klasifikacija« izdatkov proračuna je razvrstitev proračunskih izdatkov po neposrednih uporabnikih proračuna in je določena s sprejetim proračunom;
6. »ekonomska klasifikacija« javno finančnih prejemkov in izdatkov je določena s predpisanim kontnim načrtom;
7. »predlagatelji finančnih načrtov« so neposredni uporabniki proračuna, določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in drugi neposredni uporabniki, ki nimajo svojega predlagatelja finančnega načrta.

Pri pripravi in izvajanju razvojnih politik vlade so njihovi pripravljavci in izvajalci dolžni spoštovati:
- načelo upoštevanja razvojnih prioritet;
- načelo upoštevanja ekonomskih, socialnih, okoljskih in prostorskih možnosti in omejitev;
- načelo zveznosti;
- načelo sodelovanja z zainteresiranimi javnostmi in udeleženci.

Aktivnosti, povezane z razvojnimi politikami vlade, obsegajo:
- razvojno načrtovanje;
- medsebojno usklajevanje in skupno delovanje razvojnih politik;
- izvajanje sprejetih razvojnih politik;
- spremljanje in vrednotenje razvojnih politik kot podlage za odločitve o spremembah izvajanja razvojnih politik vlade ter poročanje o ugotovitvah;
- spreminjanje razvojnih politik ob bistvenih spremembah okoliščin ali če obstoječi ukrepi ne dajejo predvidenih rezultatov;
- oblikovanje podpore in evidenc za spremljanje izvajanja in merjenje učinkovitosti razvojnih politik.

Razvojne politike vlade obsegajo:
- nabor razvojnih programov, ki horizontalno povezujejo dejavnosti za doseganje razvojnih ciljev;
- mednarodno sprejete obveznosti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo in vplivajo na doseganje njenih razvojnih ciljev.

(1) Strategija razvoja Slovenije opredeljuje vizijo in cilje razvoja, strateške usmeritve, razvojne politike, prednostna področja razvojnih politik in prioritete izmed prednostnih usmeritev, določenih na podlagi razvojnih dosežkov in izzivov v državi ter svetovnih trendov. Strategija razvoja Slovenije vsebuje tudi ciljni razvojni scenarij, ki prikazuje vrednosti ključnih razvojnih kazalnikov, ki bi jih dosegli ob optimalni uveljavitvi strateških usmeritev in učinkovitem izvajanju prioritet razvojne politike. Ciljni razvojni scenarij se spremeni, če pride do pomembnejših sprememb Strategije razvoja Slovenije ali če so ugotovljena bistvena odstopanja od njegovega uresničevanja.
(2) Strategija razvoja Slovenije upošteva ekonomske, socialne, kulturne, prostorske, okoljske, regijske, sektorske in druge razvojne možnosti in omejitve za obdobje najmanj sedmih let. Podlaga za dolgoročno načrtovanje, ki presega obdobje Strategije razvoja Slovenije, so dolgoročne projekcije, ki se ažurirajo vsakih pet let. Če pride do večjih odstopanj od njihovega uresničevanja, pa lahko tudi prej.
(3) Pri izdelavi Strategije razvoja Slovenije se smiselno uporabljajo usmeritve, cilji in naloge, ki izhajajo iz sprejetih mednarodnih obveznosti in drugih dokumentov razvojnega načrtovanja.

(1) Program državnih razvojnih prioritet in investicij natančneje definira in finančno ovrednoti razvojne prioritete na ravni vseh razvojnih politik in posamezne razvojne politike. Program državnih razvojnih prioritet in investicij se pripravlja po razvojnih politikah za obdobje štirih let. Z njimi vlada določa prednostna področja razvojnih politik. Razvojne politike zajemajo ovrednotene prioritete v obliki ukrepov/projektov na ravni razvojne politike, programov, podprogramov ter dejavnosti, predvidene strukturne in institucionalne spremembe ter opredeljene kazalnike in so osnova za pripravo proračuna.
(2) Program državnih razvojnih prioritet in investicij je narejen na podlagi matrik logičnih okvirjev. Nabor ukrepov in projektov je povezan z viri, opredeljenimi roki izvedbe in nosilcem politike.
(3) Program državnih razvojnih prioritet in investicij je tudi podlaga za pripravo srednjeročnega fiskalnega scenarija, proračunskega memoranduma in proračuna.
(4) Finančne podatke za pripravo Programa državnih razvojnih prioritet in investicij zagotavljajo predlagatelji finančnih načrtov.

(1) Pogoj za uvrstitev ukrepa oziroma projekta v matriko logičnega okvirja je, da vključuje najmanj namen, cilje, kazalnike, rezultate in finančni načrt.
(2) Merilo za uvrstitev ukrepa oziroma projekta v matriko logičnega okvirja predstavlja opredelitev v strateških dokumentih, zakonih ali drugih predpisih. Ukrep oziroma projekt mora vsebovati ocene neposrednih učinkov, povezavo s cilji podprogramov, programov in politike ter ocene stroška izvedbe.
(3) Ob pripravi proračuna se v Načrt razvojnih programov lahko uvrstijo ukrepi oziroma projekti, ki so navedeni v matriki logičnega okvirja na letni oziroma dvoletni ravni.

(1) Dokumenti, ki jih vlada pripravlja na področju skladnega regionalnega razvoja, morajo spoštovati načelo usklajenosti regionalnih z nacionalnimi razvojnimi prioritetami in cilji ter načelo izogibanja podvajanju vsebin dokumentov razvojnega načrtovanja.
(2) Dokumenti, ki jih vlada pripravlja ali sodeluje pri njihovi pripravi v skladu s pravnim redom Evropske unije ali v skladu s pravili mednarodnih organizacij, se pripravljajo po postopkih, z vsebino in z roki veljavnosti, kot jih določajo pravni red Evropske unije ali pravila mednarodnih organizacij. Pri tem se spoštujeta načelo usklajenosti mednarodnih obveznosti z nacionalnimi razvojnimi prioritetami in cilji ter načelo izogibanja podvajanju vsebin dokumentov razvojnega načrtovanja.

(1) Obvezne sestavine dokumentov razvojnega načrtovanja so:
- utemeljitev predlaganega dokumenta z ustrezno analizo;
- določitev medsebojnih razmerij med dokumenti (koherentnost in konsistentnost);
- izvedbeni cilji in prikaz njihove usklajenosti s strateškimi razvojnimi cilji, področji in prioritetami;
- pričakovani razvojni učinki;
- fizični in finančni kazalniki, primerni za spremljanje uresničevanja in merjenje doseganja ciljev in razvojnih učinkov v skladu z matriko logičnega okvirja;
- načrt financiranja s prikazom skupnih stroškov in virov financiranja (nacionalnih in mednarodnih, javnih in zasebnih);
- opredeljene potrebe po prostoru, če so te potrebne;
- celovita presoja vplivov na okolje in prostor, če je ta potrebna;
- institucionalni okvir in organizacija izvajanja, vrednotenja in nadzora;
- prikaz aktivnosti za uveljavitev načela partnerstva s socialnimi in regionalnimi partnerji, s civilno družbo in vključevanje strokovne javnosti v postopkih priprave in izvajanja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko za izvedbene in druge dokumente razvojnega načrtovanja ter druga vladna gradiva, ki pomembno vplivajo na doseganje razvojnih ciljev, vlada, resorno ministrstvo ali vladna služba določijo še druge obvezne sestavine.
(3) Kot vir pri oblikovanju finančnih in fizičnih kazalnikov se uporabljajo statistični podatki ter drugi registrski in anketni viri domačih in mednarodnih institucij. Kot dopolnitev se lahko uporabljajo tudi drugi uradni viri, izjemoma pa tudi rezultati drugih metodološko ustreznih raziskav.

(1) Strategijo razvoja Slovenije pripravita služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, in Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR).
(2) Program državnih razvojnih prioritet in investicij pripravi in uskladi služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, v sodelovanju z ministrstvi in vladnimi službami.
(3) Druge dokumente razvojnega načrtovanja pripravijo ministrstva in vladne službe glede na delovno področje in jih uskladijo s službo Vlade Republike Slovenije, pristojno za razvoj.

Nevladne organizacije, strokovna združenja, sveti in druga delovna telesa, ki jih kot posvetovalno telo imenuje vlada ali ministri, sodelujejo v postopku priprave in spremljanja dokumentov razvojne politike in lahko vložijo pobudo za pripravo ali spremembo dokumenta razvojnega načrtovanja na način in po postopku, ki ga določa Poslovnik Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01 (23/02 - popr.), 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/7 in 32/10).

(1) Razvojne politike vlade, ki jih v skladu s 5. členom te uredbe zajemajo in vsebinsko opredeljujejo dokumenti razvojnega načrtovanja in druga vladna gradiva, ki pomembno vplivajo na razvoj, morajo biti medsebojno usklajene ter morajo temeljiti na makroekonomskih ocenah in napovedih. Pri tem morajo smiselno upoštevati rezultate opravljenih vrednotenj in evalvacij.
(2) Politike vlade in državni proračun morajo biti medsebojno usklajeni tako, kot določajo 17., 18. in 19. člen te uredbe.

(1) Podlaga za načrtovanje razvojnih politik so analize in napovedi gospodarskih gibanj ter dolgoročne projekcije, ki jih pripravljajo UMAR in druge neodvisne institucije.
(2) Pri načrtovanju razvojnih politik se upoštevajo mnenja in ocene, ki jih pripravi fiskalni svet.

(1) Napoved gospodarskih gibanj UMAR vključuje napoved makroekonomskih agregatov za tekoče leto in naslednji dve leti ter srednjeročni scenarij, ki vključuje napovedi za tekoče leto in naslednja tri leta, ob upoštevanju ekonomskih politik, ki so v veljavi v času njene priprave. Poleg osnovne napovedi se pripravi tudi alternativni scenarij ob predpostavki realizacije glavnih tveganj za uresničitev osnovne napovedi. Kadar je to smiselno, se poleg osnovne napovedi pripravi tudi scenarij učinkov večjih predvidenih sprememb ekonomskih politik.
(2) UMAR dvakrat letno pripravi napoved gospodarskih gibanj. Pomladansko napoved gospodarskih gibanj pripravi najkasneje v 14 dneh po objavi uradnih statističnih podatkov o gospodarski rasti v zadnjem četrtletju preteklega leta, jesensko napoved pa najkasneje v 14 dneh po objavi uradnih statističnih podatkov o gospodarski rasti v drugem četrtletju tekočega leta in prve letne ocene o gospodarski rasti v preteklem letu. Po objavi podatkov za prvo in tretje četrtletje UMAR preveri uresničevanje napovedi.
(3) UMAR z napovedjo spomladanskih in jesenskih gospodarskih gibanj seznani vlado. Napoved se z ustrezno obrazložitvijo javno objavi po tem, ko se je z njo seznanila vlada.

(1) Za medsebojno usklajenost dokumentov razvojnega načrtovanja je odgovoren minister, pristojen za razvoj.
(2) Minister, pristojen za razvoj, je odgovoren tudi za skladnost med nacionalnimi dokumenti razvojnega načrtovanja in razvojnimi dokumenti Evropske unije in mednarodnih organizacij.
(3) Predstojniki ministrstev in vladnih služb so odgovorni za usklajenost drugih dokumentov razvojnega načrtovanja, ki jih spremljajo v okviru svojih pristojnosti s strateškimi dokumenti razvojnega načrtovanja.
(4) Minister, pristojen za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je odgovoren za usklajenost med regionalnimi dokumenti razvojnega načrtovanja in dokumenti razvojnega načrtovanja države.

Ukrepi in projekti, ki so predvideni v dokumentih razvojnega načrtovanja, morajo biti v delu, v katerem se bodo financirali oziroma sofinancirali z javnimi sredstvi, usklajeni z javnofinančnimi možnostmi in bodo obravnavani pri pripravi proračuna.

(1) Postopek usklajevanja Programa državnih razvojnih prioritet in investicij vodi minister, pristojen za razvoj.
(2) Vlada za pripravo in spremljanje dokumentov razvojnega načrtovanja ter proračuna ustanovi delovne skupine na ravni politike. Delovno skupino vodi nosilec politike, ki odgovarja za splošne cilje politike, sodelujoča ministrstva in vladne službe pa so pristojna za vse ravni ciljev v skladu s svojimi pristojnosti in področjem dela. Delovne skupine pripravijo matrike logičnih okvirjev, kjer definirajo in usklajujejo ukrepe oziroma projekte, določajo prioritete in usklajujejo cilje, ki se merijo z opredeljenimi indikatorji. Vlada za načrtovanje in usklajenost razvojnih politik vlade imenuje tudi krovno usmerjevalno skupino za usklajevanje in koordiniranje razvojnega načrtovanja države, ki jo vodi minister, pristojen za razvoj, ter skupino za srednjeročni makroekonomski okvir in fiskalno pravilo, ki jo vodi minister za finance.
(3) Matrike logičnih okvirjev vsebujejo predlog oziroma nabor ukrepov, projektov, ki se načrtujejo letno za obdobje dveh let. Od ravni podprograma navzgor se specifični in splošni cilji postavljajo hierarhično in glede na to se postavljajo prioritete. Hierarhiji ciljev logično sledijo programski kazalniki, ki merijo učinkovitost politik.
(4) Delovne skupine uskladijo matrike na ravni podprogramov.
(5) Prioritete se izkazujejo s konkretnimi ukrepi oziroma projekti s pripadajočimi viri, določenim časovnim obdobjem izvajanja in pristojnim ministrstvom ali vladno službo.

(1) Za izvajanje sprejetih razvojnih politik vlade so pristojna ministrstva in vladne službe v skladu s svojimi delovnimi področji. Pri izvajanju ravnajo po načelih dobrega gospodarjenja in učinkovitega upravljanja za dosego splošnih ciljev politike.
(2) Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, spremlja izvajanje razvojnih politik vlade in usklajenost njihovega izvajanja. Če ugotovi neskladnosti, obvesti vlado in ji predlaga ustrezne ukrepe.

UMAR spremlja uresničevanje usmeritev, ciljev in prioritet razvoja, določenih s Strategijo razvoja Slovenije, na podlagi posebnega sistema kazalnikov razvoja, strukturnih kazalnikov Evropske unije ter drugih kvalitativnih in kvantitativnih meril. Na podlagi ugotovitev letno pripravi Poročilo o razvoju in z njim najkasneje do 15. aprila seznani vlado.

(1) Nosilec politike mora poročati službi Vlade Republike Slovenije, pristojni za razvoj, in Ministrstvu za finance o izvajanju in uresničevanju Programa državnih razvojnih prioritet in investicij v obliki matrik logičnega okvirja enkrat letno, in sicer do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Nosilec politike je praviloma nosilec dokumenta razvojnega načrtovanja, razen, če vlada določi drugega nosilca.
(2) Ministrstvo za finance pripravi do 31. marca tekočega leta poročilo o doseženih ciljih in rezultatih za preteklo leto in z njim seznani vlado. V poročilu so izkazani podatki o doseganju vhodnih kazalnikov in neposrednih učinkov za izvedbo določene dejavnosti na ravni podprogramov.
(3) Minister, pristojen za razvoj, vsako drugo leto do 15. aprila pripravi Poročilo o učinkovitosti razvojnih politik in z njim seznani vlado. V poročilu se ocenjuje tako učinkovitost politik, programov in podprogramov s finančnega vidika in vidika uresničevanja ciljev. Uspešnost in učinkovitost se preverja z merjenjem posledic, predvsem na ravni rezultatov in učinkov.
(4) Poroča se v skladu s cilji in kazalniki, določenimi v dokumentu razvojnega načrtovanja. Nosilec politike lahko, če je potrebno, oblikuje tudi podrobnejša merila in metodologijo za spremljanje izvajanja posameznega dokumenta razvojnega načrtovanja.

(1) Podlaga za spremljanje uresničevanja razvojnih politik in ciljev ter dokumentov je nabor programskih in kontekstnih kazalnikov razvojnih politik, ki jih za politike in dokumente iz prejšnjega člena pripravi služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, ob sodelovanju nosilcev politik in upoštevanju predhodno opravljenih evalvacij. Izbira nabora kazalnikov upošteva načela preglednosti, objektivnosti, mednarodne primerljivosti in podatkovne dostopnosti.
(2) Poročila in vsi podatki, na katerih poročila temeljijo, so dostopna javnosti. Dostopnost poročil in podatkov se zagotavlja z objavo na spletnih straneh službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za razvoj, oziroma s povezavami do ministrstev in vladnih služb.

S kazalniki merimo uspešnost in učinkovitost politike, programov, podprogramov:
1. na ravni ukrepov in projektov merimo s kazalniki vhodov in z za to potrebnimi finančnimi viri ter s kazalniki neposrednih učinkov;
2. na podlagi predvidenih ukrepov in projektov se oblikujejo predvideni rezultati, ki se merijo s kazalniki rezultatov;
3. načrtovani rezultati se merijo z uresničenimi specifičnimi cilji in splošnimi cilji na ravni podprograma oziroma programa in politike. Specifični in splošni cilji se merijo predvsem s kazalniki učinkov.

(1) Za razvojne podprograme in programe v okviru posameznih politik se vodi enotna evidenca na ravni vlade, ki je zasnovana tako, da prikazuje:
- finančne podatke po razvojnih politikah vlade, programih in podprogramih do ravni ukrepov oziroma projektov, ki obsegajo podatke o financerjih (virih financiranja), prejemnikih, namenih, javno finančnih instrumentih, višini porabljenih finančnih in javnofinančnih sredstev ter druge informacije, ki omogočajo, da je osrednja evidenca namenjena za potrebe različnih oblik poročanja (investicije, državne pomoči, strukturne pomoči ipd.) ter za statistične in analitične namene;
- podatke o poteku izvajanja razvojnih politik vlade, programov in podprogramov do ravni ukrepov oziroma projektov, instrumentov oziroma investicij glede na cilje, opredeljene v razvojni politiki vlade, z možnostjo analitičnega prikaza stanja po organizacijah po vseh ravneh organizacijske strukture.
(2) Za metodološko oblikovanje evidence in njene vsebine je odgovoren minister, pristojen za razvoj.
(3) Skrbnik enotne evidence razvojnih politik vlade je služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, ki jo javno objavi.
(4) Podatki v evidenci se črpajo in združujejo v novi bazi iz obstoječih baz podatkov, oblikovanih v okviru javne uprave in drugih institucij, ki po organizacijski obliki niso del javne uprave, izvajajo pa politiko države. Polnjenje in osveževanje baze se izvrši konec vsakega četrtletja tekočega leta. Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, nadgradi baze s poročili iz 21. člena te uredbe.

(1) Dokument razvojnega načrtovanja se dopolni, spremeni ali nadomesti z novim, če je prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin ali če obstoječi ukrepi, projekti ne dajejo predvidenih rezultatov ali če je prišlo do bistvenih sprememb v izhodiščih, na katerih temelji dokument.
(2) Postopek spreminjanja dokumenta razvojnega načrtovanja predlaga nosilec politike ali minister, pristojen za razvoj. Pobudo za začetek postopka lahko predlagata tudi ministrstvo ali vladna služba, ki ni nosilec politike, če se dokument nanaša tudi na zadeve iz njihove delovne pristojnosti.
(3) Usklajevanja se izvajajo v delovnih skupinah, ki jih vodijo posamezni nosilci politik. Delovne skupine glede na postavljene prioritete, uspešnost in učinkovitost politik prilagajajo matrike logičnih okvirjev in posledično drugih razvojnih dokumentov. O spremembah poročajo ministru, pristojnemu za razvoj, in ministru, pristojnemu za finance.

(1) Proračunski memorandum je v skladu s 14. členom ZJF akt vlade, s katerim vlada, izhajajoč iz ekonomskih razmer in drugih dokumentov razvojnega načrtovanja, določi:
- predpostavke gospodarskega razvoja za tekoče in prihodnji dve leti ter ciljni razvojni scenarij za nadaljnji dve leti, ki so določene na podlagi ocen in napovedi gospodarskih gibanj, ki jih pripravljajo UMAR, Banka Slovenije, Evropska komisija in OECD;
- zgornjo mejo javnofinančnih odhodkov, določenih na podlagi fiskalnega pravila;
- osnovne usmeritve ekonomske in javno finančne politike;
- oceno prejemkov in izdatkov državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, ZPIZ, ZZZS ter konsolidiranih bilanc javnega financiranja (po ekonomski klasifikaciji) za tekoče leto in naslednja tri leta;
- oceno srednjeročne oziroma dolgoročne vzdržnosti javnih financ;
- oceno tveganj za uresničevanje predlaganega javnofinančnega scenarija;
- globalni pregled prevzetih obveznosti za proračun, ki terjajo plačilo v prihodnjih letih;
- predvidene spremembe državnega premoženja in premoženja samoupravnih lokalnih skupnosti ter državnega dolga, dolga samoupravnih lokalnih skupnosti in javnega dolga;
- ekonomsko fiskalne ukrepe, potrebne za realizacijo javnofinančnega scenarija;
- prioritete, izražene po politikah, in potrebne strukturne spremembe;
- globalni razrez (oceno) proračunskih izdatkov po programski klasifikaciji do ravni politik, programov in podprogramov za tekoče leto in naslednja tri leta.
(2) Na predlog ministra, pristojnega za finance, in predstojnika UMAR vlada na prvi proračunski seji obravnava osnutek proračunskega memoranduma ter sprejme usmeritve za dopolnitev osnutka proračunskega memoranduma.
(3) Vlada sprejme proračunski memorandum v septembru tekočega leta na predlog ministra, pristojnega za finance, in predstojnika UMAR in ga posreduje Državnemu zboru.

(1) Vlada s fiskalnim pravilom določi zgornjo mejo javnofinančnih odhodkov za tekoče leto in naslednja tri leta (prvi dve leti sta fiksni, drugi dve leti sta indikativni), najkasneje do konca aprila.
(2) Ministrstvo za finance in UMAR najkasneje do konca aprila in do konca septembra posameznega leta preverita oceno rasti potencialnega bruto domačega proizvoda. V primeru, da je zaradi poslabšanih makroekonomskih kazalnikov in posledično nižje ocenjenega potencialnega bruto domačega proizvoda potrebno izvesti fiskalno konsolidacijo, vlada lahko spremeni parametre fiskalnega pravila in posledično zgornjo mejo javnofinančnih odhodkov.
(3) Fiskalno pravilo omogoča nadzorovano rast javnofinančnih odhodkov ter posledično srednjeročno doseganje uravnoteženega javnofinančnega salda, ki je neodvisen od ciklično pogojenega gibanja javnofinančnih prihodkov.

(1) Do 15. maja tekočega leta se skliče prva proračunska seja vlade na predlog ministra, pristojnega za finance, na kateri predstavi osnutek proračunskega memoranduma.
(2) Vlada se najkasneje na prvi proračunski seji seznani tudi s poročili iz 20. in 21. člena te uredbe.
(3) Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, v sodelovanju z delovnimi skupinami po politikah do prve proračunske seje pripravi z metodo oblikovanja matrik logičnega okvirja usklajene podprograme, programe in politike z izraženimi in ovrednotenimi prioritetami in vlado seznani z razlikami med določeno zgornjo mejo javnofinančnih odhodkov in potrebami, izraženimi v matrikah logičnega okvirja.
(4) Vlada na prvi proračunski seji uskladi in določi:
1. zgornjo mejo javnofinančnih odhodkov z navedbo ciljne višine dolga države in primanjkljaja ali presežka za obdobje naslednjih štirih let;
2. državne razvojne prioritete za proračunsko obdobje;
3. razrez proračunskih odhodkov do ravni politik za prihodnji dve leti ter indikativno za nadaljnji dve leti.

(1) Po končani prvi proračunski seji vlade se na podlagi sklepa vlade prične dokončno usklajevanje v okviru delovnih skupin. Glede na določeno zgornjo mejo javnofinančnih odhodkov, razreza proračunskih odhodkov na ravni politike in izražene predloge predlagateljev finančnih načrtov delovne skupine predlagajo usklajen razrez proračunskih izdatkov za tekoče in naslednje leto po:
- programih in
- podprogramih.
(2) Usklajevanja se izvajajo v delovnih skupinah, ki jih vodijo posamezni nosilci politik. Usklajevanja se zaključijo najkasneje pet dni pred drugo proračunsko sejo vlade. Delovne skupine glede na postavljene prioritete usklajujejo strukturo razreza znotraj politike.

Druga proračunska seja vlade se skliče do konca junija tekočega leta. Vlada na njej na predlog Ministrstva za finance in službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za razvoj, določi za štiriletno obdobje:
1. razrez proračunskih izdatkov za politike, programe in podprograme in
2. razrez po predlagateljih finančnih načrtov.

(1) Skladno s sklepi prve in druge proračunske seje izda minister, pristojen za finance, navodilo za pripravo predloga finančnih načrtov uporabnikov proračuna. Navodilo vsebuje:
1. sklepe prve in druge proračunske seje vlade;
2. temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga državnega proračuna;
3. s strani vlade določen razrez pravic porabe do ravni podprograma ter na podlagi le-tega izhajajoč razrez pravic porabe po predlagateljih finančnih načrtov;
4. navodila in roke za pripravo:
- predlogov finančnih načrtov, ki izhajajo iz matrik logičnega okvirja, opredeljenih na letni ravni;
- ukrepov/projektov Načrta razvojnih programov;
- obrazložitev finančnih načrtov;
- predloga programa prodaje državnega stvarnega premoženja;
- predloga kadrovskega načrta;
- predloga načrta nabav in gradenj;
- druga tehnična in vsebinska navodila za pripravo predloga proračuna.
(2) Ministrstvo za finance pošlje navodilo za pripravo predloga proračuna predlagateljem finančnih načrtov v roku petih dni po zaključku druge proračunske seje.

Predlog finančnega načrta predložijo predlagatelji finančnih načrtov Ministrstvu za finance do 15. avgusta tekočega leta, če vlada ne določi drugega roka.

(1) Predlagatelji finančnih načrtov se morajo pri pripravi svojih finančnih načrtov uskladiti z ZZZS, ZPIZ, javnimi skladi, javnimi zavodi in agencijami, katerih ustanovitelj je država, in drugimi subjekti, ki se financirajo iz državnega proračuna.
(2) Subjekti iz prvega odstavka tega člena morajo upoštevaje izhodišča proračunskega memoranduma pripraviti predloge finančnih načrtov za proračunsko leto, za katero se pripravlja predlog proračuna.
(3) ZZZS posreduje predlog svojega finančnega načrta ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ZPIZ pa ministrstvu, pristojnemu za delo, družino in socialne zadeve, do 30. avgusta tekočega leta, ta pa jih do 10. septembra tekočega leta pošljeta Ministrstvu za finance, ki ju skupaj s predlogom proračuna predloži vladi.
(4) Javni skladi in agencije, katerih ustanovitelj je država, pošljejo predlog svojega finančnega načrta pristojnemu ministrstvu do 30. avgusta tekočega leta, ta pa Ministrstvu za finance do 10. septembra tekočega leta, ki jih skupaj s predlogom proračuna predloži vladi.

(1) Do 20. septembra minister, pristojen za finance, predloži vladi v sprejem:
1. proračunski memorandum in
2. predlog proračuna.
(2) Vlada predloži proračunski memorandum in predlog proračuna Džavnemu zboru do 1. oktobra tekočega leta.
(3) Vlada, če je potrebno, pripravi dopolnjen predlog proračuna, pri katerem upošteva jesensko napoved gospodarskih gibanj.

(1) Po sprejemu proračuna v Državnem zboru in njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije morajo predlagatelji finančnih načrtov v skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZJF pripraviti in dopolniti obrazložitve svojih finančnih načrtov in jih uskladiti s sprejetim proračunom. Obrazložitve morajo pripraviti in jih posredovati ministrstvu, pristojnemu za finance, v 40 dneh po uveljavitvi proračuna.
(2) Delovne skupine pregledajo in dopolnijo matrike logičnega okvirja ter jih uskladijo s sprejetim proračunom. Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, pripravi redakcijo matrik logičnega okvirja in jih objavi najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi proračuna.
(3) Ministrstvo za finance pripravi redakcijo obrazložitev finančnih načrtov in jih objavi najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi proračuna.

(1) Vlada določi predlog sprememb proračuna v primeru, kadar se bistveno spremenijo predpostavke gospodarskega razvoja, usmeritve ekonomske in javno finančne politike, in v primeru, da ocena izvršitve tekočega proračuna pomembno odstopa od sprejetega proračuna.
(2) Ministrstvo za finance pripravi na podlagi spremenjenih predpostavk novo oceno prejemkov in izdatkov državnega proračuna za tekoče in naslednje leto. Z upoštevanjem fiskalnega pravila za tekoče in naslednje leto ter določenih prioritet pripravi Ministrstvo za finance nov predlog strukture proračunskih izdatkov.
(3) Nove ocene prejemkov in izdatkov morajo biti upoštevane v osnutku proračunskega memoranduma.

(1) V postopku priprave predloga sprememb proračuna se smiselno uporabijo določbe te uredbe, ki urejajo pripravo predloga proračuna.
(2) Postopek priprave predloga sprememb proračuna poteka časovno hkrati s pripravo predloga proračuna.

(1) Postopek priprave predloga rebalansa državnega proračuna se začne s pripravo izhodišč za pripravo predloga rebalansa proračuna, ki jih sprejme vlada.
(2) Predlog rebalansa pripravi Ministrstvo za finance, v sodelovanju s službo Vlade Republike Slovenije, pristojno za razvoj, in delovnimi skupinami.
(3) Predlog rebalansa proračuna se ne pripravi, če izvajanje ukrepov iz 40. člena ZJF uravnoteži proračun. V tem primeru Ministrstvo za finance vladi poroča o učinkih ukrepov in o uravnoteženju proračuna.

(1) Predlagatelji finančnih načrtov pripravijo obrazložitve in podrobne predloge finančnih načrtov skladno z matrikami logičnega okvirja.
(2) Obrazložitev predloga finančnega načrta, ki izhaja iz področja dela posameznega ministrstva, vladne službe ali organa v sestavi, sprejetih ali potrjenih predpisov ter pogodb, sprejetih na vladi, mora vsebovati naslednje obvezne sestavine, izhajajoče iz matrik logičnega okvirja:
1. povzetek ciljev iz dokumentov razvojnega načrtovanja in programov ter podprogramov znotraj posamezne politike;
2. prikaz ciljev ukrepov in projektov v okviru načrta razvojnih programov;
3. zakonske in druge podlage, na katerih temeljijo predvidene strategije, politike, programi, podprogrami;
4. fizične, finančne in opisne kazalnike, s katerimi se merijo zastavljeni cilji;
5. izhodišča in kazalnike, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev;
6. druga pojasnila, ki omogočajo razumevanje predlaganih ciljev.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko za obrazložitev finančnega načrta, temelječega na matrikah logičnega okvirja, ki predstavlja tudi program dela in letni izvedbeni načrt predlagatelja finančnega načrta, minister, pristojen za finance, določi dodatne sestavine.
(4) Pri pripravi predlogov finančnih načrtov predlagatelji finančnih načrtov upoštevajo:
1. osnutek proračunskega memoranduma in temeljna ekonomska izhodišča ter predpostavke;
2. razrez pravic porabe, ki ga je določila vlada;
3. navodilo za pripravo predloga proračuna.

(1) Načrt razvojnih programov je sestavni del državnega proračuna, kjer se odhodki načrtujejo po:
1. strukturi programske klasifikacije;
2. posameznih ukrepih in projektih in
3. virih financiranja po posameznih letih za celovito izvedbo projektov in ukrepov.
(2) Načrt razvojnih programov se izdela za obdobje celotnega trajanja v načrt vključenih ukrepov in projektov. V proračunu se prikaže po ukrepih, velikih projektih in skupinah projektov ter virih sredstev za njihovo izvedbo za proračunsko leto, na katerega se nanaša, in za naslednja tri leta za vse odhodke.

(1) V načrt razvojnih programov se uvrsti ukrepe, projekte, ki so predvideni za izvajanje v letih, za katere se sprejema proračun. Po uveljavitvi proračuna se nove ukrepe in projekte lahko naknadno uvrsti v načrt razvojnih programov v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, kjer se natančneje opredeli pogoje in merila.
(2) Načrt razvojnih programov se v letih, za katera ni sprejet razrez iz 30. člena te uredbe, ne sme realno povečevati, razen v primeru, ko je to predvideno s sklepom vlade, praviloma sprejetim na drugi proračunski seji.

(1) Projekt oziroma ukrep se uvrsti v Načrt razvojnih programov, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. usklajenost s cilji razvojnega načrtovanja in drugimi razvojnimi dokumenti in usmeritvami Evropske unije, vključno s cilji proračunskega memoranduma;
2. v skladu z določili uredbe, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, za projekt, velik projekt, skupino projektov v vrednosti več kot 100.000 eurov mora biti izdelana dokumentacija, in sicer najmanj dokument identifikacije projekta;
3. za ukrepe, ki so načrtovani v okviru dejavnosti matrik logičnega okvirja, so osnova na vladi potrjeni programski dokumenti;
4. projekt, ukrep mora biti izvedljiv v predvidenem obdobju (realno načrtovanje časa za pridobitev soglasij in dovoljenj, izvedbo javnega razpisa itd.);
5. za projekt, ukrep, ki vsebuje elemente državne pomoči, mora biti izveden postopek v skladu z zakonom, ki ureja spremljanje državnih pomoči.
(2) O uvrstitvi projektov, ukrepov v Načrt razvojnih programov se poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena upoštevajo praviloma tudi:
1. merila učinkovitosti in gospodarnosti investicij, ki so določena v uredbi, ki določa enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10);
2. merila, ki odražajo cilje Programa državnih prioritet in investicij, ter
3. merila in pogoji, ki se jih vnaprej določi za razvrščanje projektov v okviru posameznega področja (področne metodologije).

(1) Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, pripravi sistem kazalnikov za spremljanje uresničevanja dokumentov iz 23. člena te uredbe v letu dni po njeni uveljavitvi.
(2) Prvo celovito poročilo o učinkovitosti politik pripravi služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, aprila 2012, potem, ko ministrstvo, pristojno za finance, pripravi poročilo o doseženih ciljih in rezultatih.

Enotne evidence, določene v 24. členu te uredbe, se vzpostavijo v 18 mesecih po uveljavitvi te uredbe.

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 44/07).
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti uporablja za pripravo proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti.

S sprejetjem Programa državnih prioritet in investicij prenehata veljati Državni razvojni program Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 št. 30300-1/2008/9 z dne 20. marca 2008 in Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 št. 30000-4/2006/15 z dne 12. oktobra 2006 in št. 30000-6/2007/8 z dne 10. januarja 2008.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.